s VI CORREO ARGENTINO T Ata* A KEDDCIDA • • Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO M REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 16. JUNIJA 1934 štev. 37 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. , POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Sestanek Mus-solini »Hitler KONFERENCA OBEH DIKTATORJEV V BENETKAH — MUSSOLINI KOT POSREDOVALEC V RAZOROŽITVE- NEM VPRAŠANJU y četrtek predpoldne se ie pripeljal na letališče San Nicoló v Benetkah nemški kancelar Hitler v spremstvu zunanjega ministra von Neuratha. Sprejel ga je italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki je radi obiska svojeea nemškega ko-íeee moral prekiniti svoje počitnice v Romagniji. V sprem stvu raznih višjih funkcionarjev iz zunanjega ministrstva je Mussolini odpeljal nemške goste v Grand Hotel. Zvečer se je v Pisanijevi vili v Stra vršil svečan obed, nakar sta Mussolini in Hitler imela svoj prvi razgovor ob navzočnosti nemškega zunanjega ministra, italijanskega državnega podtajnika Su-vicha, obeh prizadetih poslanikov in nekaterih drugih višjih činovnikov. Razgovori so se nadaljevali tudi naslednjega dne, danes, v soboto zjutraj, pa Hitler spet odleti proti Nemčiji. Pobuda za sestanek obeh diktator iev je 1 prišla z nemške strani. Prilike v Evropi so zadnje tedne kazale, da se zaokre nejo na način, ki bi na zunanjepolitičnem polju le še bolj izoliral Nemčijo, ki si s svojim izstopom iz ženevske -organizacije ni baš zagotovila prevelikih "simpatij. Izredna diplomatična delavnost francoskega zunanje pet ministra Barthoua, ki je o-krepil zvezo z Malo antanto, skušal osvežiti stare simpatije pri Poljakih ter se začel močno približevati velesili Rusiji, je spravila Nemčijo v nad vse neprijeten položaj, iz katerega je bilo treba najti izhod. Vrata naj bi odprl Mussolini. V političnih krogih zatrjujejo, da je glavni namen beneškega sestanka ponuditi Nem čiji priliko, da se na len način spet povrne v Ženevo. Ta Hitlerjev korak nazaj se Nemcem ne bo zdel tako hud, če bo izgledalo, da ca je storil na pri-Fovarianie Mussolini ievo, do čim bi stvar izgledala povsem drugače, če bi bilo očitno, da se je Hitler vdal francoski zahtevi, ki jo ie Barthou tekom zad niegra zasedanja razorož.itvene konferenc^ snet kategorično ponovil: Če hoče Nemčiia raz-pravliati o vprašanjih, ki so v zvezi z razorožitvijo, naj leno snet pride na konferenco, ki jo ie zapustila. Mi je ne pojdemo iskat. ' Verjetno je tudi. da je Mus solini obliubil nemškemu diktator iti. da bo nieeova prizadeva-ia oodpiral v Ženevi, a to le pod enim no^ojem. Tn ta pogoj je Avctriia. Italiio prav močno briga vse, kar se v Avstriji dogaja. Posebno na ii povzročajo skrbi vsi tat-sr.; dogodki, ki bi utegnili zrušiti z slovom okrepljeni Dollfussov režim ter utirati pot do oknčne združitve vseh Nemcev v eno samo državo. Obrazloili smo že na tem mestu, zakaj si Italija na eli nenosrednega sosedstva Ve like Nemčije. vsem proti železnicam. Avstrij-Y Avstriji pa se v zadnjem času dogajajo hude stvari: po vseh koncih in krajih dežele se vršijo atentati, usmerjeni predvsem proti železnicom. Avstrijske oblasti trdijo, da izvršujejo te atentate avtstrijski naeio-nalni socialisti in da je povelje za ofenzivo prišlo iz Monakovega, kjer imajo ubegli avstrijski hitlerjevci svoj glav- ni stan. Namen atentatov je jasen : terorizirati prebivalstvo in s tem izpodkopavati ugled Doll-fussovega režima. To pa seveda Italiji ne more biti po godu. Zato je verjetno, da je Mussolini predlagal "fuehrerju": Avstrijo mi pustite lepo na miru in naši diplomat je vas bodo podpirali v Ženevi. Ali je ta domneva utemeljena, to se bo kmalu pokazalo. Atentati v Avstriji bodo v tem pogledu najboljše znamenje. Če bodo pojemali, pomeni, da sta se • Mussolini in Hitler do menila. Nekateri listi so prinesli vest, da so italijanske oblasti v izdatni meri poskrbele za varnost obeli diktatorjev za časa njune ga bivanja v Benetkah. Na strategičnih točkah da so bili postavljeni topovi za streljanje proti letalom, na bližnjem letališču pa da je bilo stalno pripravljenih sedem vojnih letal z nalogom, naj se dvignejo takoj, če bi se Benetkam bližal kak Hud potres v pokr. Córdobi PONAVLJAJOČI SE POTRESNI SUNKI SO SKORO POPOLNOMA UNIČILI SAMPACHO ^ POMOČ PRIZADETEMU PREBIVALSTVU Močni potresni sunki so pretekli torek ponoči skoro popolnoma uničili južnovzhodno od mesta Rio Cuarto ležečo naselbino Sampacho. Prvi potresni sunki so se za čeli v ponedeljek ob n. uri zvečer in so trajali skoro vso noč. Občutiti jih je bilo tudi v od-daljenejških krajih, kakor v mestu Córdobi; na potresne aparate v Buenos Airesu so sumljivi avