Učiteljski
GLASILO „ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIM DRUŠTEV V TRSTU“.
ja 1'm 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. u. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, lirvatski na naslov: .Odbor zn promicanje učiteljskih interesa za Istru* Pazin. — Izdaja .Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu*, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 2-!.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 5.
V Trstu, dne 1. maja 1920.
Leto
Fr. Ločniškar:
le Kittiellijeva ..Berilu" za ljudske šole.
Naslednja ,,Berila" so glede izbere snovi dosti boljša in tudi jezik je čistejši. To moramo priznati.
Sestavljatelj se je namreč prestrašil prvih glasov javnosti in ni vrival več svojih umotvorov v čitanke. Kar jih je, so pa vsaj deloma popravljeni*).
Vendar greše vsa „Berila“ na veliki napaki, da nimajo nikake urejenosti z ozirom na snov in nikakih skupnih naslovov za sestavke podobne vsebine. Pa tudi prikrojena niso duševnemu obzorju otrok na posameznih stopnjah.
Snov sama na sebi bi še ne bila napačna, saj je pobrana domala iz prejšnjih naših beril. Mnogo sestavkov najdeš tudi po večkrat v teh čitankah.
Prevladuje pa vendar še v naslednjih .Berilih" oni starokopitni, moralizujoči ton, ki je s stališča modernega vzgojeslovja popolnoma napačen. V »Tretjem berilu" je velika zmeda med kazalom in resnično snovjo. Kazalo namreč našteva še cel kup beril, ki jih pa v čitanki iščeš zaman. Pisanj je knjigo skrajšal, pozabil pa je v kazalu črtati izpuščena berila. Iz tega vzroka tudi zastonj iščeš konca v berilu „Zakaj je medved zver?" Tudi v tem delu je še berilni sestavek, ki ga je pozabil g. prireditelj poslati v korekturo, t j. »Kralj Viktor Emanuel III. v vojski".
Na splošno bi opomnil k »Tretjemu", kakor tudi vsem naslednjim berilom, sledeče: Snov je neurejena in posameznim stopnjam neprimerna. Berilni sestavki so tudi še premalo skrbno izbrani, zlasti, kar je novih. Vsi slovstveniki, ki nimajo res literarnega slovesa, naj bi izostali. Poleg že imenovanih so čisto odveč še taki-le: Svet ičič, Orožen, Jarnik, Virk, Lovro Toman in j?® nekaj drugih. Ravnotako ni primeren Gestrin. (De Michelli piše Gestrina.) To je poet skrajnega pesimizma in ta ni za otroke. Zdi se mi, ua je celo eno njegovih erotičnih pesmi sprejel v berilo — seveda je kratkomalo zamenjal par be-^ed, kar spoznam po zmedenem ritmu, ki ga se-veda njegovo uho ne čuti. Tako*se ne falzifici-rajo pesniki. Pri Levstikovih pesmih bi bilo treba pojasniti besede — tudi za učitelja. Kdo razume izraze: goža, križevata kola, pregelj itd. Mnogo Pesmi različnih avtorjev je čisto ničvrednih. Tudi distihi niso pripravni za ljudsko šolo. Vinska trta ne potrebuje več toliko slavospevov spričo pametnih odredb modernih državnikov. V šestem berilu ima pisatelj polno pesmi, ki bi spadale v II- ali III. berilo. N. pr. Levstikove -»Kadar pridejo vojaki", »Dete jezdi na koienci", »Kadar otrok lovi luno in zvezde". Trdinova bajka »Volkova ljubica" bi spadala v srednješolsko čitanko. Ravnotako Aškerčeva pesem »Sobice", ki ima vse znake panteističuega svetovnega nazora. Ljudska sola ni torišče za razpravljanje o filozofskih problemih.
Čudne nazore ima prireditelj tudi v morali (etiki). Tako pripoveduje v berilu »Ljubezen do domovine" o kmetiču, ki ni hotel pokazati sovražniku skrivne poti v trdnjavo. Skušajo ga podkupiti najprej z denarjem, a ko to ne izda, mu zagroze s smrtjo. Kmet pa se ne uda tudi tej grožnji in sovražniki ga izpuste brez kazni. — V nekih drugih berilih pa se odobrava dejanje dveh 'nož, ki sta zapustila domovino, s katero ju sicer niso vezale srčne vezi, se borila proti njej ter b'la zavoljo, tega kaznovana s smrtjo, ko so ju SOvražniki ujeli in spoznali kot izdajalca. To je ^c^.r zelo požrtvovalno in patrijotično, toda s Stališča etike (morale) se ne da zagovarjati. Kajti resnična morala ne pozna ne srčnih stremljenj, ne državnih mej. Zato bi bilo boljše, da^se s ta-mmi dvoumnimi, sofističnimi in tendencijozniini nerili ne bega mladine, ker si učenec po svojem
') Popravo že stavljenega rokopisa teh beril je izvršil, kolikor smo informirani, neki slovenski učitelj po naročilu s,va- Najboljša korektura pa jih seveda ne raoie rešlti-	Urtd
notranjem čutu lahko misli: Tudi jaz storim tako, če se mi ponudi prilika. Sicer je pa tudi v tem lep dokaz, kako že posamezniki maščujejo sklepe državnikov, ki v$o se opasali z mečem nasilja ob določevanju plemenskih mej.
Prirodopis in prirodoslovje sta v berilih, sestavljenih za višje stopnje, precej dobro zastopana, saj je domala vse vzeto iz drugih beril. A kot pri drugi snovi, tako se tudi tu ni prireditelj dosti oziral na različne starostne stopnje. Zato bo treba marsikaj izpustiti, oziroma prenesti na drugo stopnjo. Na vsak način sta pa zemljepis in zgodovina popolnoma nedostatna. Beremo sicer sem-tertja nekaj o Italiji, pa vse tako zmedeno, da bi bi bilo stokrat boljše, če bi bil pridejal zemljevid in napisal spodaj: „V tem škornju si mislite združeno Italijo". O naši domači zemlji je povedano vse premalo. Kje so slike iz naših veličastnih planin in iz življenja, ki se odigrava v teh idilskih višinah ? Kje spomini na romantiko naših krajev s svojim Zlatorogom, kraljem Matjažem, Sojenicami, in drugimi bajnimi bitji razmišljajoče duše naših pradedov. Razume se, da ni v teh knjigah besede o veledemokratičnih družabnih in državnih razmerah starih Slovenov, naših pradedov, ne o komunističnih zadrugah, kajše o junaških z zimzelenom zaznamovanih borilcih proti srednjeveškemu despotizmu, o junakih naših kmetskih uporov. Tudi o turških navalih sem našel samo en sestavek. In vendar je vse to špecijeino naše, ki nam tudi kaže, kaka življenska sila, kako globok čut pravičnosti in kako vzvišeno hrepenenje po svobodi je navdajalo naš rod od davnih čase. in ga bo navdajalo preko dni sedanjosti.
Čudim se tudi, da ni o nJjkulturnejših narodih starega veka v teh knjigah niti sledu. Kje so Grki, od vseh občudovani v umetnostih in krepostih, a od nikogar še doseženi. Vsa rimska kultura je vendar le slabotna, pojemajoča senca grškega vzora. Vsaj o Grkih in Egipčanih mora vsak človek nekaj vedeti, prej kot o Rimljanih, ki nam niso razen govorniških krasot in vednosti o državljanskem pravu — zapustili prav nikake večnoveljavne kulturne vrednote. Civilizacije pač dosti. — Zato je popolnoma krivično in neznanstveno, če se v šolski knjigi omenjajo Rimljani, njihovi neprekosljivi učitelji Grki pa ne.
Takih in podobnih zmot naj bi bila revna šolska knjiga prosta.
Končno naj omenim, da broširane knjige niso za mladino. Še trdo vezane se prekmalu razrahljajo.
Rezultat vseh teh izvajanj bi bil: De M i -c h e 11 i j e v a »Berila" niso v svoji celoti niti o d d a 1 e č primerna visokemu razvoju naše šolske literature in so o m a d e ž e v a n j e naše kult u r e. — Vsakemu, ki bi se še upal na ta način ponižati naše visoko stoječe vzore, napišemo na njegova vrata: »Schuster, bleib’ bei deinem Leisten!" (Konec)
J. Puhar:
Hat društveni život.
(Govoiio na skupštiui učitelja ti Matuljima 11. III. 1920.)
Lijep je ovaj svijet, svaki se s njim teško ra-staje, ali priroda je škria te nam nista ne daje bez muke i borbe. Život naš je neprestana borba.
Čovjek još divljnk izmislio si pomagala za borbu. No i ta su mu u mnogim prilikama ili bolje neprilikama bila nedostatna. Da se obitelji lakše obrane od divljih zvijeri, neprijatelja i lopova, udružuju se one u plemena — u države. Opstanak je pojedmea to sjegurniji, što je pleme jače, zdravije, čudorednije i savršenije. Države i narodi po svojem životu nesposobni za borbu propali su, nema ih više, samo se njihova imena u historiji spomiuju.
Države i narodi niču, dodju do nekog savršen siva, koje ostavljaju čitavom čovječanstvu, a kasnije, kad svoju ulogu dovrše, kad dozriju, nestaje ih ko starih vočaka. Sve, što se radja, nosi u sebi klicu 'smrti. To je život.
Covjek u vječnoj borbi sa prirodom izoštrio je svoj um, te nastoji da sve prirodne sile iskoristi sebi u prilog, a nepovoljne da ukloni. Ugljen (crno zlato), tvrdo željezo, parna sila, elektriciteta promjeniše iz temelja način života. Kolika li razjika života u rimsko doba prema današnjom !
Čovječanstvo u borbi sa prirodom naDredujc, način života se mijenja, ali ujedno niču i nove potrebe za udobnijim i savršenijim životom, prema onoj Rreradovičevoj:
»Ljudskoin srcu uvijek nešto treba,
, Zadovoljno nikad posve nije,
»Čini zaželjenog cilja se dovreba,
»Opet iz njeg što mu želja klije. —
Napretkom kulture podjeljuje se i nad pojedi-naca, te se svaki u svojoj štruci ttsavršava i napreduje. Danas nije više moguče, da pojedinac sam priskrbi sve potrebito za život, <#eč je jedan odvisan od drugoga; samo u društvu zagaranto-van nam je opstanak,
Podjelbom rada nastali su današnji staleži. Tako imadeino danas: gospodujuču klasu, činov-nički, advokatski, svečenički, liječnički, učiteljski, seljački i radnički stalež. Koji je od oviii najvaž-niji? Svi su jednako važni, kad jedan bez drugoga živjeti ne može.
Interesi se pojedinih staleža kose. Industrijalci, trgovci teže za što večim dobitkom. Oni se i udružuju u dionička društva, kartele, trustove,. ' trgovačke komore, da budu jači i da im bude Golji tispjeh. Činovnici stvaraju činovnička društva, odvjetnici odvjetuičke komore. Raduici se ujedinjuju u radničke sindikate, a ovi u komore. Potreba opstanka i želja za višim i udobnijim životom sile pojedince, da se udružuju. Danas se ne može zamisliti inteligenta, a makar i svi-jesnijeg seljaka bez društva. Kada bi svim tim staležima, kako sam ih naveo, bilo bolje bez društva, oni se nikad ne bi ni bili udružili. Čovjek je dakle navezan na društvo; bez ujeva ne može da živi. On je »zoon politikon", t. j. društveno biče. Pojedinac radnik je preslab za borbu ; on oboli, oslabi, on se n radu unesreči. Njega bi svatko lako otpustio, ali tu dolazi pomoč od solidarnosti njegovih drugova, t. j. oni nastupaju svi za jednoga i jedan za sve. Radnici su svojim organizacijama izvojštili mnogo zakona socijalne naravi, koji štite radnika, koji pa potpomažu u nevolji i nesreči. To su socijalne reforme. Nu svijesno radništvo ne miruje, več teži dalje, a budučnost	če pokazati,	je	su	li sve	radničke
ideje izvedive. Velikim i bogatim trgovcima ide zlo ( — jer se udružuju —), a nekojim našim uči-teljima ide dobro, jer do sada nijesit smatrali za potrebno da prisustvuju nijednoj skupštiui. Učiteljski je stalež vrlo važan, kad mu je povjeren uzgoj budučih državljana.
»Onoga dana, kada se sa simpatijom prouči moč osnovne š k o 1 e, o t p a s t i č e m n o g e p r e d s u d e i u v i d j e t i č e s e, da naši n a s t a v n i c i. i n a s t a v n i c e čine j e d n u m	1 a d u s o	c i	j	a 1	n u s i 1 u p	o t p u n o
ž i v u i d o s t o j n u	n	a	š c	-d u	b o k e	simpatije po	svojoj	ž	a	r k	o j	želji	i v j e r i
u b u d u č n o s t“.
Učitelj je borac protiv tmine i neznanja, a kako to nije lako, uči nas svagdanje iskustvo, jer Rimljanin badava ne kaže: „Quem dii odere...."
Dosadašnji život bez pučkog školstva ne može se zamisliti. Kad nas je Auslrija bila sve pozvala tt vojsku, mnogo nas je morala otpustiti poradi raspu-štenosti djece. Ne če li država, da joj budu tain-nice pitne, neka gradi škole. Lloče li država više produkcije, intenzivnije iskoriščenje tla, neka diže seljačke večernje škole, neka usavršuje učiteljstvo.
Skola je vrlo važan faktor, no učitelj je vrlo slabo opremljeni borac.
Kada novi svečenik u selo dodje, pozdravljaj u ga zvonovima, a kad sam ja dešao prvi put u svoje selo, djeca su preda innom bježala kao pred vukom. Drugi dan dodje deputacija seljaka k meni: »Gospodine, nama je dosta, da nam se djeca nauče citati i pisati, a više nam ne treba itd. Skole ne čemo graditi, jer nam je dobra i
•
ova..«.“ Stana neinam ni danas pristojnoga. A i sami znate sve tegobe učitelja na selu. Učitelju se smijc sve reči. Pa kako ne?! On nema ni talara, ni uniforme, nema oružja, nema sudačke kape.... On nije gospodin, njemu se može reči. Prefriganiji nam se pak izruguju i izrabljuju nas cesto. „Dobro nam učite djecu," vele.
Stariji če učitelji u penziju. Mnogi mladi i sposobni otišli su, a puno mladjih dolazi sa ratnom malurom, te su bili na učiteljištu možda 2 ili 3 godine. Kakva če nam biti budučnost? Kakav če biti naš pravni položaj v novoj državi ? Kakva če nam biti škola ?
Pojedinac je preslab za borbu, rekoh več, lako se izrabljuje, teško se brani, lako mu se molba odbije, ali ako moli nešto predsednik društva na temelju zaključka skupštine, to več malo drukčije zvuči. U društvu je pojedinac sjegurniji, lakše se od neprijatelja brani. „Svi za jednoga, jedan za sve,“ to bi morala biti sveta naša dužnost.
No učitelj se	mora	i po	svišenim naukama
usavršivati, t. j.	čitati,	učiti,	razmišljati o	svim
pojavima. Ako se zapusti, vrlo sam ostari, jer „vrijeme teče, ništ’ ne reče,“ a ko ne napreduje, taj nazaduje. Obrnuto pak radin učitelj ostaje i u starosti uvijek	duševno mlad. On se u	svim
prilikama znade	snači;	011 si	.je stekao neki	takt
u društvenom životu sastajanjem sa drugovima i raznim ličnostima.
Dužnost je učitelja da radi i izvan škole na uzgojnom polju, osobito pak sada, nakon rata. Gdjegod se pruži prilika, učitelj treba da ide u društvo, I izvan škole učitelj mora da pokaže, da nije duševna mizerija. Tko hoče da uzgaja druge za društvo, iteka se najprije sam uzgoji, neka bude čvrst karakter v privatnem i javnom životu; takav učitelj biti če ponos cijelome staležu i cijclome rodu.
„Po radu u školi i izvan škole cijcniti če nas javnost. Tko se pak ne pača ni u što, nego živi sam osamljen za se, zelen je, pa nema vrednosti."
(D. Trstenjak.)
Potreba staleže udružuje, da si osjeguraju eksistenciju. Nevolja i loši pravni položaj učiteljstva prisilili su več naše starije učitelje, da se orgauizuju. Imali su mnogo materijalnih i moralnih uspjeha. Osobito god. 1908, postigli su po-boljšicti plače, iste godine bio je izabran učitelj August Rajčič zemaljskim zastupnikom. To je bio mnogima trn u oku, ali oni su to postigli svojom organizacijom. Sječam se, kako se zahtje-valo preustroj učiteljske škole pred ratom, jer da več ne odgovara današnjem vremenu. Radilo se mnogo za moralno i materijalno stanje, a kasnije se društvo raspalo u „Narodnu-Prosvijetu“ i „Hrvatsku Školu". Za vrijeme rata kuburilo je i jedno i drugo društvo. Nastupio je slom Au-strije, prilike se promjeniše, dolaze novi zakoni j sve če se po malo preurediti.
Slovenski učitelji, predvidjajuči nove potrebe i novo vreme, osnovaše „Savez jugoslovenskih učiteljskih društava" sa sjedištem u Trstu. Svrha je „Savezu“:
1. da se brine za jugoslovensko školstvo uopče;
2. da se brine za moralno i materijalno stanje učiteljstva i
3. da nastoji oko kulturuog uzgojnog rada izvan škole.
Mi smo do sada pripadali ili „Narodnoj pro-svjeli ili „Hrvatskoj školi", kako koji. Nu sloga nam je prepotrebna, cijepati se ne smijemo, jer »slogom rastu male stvari, a nesloga sve pokvari." Interes našega staleža i našega roda zahtjevaju, da se svi što tjesnije združimo. Svaki treba da nešto pregori, popusti od svoga, jer i ovako nas sva tnoguča zla biju, a onako bi još gore. U svim stvarima ne moramo se svi potpuno slagati, ali medju nama mora da vlada društvena snošljivost, te moramo respektirati jedan drugoga. Ako se mi sami ne čemo poštovati, tko če nas otida ? Oba bi društva po mojem mnijenju morala likvidirati te se stopiti u jedno novo, jedin-stveno društvo sa nazivom : »Društvo jugoslovenskih učitelja" sa sjedištem u Pazinu.
Pojedinac morao bi plačati godišnje 60 L ili mjesečno 5 L. Uzmemo li, da imade „Savez“ 600 članova, to bi on dobivao godišnje 12.600 L, a »Učiteljski List" 14.400 L, dok bi naše društvo u Pazinu dobivalo toliko puta po 16 L, koliko ima članova.
Ova se članarina na oko čini jako velika, ali tko želi sam sebi bolj i opstanak, mora da se učlani. Tko ide veselo po poboljšanu plaču, taj mora da veselo dade i onih 5 L za društvo, koje če i nadalje budnim okom paziti, da se učiteljstvu ne dogodi nikakva krivica. 5 L danih za društvo vrijedi više nego li 5 L izgorenih u nepovrat pod nosom. Svaki rad treba žrtava, ali ne bi bilo
pravo, da se pojedinci toliko muče za sve nas, da troše za papir, za pisma, za potovanja itd. bez novčane nadoknade. Slovenski su učitelji dušom i tijelom na to pristali, a u ime solidarnosti i radi budučnosti mislim, da ne če biti nijedan takav egoista, da rie bi dao svojem društvu, što ono sad od njega zahtjeva. Kritizirati je lako, ali raditi je teško. To neka svaki promisli.
(Na koncu je kol. J. Puhar predložio skupštini 4 predloge, koje objavljamo danas.)
Polemika.
Drugi deželni jezik v ljudski šoli.
Tovariš, pisec spisa pod tem naslovom, pravi, da ga član k ar Iv. Marijin ni prepričal niti na ustanovnem zborovanju, niti z vrsticami v našem lisdu. U.pam, da mi oprosti, ako mu tudi jaz odkritosrčno povem, da me tudi cn ni prepričal o potrebi pouka drugega deželnega jezika v ljudski š^i. Priznam mu, da je znanje tega jezika marsikomu v korist, a nikakor ni ta tako splošnega pomena, da bi se moral vsi ©d tega uvesti v ljudsko šolo. Vidimo, da ga niso uvedli nikjer zarodi koristi in potrebe, ampak le zato, ker se je močnejši nadjat, da bo tako, če ne zatiral, pa vsaj oviral svojega seseda v narodnem in jezikovnem napredku. Istrsko učiteljstvo je že mnogo let tega .prepričanja; kajti ob vsaki ustanovitvi nove jugoslcvenske šole, je zahteval deželni odbor uvedbo drugega deželnega jezika. Enako so delali Nemci, enako Mad.jari in enako so delali tudi drugi narodi, ako oo bdi v premoči. Zakaj niso zahtevali tega pouka za svoje šole, saj so narodi tako egoistični, da ne privoščijo drug drugemu nobene koristi? Vem, da mi navede tovariš v odgovor tržaško šolstvo, a' vem, da je to pojav, ki ga ni upoštevati kot splošen dokaz proti moji trditvi. Znano je, da so tudi drugi spoznali, da je koristno in mnogokrat tudi potrebno znanje drugega deželnega jezika n.pr. saj je celo predsedstvo deželne nadsod.ntje v Gradcu prirejalo jezikovne tečaje, da so se nemški sodniki učili slovenščine, da jih je potem lahko nameščalo po slovenskih deželah; a vendar ni nikdar uvidel deželni šolski svet štajerski, da je na nemških ljudskih šolah potreben in koristen pouk slovenščine, in je nasprotno usiljeval nemščino na vse slovenske ljudske šole. To se je godilo pod nemškim pritiskom tudi na Kranjskem in zato je nastal pregovor: »Bog Kranjca ne pozabi, a.ko samo malo nemšk' zna. :
Ako bi vpoštevali korist znanja drugih jezikov in pregovor: »Kclikcr jezikov znaš, toliko mož veljaš«, bi ne bilo zadosti, da se vpelje v ljudsko šolo samo drugi deželni jezik, ampak bi bilo potrebno vsaj za. nekatere narode, da vpeljejo v svoje ljudske šole kar celo vrsto jezikov. Vzemimo za primer Angleže. Oni imajo svoja posestva v vseh dehh sveta, oni trgujejo z vsemi narodi; ali bi jim ne bilo tedaj od koristi, ako bi znali jezike vseh narodov? — A vendar ni prišel še noben angleški pedagog na dan z zahtevo, naj se vpelje v angleške ljudske šole pouk enega ali drugega tujega jezika; kajti prepričani so, da ima ljudska šola drugo, važnejšo in koristnejšo nalogo, .pri katere dosegi bi jo pouk drugega jezika le oviral in bi bil čas brezkoristni* uporabljen. Kolikor sem jaz čital dela raznih pedagogov, se vjemajo skcra.j vsi v mnenju, da pouk drugih jezikov, naj so deželni ali nedeželni, ne spada v ljudsko šolo. Pravo se mi zdi njih načelo: /Kdor bi čutil veselje in potrebo do znanja drugih jezikov, si bo poiskal sam priliko, da si jih prisvoji; a radi veselja in potrebe nekaterih, ne sme večina trpeti škode.«
Tovariš Kleinmayr navaja v svojem utemeljevanju, da se drugi jeziki poučujejo na gimnazijah in misli, da je s tem dokazal, da se lahko ta praksa prenese tudi na ljudsko šolo, ker gimnazije obiskujejo otroci od 10. starostnega leta naprej, ki bi bili drugače dolžni obiskovati ljudsko šolo do dovršenega 14. leta. S tem ni ničesar dokazal; 'kajti pomislil ni, da ljudska šola nima istega smotra kot gimnazija; in še več: pomislil ni, da obiskuje srednje šole le tista mladina, ki čuti zato veselje, medtem ko mora obiskovati ljudsko šolo vsak otrok. Zgodi se pa mnogokrat, da potisnejo starši brez prevdarka 10 letnega otroka v srednjo šolo, ki nam da potem toliko ponesrečenih študentov; bitij, ki so sebi in drugim v nadlego. Pomislimo pa, da bi s poukom drugega jezika v ljudski šoli onesrečili mnogo več bitij, ker bi potratili čas in s tem ovirali ljudsko šolo pri dosegi nje vzvišenega smotra.
Še nekaj. Tovariš KI. hoče uvrstiti vsakega, ki se protivi temu pouku, med nacijonalne šoviniste. 1 udi jaz sem nasproten temu pouku v ljudski šoli, čeravno sem prepričan, da smo vsi dolžni ljubiti svoj narod in svoj jezik, a spoštovati tudi druge narode in njih jezike. Ostaja mi vdhdar pravica, da smem zahtevati od njega, ki zahteva od mene, da spoštujem njegov
narod; in jezi-k, naj vrši isto v enaki meri tudi on. Zgodovina, učiteljica narodov, nas uči, da so narodi, ki so hoteli druge podjarmiti, jim vselej vsiljevali svoj jezik in, ako se jim je to posrečilo, je bil ta narod kmalu podjarmljen in zarobljen, V ten: oziru nočem navajati posebnih dokazov. Kdor jih. želi, naj prelista le zgodovino, pa jih bo dobil sam dovolj. Zato sem jaz prepričanja, da je pouk drugega deželnega jezika v ljudski šoli le toporišče k sekiri, ki bo prej a.li slej zadala, če ne smrtni, pa vsaj občutni udarec našemu narodu. To' mojo bojazen opravičuje v 3. štev. popisani slučaj iz Opčin. Povsod je ista pet; najprej naj učijo drugi deželni jezik za to usposobljeni domači učitelji .pod nadzorstvom tujerodnega nadzornika. Ta se kmalu prepriča, de vspeh ni po njegovi volji, vsled česar predlaga, na; se nastavi posebna učiteljska moč i. t. d., dokler drugi deželni jezik ne izrine iz ljudske šole domačega. Oči to je, da ne spodbuja k nasprotovanju pouku drugega jezika le naciijonalni šovinizem, pač pa opravičen strah pred raznarodovanjem in rob-st.vem. Sicer pa trdim jaz, da bi ne škodovalo, ako bi se fUed nami vzbudilo tud-i malo naoijonalnega šovinizma, kajti sovražnika se moremo obraniti, le če rabimo tako orožje, kakor ga rabi on. Da podprem to trditev naj navedem neki slučaj. 'Neka vplivna oseba je dokazala, kako ogromne koristi bi ime! naš narod, ako bi se vpeljal v vse naše ljudske šole obligatni pouk drugega deželnega jezika. Navajala je približno take dokaze kot tovariš v 3. štv., a tako samozavestno, da sem jih moral sprejeti, ako se nisem hotel zaplesti v prav resen, prepir in mogoče še v osebno sovraštvo. To me je pripravilo k temu, da šeni uporabil ravno iste dokaze in vprašal doti-čno osebo, ali bi ne bilo enake koristi za nje narod, ako bi še vpeljal tudi na njih ljiudski.h šolah obligater pouk v drugem deželnem jeziku. V prvem hipu, mi je pritrdila; a ko sem povedal, da bi se moralo poučevati drugi deželni jezik na vseh ljudskih šolah nje narodnosti v Trstu, v Istri, na Goriškem, v Furlaniji, na Tirolskem i. t. d. je ostala osupnjena in presenečena. Priznala mi je, da sem jo plemenito premagal z .nje lastnim orožjem. Iz tega je razvidno, da, dokler sio drugi proti nam nacijonalno šovinisti oni, smemo tudi mi rabiti enako orožje, da ne postanemo toporišče k prej omenjeni sekiri.	A.	Urbančič.
iz organizacije.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro ima svoj občni zbor dne 6. maja ob 10. uri v šol. poslopju v Ricmanjih. Dnevni red: 1. a) Poročilo odbora (predsednika, tajnika, blagajnika); b) volitev pregledovalcev računov; c) volitev zastopnikov v »Zvezo«; d) predelanje pravil; e) volitev odbora. — 2. O pravilih tržaške »Delavske zbornice« poroča tov. Leo-nardis, — 3. Sslučajnosti. — K obilni udeležbi vabi
Odbor.
Sastanak učitelja u Matuljima. Pozivlju se učiteljice) pol. kotara Volosko na katarski sastanak, koji če se obdržavati u četvrtak dne 6. maja o. g. u 2 sata pc;pcdne*u pučkej školi u Matuljima uz dnevni red: 1. Či tanje zapisnika. — 2. Priopčenja. — 3. Škola u borbi protiv pijanstva. Ref. kol. gosp. Bruno Jurinčič. — 4. Pretresivanje Pravila za ust rojenje jedinstvenog učiteljskog društva za Istru. — 5. Pitanje doznačenja novih beriva, — 6. Slučajnosti,
Kotarsko predstavništvo.
Učiteljski sastanak u Matuljima. Sastanak bio je održan dne 18. marča o. g.
Predsednik, kol. Fran Baf, otvara scdnicu, pozdravlja prisutne, zahvaljuje se kolegi Ivanu Medve-diču, koji je došao na skupšlrnu kao izaslanik »Odbora za promicanje učit. interesa za Istru«, i veseli se, što vidi medju prisutnima i zastopnika slovenskih učitelja kol. Ant. Marčelju, te predstavlja predstavnika kotarske političke vlasti g. N. Bracco.
Biraju se zamenici predsedniku i beležniku: za-menik .predsedniku kol. Adolf Radič, zamenica beležniku kol. Olga Zorzut. Črtanje zapisnika skupštine držam 12. 2. 1920.
Čita se zapisnik. Pre negoli otvori debatu o zapisniku i metne na glasova nje, da li se zapisni 1/ odobrava, predsednik saopčuje, da je mo-rao poslati tačan prepis zapisnika — na zahtev — kotarskon* civilnom komesrijatu i da je bio pozvan pred tu oblast dne 24. 2. o. g. Primio ga je najpre u ime ko-tarskog civ. komesarijata gosp. školski nadzornik, da se informira, kako je došlo do zaključka o dopisovanju u hrv. jeziku sa školskim vlastima. Kazat; mu, da po izjavi političkog odaslanika zapisnik nije potpun, da sadržava s vib predloga, i da gosp. oda-slanik N. Bracco nije ono o dopisivanju onako izjavno, več da je kazao, da oni, koji italijansko ga jezika podni pošto ne poznaju mogu dopisivati u hrv. jeziku, u jeziku škole. Predsednik je gosp. škol. nadzorniku c d govori o, da u zapisniku nisu faktično svi predloži i zaključen več samo važniji, i razjasnio mu kako stoji s izjavom g. političkog odaslanika.
„Gosp. N. Bracco' izjavlja, da on nije dao one izjave onako, kako je u zapisniku, več da je za vreme debate izjavio, da je samo po sebi razumljivo, da oni. kcji talijanskoga jezika podnipošto ne pozna-ju, mcgu dopisivati hrvatski.
Primaju se na znanje izjave predsednika i cda-slanika pel. vlasti i odobrava se zapisnik uz ovu opasku o izjavi o dop-isdvanju.
'Nakon čitanja zapisnika prijavi se za reč kol. Medvedič, da pozdravi skupštinare u ime »Odbora ra promicanje učit. interesa«. II. Priepčenja.
Predsednik saopčuje o 'koracima i uspehu na zaključke zadnje sednice: 1} O stanju pitanja našeg materijalnog stanja, a 2) o pitanju premeštenja kolegice Omahen izveščuj-e, kako je ovo povoljno rejeno.
Kcl. Medvedič čita pismo, koje je dofcio iz Trsta
0 uvedenju novih školskih tiska.nica. Prima se na znanje-. III. U redovno dopisivanje sa školskim V lastim a.
Kol. Baf: 'Dcdat.no na saopčenje kcd I. tačke dnev-nog reda, nakon čitanja zapisnika, .priopčujeni, da sani — kad sam ono bio pozvan na Vo.losko — ob-razloiio gosp. škokikom nadzrniku, kako je i iz ko-j h razloga učiteljstvo zauzelo stanovište u pitanju copisivanja u brv. odnosne slov. jeziku. Gosp. mi je nadzornik odgovorio, da žalitev depisivanja u ta-liianrkom jeziku ne dira 11 jezično pravo škele, da ne dira u jezik izmed,ju učitelja s jedne a dece i njihovih roditelja s druge strane, u vodjenje škol-skili zapisnika, več se zahteva samo dopisivanje, što je interna stvar, kako je to svejedobno bila uvela bivša Austrija nemački jezik kao jedi,ni uredovni jezik, te da če morati svi učitelji, dakle i drugih ko-tara, dopisivati talija, nski, j er da če se — kao što se je dosada zahtevalo od ravnajučih učitelja ispit iz veronauka — zahtevati u buduče ispit iz talijan-skoiga jezika i. t. d. Nastavio je nadalje, kako malo treba poznavati talijanski za uredovno talijansko dopisivanje. Ppzvao me je nato preda se i kotarski civilni komesar gosp. J. Pavone. Kazao mi je, da sc copisivanje u talijanskom •jeziku zahteva samo iz praktičnih uzroka. Kazao sam i njemu, s ikojih je razloga učiteljstvo osvojilo cnaj zaključak o dopi-sivanju i da u tem nisu učiteljstvo vodili pičli tički motivi.
Školske su uprave primile cd kotarskoga civil-'noga komesar; jata u Voleskom nato dopis c d dne 26. 2. 1920. br. 77. Sc., kojim ih pozivlje, da iz praktičnih razloga depisuju talijanski, a da oni, kcji talijanski apsclutoo ne poznaju, rnogu dopisivati u ■s vam e jeziku, ako li ne bi volili, da se posluže pomagočima i tako se i sami okeriste, osim da ako ne bi iz političkih motiva inače radili, što ne bi 1J0 sncsljivo sa faktičnm stanjem, rucke škole opčine Kastav primile su sličan dopis
1 od izvanrednog opčinskoga kom?sara.
Neko ji su učitelji mnenja, da bi na temelju toga dopisivali talijanski — ili ev. hrvatski uz talij, prevod — samo oni učitelji, koji talijanski znadu, a drugi do.pisuju u svome jeziku.
Iz-a debate prihvača se predlog: kol. A. Radič-a Ima .se ; nadalje dopisivati hrvatski, odnosno slovenski.	'
IV.	Razpačavanje škols.kih potre,boča po učiteljstvu- Kol. S. Zabija iznaša: Kotarski civilni komesar],jat u Voloskom cdredio je, da če u buduče ras-pacava ti razne školske potreboče (pisanke, risanke, P£ra i t. d.), učiteljstvo uz sodelovanje odraslijč i v redni je školske mladeži, da se ta.lco stane na put preteranim cenama. Nedavno su školske uprave primile neku količinu školskih potrebština. I učitelj-stv° )c počelo s ra&pačavanjem. Kod toga je došlo -cjo . uverenja, da je ovako raspačavanje neuputns, pon,:zujuče, na štetu uzgoju i obuci, a kosi se s peda-gogijskim i uzgojnim načelima. I. po ŠkoLskom i nastavnem redu (§ 125) nije dozvoljeno učitelj ima da raspačavaju školske knjige i školske potreboče. To •madu da čine 'trgfcvci, a vlada imade dasta sred-stava, da prepreči preterane cene.
Uz to nekoje pisanke ne odgovaraju svrsi i pro-pisuna, jesu (one crta.ne na četvorine) šletue za vid, Su bile dapače po dosadanjim propisinia kao ne-ugri-enične i zabranjene. rv tomu narod prigovara i čudi se, kako se može e£u siliti, da kupuju pisanke samo s tali.jans.kim na-p suna, a ne s napisima jezika naroda i škole. re lažern s toga na raspravljanje i prihvat: c st raž iti se , imade od kompetentnih vlasti:
■ ua se školske potreboče ne smeju raspačavati u šk.olama p0 učiteljstvu nego samo po trgoveima Po o d red; e n im cenama;
2.	aa se 'iskl.jučč iz uporabe pisanke, koje su štet-nc za v'd> L j. pisanke črtane na četvorine;
• da pisanke za hrvatske i slovenske pučke škole moraj^ biti providjene s hrvatskim odnosno sa slo-skiim napisima ili neka budu bez ikakovih na-Plsa-" Trima se.
V. Naš društveni živet. Kol. J. Puhar čita referat: Naš društveni život.
Jza iscnpivog i svestranog posmatra.n.ja današnjih društvenih prilika učitelja na koncu predlaže:
1. Sakupljeno učiteljstvo kotara Voloskc' s veseljem pozdravlja osautak »Saveza jugo slovenski h društava u Trstu« i predlaže, da se učiteljska društva »Narodna Prosveta« i »Hrvatska Škola« stepe u jedno društvo sa nazivom: »Društvo jugoslo-venskih učitelja u Pazinu«;
■ 2. Članarina se ima u.platiti več datias kolegici Mariji Kinkela, a kasni je kod svake skupštine za pojedine mesece;
3. Učiteljstvo- kotara Vclosko od luč uje sastajati sc barem svakog drugog mesca. Oglas za skupštinu ima se pcslati u »Učiteljski list« bar 10-15 dana ,pre sa naznačenim dnevnim redom;
4. Svaki je učitelj dužan da radi okc- opče i stru-čr.e naobrazbe svoje i svojih drugova, oko staleš-krg csveštenja. Svaki je dužan, da se nam prijavi, c kc,joj temi kani raspravljati. Predloži se primaju.
Kcl. Medvedič pricpcuje stanje učiteljskih društava prama »Camera di lavoro«.
VI. Slučajnosti. Kol. J. 'Puhar opisuje skrajnju bedtt i nevolju, u kojej se nalazi obitelj interniranega kcl. Antuna Štiglica, nadučitelja iz Poljana, kao i nje-govU nevolju i neprilike u zatočeništvu u Italiji.
Gcrip. predstavnik kotar. političke vlasti epomi-nje, da se kod čitanja drži same stvari i okani opa-zaka i da bude što krači.
Na koncu predlaže kol. Puhar, da se predsednik zauzrne kod kotarskog civilnog kemesara posebnom molbom, keju neka odnese u društvu gdje Štigličeve na Volosko, da se več jednom smiluju kolegi Štegliču i njegovoj nevoljnoj obitelji. Izručuje u svrhu bolje informacije svoj referat i pisma kolege Štiglica na uporabu predsedniku.
Pošto nijesu sve škole danas zastupane na skupščini (tako n. pr. iz Pehlina, Kantride i Zameta nije mcigao nitko d.oči, jer nema,ju propusnice za prelaz preko demarkacione črte), usvaja se predlog, da se primljene zaključke priopči onim školama; koje nijesu zastupane na skupštini.
Jerbo nitko više ne moli reči, gosp. predsednik zahvaljuje se svima, što su došli na skupštinu, a na-pose pozdravlja jošte kol. Marčetju i Medvediča te diže skupštinu.
»Društvo jugoslovanskih učitelja Istre.« Dne 15. travnja t. g. obdržavala se u Pazinu 16. sednica »Odbora za promicanje učiteljskih interesa za Istru«, kojoj su prisustvovali i predsednici učiteljskih društava »Narodna1 Prosveta« i »Hrvatska Škola«, kol. G. Licul i P. Bolonič te kol. Fr. Baf i M. Zlatic, obojica od »Hrv. Šk.«. Mislim, da ne ču puno pogrešiti, ako kažem, da je ova, sednica historijskog značenja za jugoslovensko učiteljstvo u Istri. Na njej se pestavio temelj svemu našemu bu-dučemu radu na škelskom i opčekulturnom polju. Iza kako su na molbu društvenag predsednika kol. I. Medvediča izjavili kol. Licul i Bolonič, da eni i njihovi društveni odbori nemaju ništa protv toga, da oba društva likvidiraju te da se ustanovi samo jedno, novo, jedinstveno društvo za vse jugoslovensko učiteljstvo u Istri, prešlo se na čifanje nevih pravila, koja je bio u tu svrhu več sastavio tajnik »Odbora za promicanje učit. interesa, kol. J. Brno-bič. Iz pravila se nastejalo izbaciti sve, što bi sečalo na naše strančarsko delenje u prijašnja vremena. U koliko se nije mazda sve to postiglo več na tej sednici, učiniti če se na ustanovne) skupštini. U glavnome su pravila ista, kako bijahu u »Narodne presvete« i »Hrvatske Škole«. Glavna je razlika u njima samo ta, da se mesto dosadašnjih poverenika 11 političkim kotarima Istre odlučilo postaviti po-verenike u pojedine sudbene kotare Istre, u kojima služi uajmanje 5 pravih članova. Svi učitelji jednoga sudbenog kotara moči če držati svoje kotarške skupštine, kojima če predsedati predstavnik njihoveg kotara u središnjem odboru, te če raspravljati po-najviše o svojim lokalnim stvarima, a i o stvarima, koje su opče važnosti. Ove če ,pak kotarske skupštine biti pedredjene središnjem odboru i glavnoj skupštini svih članova društva.
Društvo če se imenovati »Društvo jugosio venski h učitelja Istre« te če mu biti sedište u mestu, gde bude st.anovao predsednik.
Da oba dosadašnja društva likvidiraju, odlučilo sc, sporazumno sa cbadva predsednika, da se glavne skupštine obiju društva imad.u obdržavati edmah prvih dana velikih praznika, a isti dan (-da se ne gubi ifreme-) obdržavati če se i ustanovna skupština novega društva.
Tako se e to sretno (-bar donekle-) rešilo i to pitanje, koje je bilo zbilja jedno od najvažnijih za nas. Imali smo -dva društva, a mogu reči — bez zamere — ni jedno ni drugo društvo nije več puno g edin a gotovo ništa, ili posve malo, radilo. Ne samo za vreme rata, nego ni posle rata. Zašto dakle
da crstimu oba društva, bez ikakve koristi? Ne, maramo biti edvažni, moramo cdbaciti sve ono, što nas je tištilo, što nas je sečalo^ da još nismo složni, da nas još dele razna strančarska mišljenja; moramo se ujediniti, ali moramo i — raditi. Raditi.-raditi, jer — u radu je sp as! Zar ne če biti impozantnije jedno jedinstveno društvo sa 140 članova (-koliko ima sada hrv. učitelja u Istri-), nego li ko do sada: dva društva, a oba — u mrtvilu?! A s vremenom megli bismo se udružiti i sa slovenskim učiteljima u Istri i s tvoriti jednu još jaču organizaciju.
Današnje je doba — doba organizacija, čvrstih, stalnih organizacija. Pojedi.nci, a i manje, slabije organizacije esudjene su neuničljivo na prepast.
U to ime kličem več sada novom društvu: »Bilo sretno!« — J. B. Humski.
Šolske uestl.
Izjava. Resni' ljudje se borijo z delom za svoje' ideale. Drugačnih misli pa je tovariš-tkomunist, ki ga je nedolžni člančič »Utopije« našega istrskega dopisnika tako razburil, da je napisal v 10. številki »Dela« 106 vrst dolgo modrovanje, v katerem imenuje svojega tovariša v velike čast stanovske strp-ljivcsti »revše iz Istre«. Ker je naša navada, da odgovarjamo le ljudem, ki se pod svcije spise podpisujejo in%ker je srberiti tovariš s svojim neopravičenim napadem zašel na pot nezmiselnega prerekanja, na katero mu mi ne moremo slediti, mislimo, da je. za nas kot resne kulturne delavce edino le primerno, da 11111 ne odgovorimo. Toliko v pouk njemu in vsem tistim, ki bi mu utegnili morda še slediti.
Uredništvo.
Koprski okrajni šolski svet je izdal v zadnjih dneh marca nekaterim slovenskim učiteljem dekrete, da morajo začeti s 1. aprilom poučevati italijanski jezik na slovenskih ljudskih šolah. Zanimivo je, da-niso bili tega deležni vs.i tisti slov. učtelji, ki imajo tozadevni izpit iz italijanščine in da so bili imenovani na nekatere slovenske šole italijanski učitelji iz Milj in drugod. Kakšne uspehe bi imeli na naših šolah učitelji, ki ne poznajo jezika učencev, je na dlani. Proti takemu postopanju so se uprla naša učiteljska društva in Zveza. Posledica tega je, da je okrajni šolski svet umaknil zahtevo glede poučevan ja italijanskega jezika.
Ureditev učiteljskih plač v Istri se tako zavlačuje, da. postaja cela zadeva že umazana in škandalozna. Znano je, da je istrsko učiteljstvo zaradi ureditve svojih prejemkov stopilo s 1. decembrom I. 1. v stavko, ki je trajala polnili 6 tednov. Stavko je vcdil odbor italijanskega učiteljstva v Puli, ped predsedstvom Zorzenona, šolskega voditelja iz Milj in znanega socialista. Jugoslovensko učiteljstvo iz Istrw pa je v stavki spoznalo, da je popolnoma nepotreben privesek, ki je vsestransko preziran cd italijanskih kolegov. Zaman sta se trudili r.aši učiteljski organizaciji, da bi dosegle stik s centralnim odborom v Puli, zaman so bila vsa dopisovanja, zaman brzojavi in osebne intervencije ter končno: zaman je bil ves trud našega učiteljstva, da ti doseglo v omenjenem edtevu vsaj e.r.o mesto za svojega zastopnika, ki naj bi ga obveščal o poteku stavke. Jugoslovensko učiteljstvo je moralo takrat slediti slepo korakom italijanskega. Danes sloni naša organizacija na trdnejši podlagi, danes imamo svojo »Zvezo«! Takrat ni bilo niti mogoče dobiti natančnih podatkov o doseženem sporazumu in o izvojevanih koristih. Vse to je zvedelo jugoslovensko učiteljstvo tako le izza kulis, iz laškega časopisja itd. Vsekakor se je takrat zatrjevalo, da morata biti regulacija izvršena , in prejemki nakazani že s 1. februarjem t. !. Draginja1 narašča od dne do dne in danes lahko trdimo, da je od februarja sem narastla cena življenskim potrebščinam za 40—50%. Učiteljstvo pa še n; ničesar prijelo in zaman pričakuje nove regulacije.
S tem zavlačevanjem trpi seveda veliko škodo, ker bi si bilo lahko kupilo obleko, živež itd. v mesecu februarju mnogo ceneje nego sedaj! Zastonj je vsako posredovanje, zastonj vsak trud! Obljube ne zaležejo, če ostanejo samo — obljube!
Ko je bilo učiteljstvo upravičeno nejevoljno, ker ni s 1. februarjem prejelo plač po novi regulaciji, se mu je obljubilo, da se to izvrši v teku februarja. Ko ni bilo1 v februarju nič, je prišel na vrsto 1. marec. Asi. marcem se stvar tud.i ni rešila in obljubilo re nam je vnovič, da se zgodi še v teku istega meseca. Pa je prišel spet — nič!, Pa se reši prav zagotovo s 1. aprilom! Zopet — nič. Bližamo se 1. maju in sedaj smo v resnici radovedni, ali pridemo vendar enkrat do svoje pravice. Tudi naša »Zveza« je posredovala ter urgirala pri gen. civ. komisarjatu, a gospodje so — o ironija! — zvrnili vso krivdo na — učiteljstvo, češ, da niso še cd povsod vrnili vprašalnih pol... Mej Bog, kaj naj rečemo k temu? Seveda samo eno: Dovolj je križev in težav; dovolj potrpljenja!
Stran IV.
učiteljski list
Gospoda pri gen. civ. komisarjatu im (pri deželnem odboru! Mi se ne damo več voditi za nos. Vemo, da ste mojstri v varanju Ljudstva s praznimi obljubami; a da segajo vaše 'zmožnosti tako »visoko«, tega v resnici nismo znali!
Tečaj za sokolske vaditelje in telovadne učitelje priredi prihodnja mesec Miroslav Ambrožič, načelnik Tržaške sokolske župe. Predavanja, 'ki bodo po trikrat na teden, od 18. do 20. ure, bodo obsegala sistematično razložitev gradiva telesne vadbe, terminologijo in metodiko; poleg teoretičnih predavanj praktično vodstvo telesne vadbe. Tečaj bo trajal dva meseca. — Telovadba v ljudski šoli je predmet, ki ga .navadno vise preveč zanemarjamo. Potrebno je, da se ga tesneje oklenemo posebno sedaj, ko je treba dvigniti v človeku čut do vsega lepega in dobrega. Telovadba nudi pametnemu vzgojitelju obilo hvaležnega dela im z intenzivnimi gojenjem telesnih vaj in iger vzbudimo v mladini ljubezen do reda 'in discipline ter jo obenem odvračamo od ceste, kjer se dandanes .pogubljajo mnoge otroške .duše. Priporočamo tedaj našemu učiteljstvu, da se tečaja udeleži v častnem številu. Priglasitve sprejema prireditelj.
Izpiti zrelosti za goriške srednješolce in učiteljišč
nike se vršijo v »Malem domu« v Gorici od ponedeljka, 26. aprila, dalje. — Obvestila, ki naj velja po izjavi ravnateljstva ‘kot osebno vabilo, nismo prinesli v 4. štev. našega lista, ker nam ga nihče ni poslal. Malo nas je, pa se ipa!k ne — poznamo!
O interniranem učitelju Anti Štiglicu. Ante Štiglič, učitelj u Poljanama (kot. Volpsko) bio je prvi put zatvcren 1. VII. 1919. zajedno s a svojim susedom Josipom Dobrec. Na rasprav? u Trstu bili su od voj-ničkog tribunala od optuž-be rešeni i pušteni kuči nakar 15-dmavnog tamimovamja. Bili su optuženi, da ;e Ante Štiglič došao na večer na Vidov dan, t. j. 28. VI. 1919. u stan svome sus.edu Dobrec-u. Tu da su črtali neka.kve novine, a Štiglič, da je onda vikaot Živila Jugoslavija! Istina pak je, da on te večeri uo.pče kod Dobreca. ni bio iiijc. Na S.udu u Trstu dokazana je njegova nevimoot i on bi otpušten.
Pošto se ni je smatrao krivim, i ima.juči za to do-voljno s vod o k a, tužio je njegov odvetnik iz Trsta g. dr. Okretič, velemožnog gesp-edina »Informatora«. Rasprava na sudu proti torne gospodarno, koga Štiglič u pismu zove: Lovrančič, imala je biti 6. ili 7. augusta 1919. Ali gle djavla! Par dana pre, i to bas dne 4. augusta., bio je Štiglič ponovno aretiran te odveden u Italiju i konfiniran kraj Napulja na nekom otoku. Svakako je malo napadno, što je on baš u taj čas bio interniran. Od onde premestiše ga u Perugio, gde se i sada nalazi.
J Koliko li on mora 'trpeti u zatočeništvu, a nje-
: gova obitelj, koja se sasloji od supruge mu i sedmero dece, kod kuče, necpisivo je. Bilo bi več vreme, da kompetentne oblasti napokon uvide, da tako dalje ne može poči. Ne bude li u kratko vreme otpušten kuči, opstoj.i pcgibelj, da mu sva deca obole i poginu od velikog stradanja. Jeli to humano, je li to pravedno? Dalo bi se još koješta pridodati o raznom poslovanju i obečavanju nekojih pozvantn faktora, ali s torne več u zgoda n ntoimenat.
Statistika. »Zbornik svečenikov sv. Pavla«, glasilo jugoslovenske duhovščine v naših krajih, je prinesel v svojem 1. zvezku zanimive številke o stanju narodnosti v treh škofijah: goriški, tržaško-koperski in poreško-puljski. Podatki so posneti po uradnih škofijskih šematizmih (Status persenalis et localis) iz 1. 1915., 1918. in 1911. Iz teh listin izhaja, da je v goriški nadškofiji 165.600 Jugoslovenpv in 110.750 ItMijanov, v tržaško-koperski škofiji 258.616 Jugo-slovenov, 137,520 Italijanov, in končno v poreško-puljski škofiji 82.900 Jugoslovenov in 5.200 Italijanov.
V vseh treh škofijah skupaj je 507.116 Jugoslovenov in 307.470 Italijanov. Sem seveda niso všteti oni drobci obmejnih škofij, preko katerih teče primerna črta in so vsled italijanske zasedbe ostali ločeni od lastne cerkvene oblasti. Zapopadeni pa niso tudi eventuelni pripadniki drugih veroizpo vedo vanj. Zanimive so tudi številke, ki nam kažejo razpo-redbo dekanatov in duhovnij v vseh treh škofijah.
V goriški nadškofiji je 125 jugosJovenskih, 9 mešanih in 57 italijanskih duhovnij; v tržaško-koperski škofiji je 137 jugcslovenskih, 36 mešanih in niti ene čisto italijanske duhovnije; v poreško-puljski škofiji imamo pa 46 jugoslovenskih, 10 mešanih in le 3 čislo italijanske duhovnije. Vse tri škofije so tedaj obljudene v ogromni večini z jugoslovenskim prebivalstvom.
Književnost in umetnost.
Burke in šaljivi prizori. Izdala in založila »Na rodna tiskarna« v Gorici, 1920. Gena trdovezani knjigi 5, mehkovezani 3'50 lire, — Kakor kaže letnica na .notranji strani zbirke, so bile te bunke tiskane že leta 1914.; vezane in v prodajo postavljene
pa 6 let kasneje, t. j. 1920. Že to »dejstvo in pa malenkost, da je ovojna stran ista kakor pri O. Wil-•dejevih »Pravljicah«, nas je napotilo z nekim strahom k črtanju tega »zabavnega gledališkega blaga«. Osemnajst prizorov je tu zbranih, ki naj bi služili podeželskim odrom pri aranžiranju .društvenih prireditev. P s e udo- vzgojitelji naroda bodo morda segli po njih; tisti pa, komur na narodova bodočnost samo fraza, pojdejo mimo blaga, ki bi bilo brez škode lahko .izostalo. Tudi izgovor s pomanjkanjem iger ne izda nič, kajti narod potrebuje le dobre, ponavljamo, dobre in zdrave duševne hrane, ki naj m,u širi obzorje in blaži srce. Te burke pa gotovo ne dosežejo tega in zato se ne bomo še posebej pečali z njimi. Pa brez zamere!	—c.
F. M. Dostojevskij: Bele noči. Mali junak. Preložil, dr. Vlado Borštnik. Natisnila in založila Zvezna tisk. v Ljubljani 1920. 152 str. Cena broš. 10 K, ve2. 12 K. — Prvo delo je ljubka povest o sanjarju in nesrečni deklici, zgodba dveh src, ki iščeta utehe v svoji osamelosti. »Mali junak« je krasna psihološka slika iz one otroške dobe, ko začne zoreti v človeku spoznanje samega sebe, ko se začne porajati spolni nagon ,s svojimi duševnimi boji. V obeh povestih vidimo, kako globoko je Dostojevskij posegel v človeško dušo, kako mojstrsko .jo je razgrnil pred nami v vseh njenih najskrifejših tresljajih. Prevod je lep in prelagatelj mu je dodal še življenjepis velikega pisatelja in literarno skico o slovenskih prevodih njegovih del.
Pesmi Simona Jenka izidejo v kratkem v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljana. Zbiika, ki jo je uredil dr. J. A. Glonar, bo podala vse, kar imamo od Simona Jenka. Istočasno izide tudi šolska izdaja njegovih pesmi.
Abditus: Naša gospodarska in socijalna vprašanja. Ljubljana 1920. Založba .in tisk »Ljudske tisk.« v Mariboru. — Knjižica razpravlja v poljudnem tonu »cr naših najvažnejših vprašanjih.
Ljubljanski Zvon. Izšla je druga številka tega mesečnika s sledečo vsebino: Vojeslov Mole: »Pismo v domovino«. Rad. Peterlin-Petruška: »Orel«, Ivo Šorli: »Gospa Silvija«. Franjo ,Roš: »Naše jutro«. Ivan Zorec: »Peruzzi«. Janko Glaser: »Iz cikla »Ti«. Milan Fabjančič: »Zlatniki«. Fran Tratnik: »Aforizmi o umetnosti«. Janko Samec: »Sfinga«. Marija Kmetova: »Brez tal«. Miran Jarc: »Drevo ob vodi«. Fran Govekar: »Žabota«. Stano Kosovel: »Sibilski motiv«. — Književna poročilo:	Ante Debeljak:
Solnoe in sence. Stritarjeva antologija. Bežek Viktor: Splošno ukoslovje z u mostovnim uvodom. Tagore Rabindranath: Rastoči mesec. Fran Erjavec:	Za
staro pravdo. Kronika. Nove knjige.
Razne vesli
Severni »Slovenci«. Scverozapadno od Gdanskega ob obali Vzhodnega morja prebivajo ostanki nekdanjih obmorskih Slovanov — Kašubi. Govorijo nekako poljsko narečje. Del teh Kašubov, ki prebiva cb morju poleg Sebskega jezera, imenuje samega sebe »Slovence«. Po veri so Kašubi katoliki, protestantov je samo 6%, ki so izključno lebski Slovenci.
Poljedelsko ministrstvo države SHS je sklenilo sprejeti v službo vse ruske diplomirane agronome, ki bodo nastavljeni kot potovalni .poljedelski nastav-Ijenci na poljedelskih šolah in okrožnih poljedelskih postajah.
Deželna vlada za Slovenijo je sklenila, da prepove točenje vseh alkoholnih pijač. Odredba je potrebna, ker pijančevanje ‘tira narod v pogubo.
Učiteljski kongres v Beogradu. Glavni odbor Učiteljskega udruženja« v Beogradu je pričel s pripravami za sklicanje učiteljskega kongresa, ki naj bi se vršil najkasneje meseca maja t. L
Nove čitanke za ljudske šole na Hrvalskem sestavi književnik in profesor zagrebškega vseučilišča Vladimir Nazor.
Pesnik Dr. A. Gradnik, sodnik v Gorici, je imenovan od ,jugoslovanske vlade za tajnika pri poslaništvu države SHS v Rimu.
Višji šolski svet v Ljubljani je ukrenil, da :e uvede na vseh učnih zavodih telovadba kot obvezen predmet. Sprejel je tudi resolucijo, ki meri na to, da se nastavijo posebni šolski zdravniki in da- Ge ustanove z-oboz d ra vni širi ambulatoriji za uboge dijake.
Belokranjske pisanice so lile izložene o Veliki noči v izložbi Umetniške propagande. Razstavilo jih je šolsko vodstvo iz Adlešič (Bela Krajina).
V Ljubljani se je ustanovilo za vso Slovenijo Društvo slovenskih Leposlovcev. Namen društva je varovati in pospeševati gospodarske, socialne in kulturne interese svojih članov. Združilo bo vse -slovenske lepciovce brez razlike političnih naziranj.
Na Angleškem so uvedli v šole esperanto. Otroci so se v pol leta naučili govoriti in pisati toliko, da so si že lahko dopisovali z otroci iz drugh krajev. Ker se je poizkus obnesel, se uvede esperanto kot obligalen predmet v vse višje ljudske šole.
Za visoke šole v Čehoslovaški republiki izkazuje državni proračun za 1. 1920. naslednje vsote: Češka univerza v Pragi 5,059.581 K, nernška univerza isto-tam 3,326.255 K, skupni zavodi obeh vseučilišč 3S3.119 K; Masarykova univerza v Brnu 3,143.480 K, Komenskega univerza v Požunu 3,375.017 K; bogoslovna fakulteta v Olomucu 196.770 K; evangelska bogoslovna fakulteta v Pragi 126.923 K; katoliška fakulteta v Požunu 199.918 K; študijska knjižnica v Olomucu 39.887 K; živinozdravniška visoka šola v Brnu 1,971.805 K; češka tehnika v Pragi 3,918.118 K; nemška tehnika v Pragi 1,746.117 K; češka tehnika v Brnu 1,967.848 K; nemška tehnika v Brnu 1,546.865 K; rudarska visoka šola v Pribi amu 199,400 K.
Dvoletna strokovna šola za učiteljice ženskih ročnih del se je priklopila učiteljišču v Kromerižu. Absolventke se nastavijo najprej na ljudskih in potem, iko so napravile po 2 letih ipraik.se skušnjo z.it meščanske šole, tudi na leteh. Tako bo tudi učiteljica ženskih ročnih del dobila višjo izobrazbo, kakor jo ustanavlja stari zakon iz leta 1869.
Največje in najvažnejše tovarniško podjetje v Sloveniji so bile papirnice Vevče, Goričane in Medvode, ki jih .je imela dosedaj v lasti nemška 'družba. Sedaj jih je prevzela nova narodna družba, ki je ob tej priliki podarila za IjubLjaoirko univerzo 100.000 K ter tako pokazala svoj na-rodn-o-kultumi značaj.
V Lipniku na Češkem so ustanovili društvo učiteljev gluhonemih, ki bo izdajalo svoje strokovno glasilo in ki priredi v letošnjih počitnicah v Brnu univerzitetni tečaj. Po statistiki je v Čehoslovaški republiki 1483 gluhonemih šoloobveznih otrok brea pouka.
Na Moravskem ustanove nov ti,p srednje gospodinjske šele, ki bo imela 3 letnike. Za one, ki hočejo postati učiteljice na takih šolah, se priklopi še 4. letnik.
Pri poljskem konzulatu v Ljubljani so v informativne svrhe na razpolago učni načrti in .predpisi visokih šol, bi sprejemajo jugoslovenske dijake.
Tečaj za žensko domačo obrt. V poslopju kmetijske družbe v Ljubljani so začele slovenske učiteljice poučevati žene in dekleta novo modno tehniko ir, Mcer filet, toledto, dela iz bisernic, a tudi vezenje bodo gojile praktično z uporabo narodnih ornamentov.
Židovski statistik Trietsch ceni število vseh Židov na celem svetu na 15,430.000.
»Udruženje učiteljic« v Zagrebu je priredilo socialni tečaj, na katerem predava profesorica Dr. Zdenka Smrekar -in druge akademično izobražene žene. Obiskovalcev je nad .200.
Dr. Seatson Watson, ki je znan ped pse ud on imam S c at us Vi a tor, tajnik »Serbian Society« ,in eden ustanoviteljev -Ser hi en Relief Fonda« namerava to leto priti v Beograd in poseliti vse jugoslovenske kraje.
Hans Heinrich Reclam, založnik svetovnoznare Reklairukc« je umrl v Tipskem v 80. letu starosti. Njegova » Uni versal bi bi io th e k« je za Nemce neprecenljive vrednosti.
V Beogradu se vrše priprave za ljudsko štetje po celem kraljestvu SHS.
Zagrebško narodno gledališče slavi 14. oktobra, t. 1. petindvajsetletnico1 svojega obstanka.
Knjižnice na bivšem Češkem štejejo nad 2,000.000-čeških in 500.000 nemških knjig, tako da pride ena knjižnica na 1092 Čehov, ali ena nemška na 3000 Nemcev; knjig odpade na 100 Čehov 30, na 100 Nemcev pa 11. Mc-ravska ,je daleč za Češko, ker 'štejejo (rujene ldruštve)r.e vin javne knijiižrtlce komaj 780.000 čeških in 330.000 nemških knjig.
Vseučilišče Columbia v Novem Yorku je ustanovilo stolico za slovanske jezike.
Iz uredništva.
X.: Vest o okrajnem nadzorniku je preosebna, zato je ne moremo objaviti. — Rabimo primernega gradiva za rubriko .Šolske vesti'1. Tovariši, poročajte nam v kratkih dopisih o dogodkih iz raznih okrajev, vasi itd. Vse pa mora biti seveda v zvezi s šolo ali z učiteljskim stanom.
Iz upravništva.
Dozdaj smo tiskali .Učiteljski I.ist“ v 700 izvodili, ker je bilo samih članov .Zveze okrog 030, Začeli so se pa oglašati novi člani, tako da jih imamo danes že nad 700. Dokler smo imeli na razpolago še prve številke Usta, smo jih tudi pošiljali novim naročnikom. Danes pa je zaloga že izčrpana in, ker ne moremo prvih številk zaradi previsokih tiskarskih stroškov :'e enkrat ponatisniti, bomo pošiljali novim naročnikom list, ki ga bomo odslej tiskali v več izvodih, le od 5. številke naprej,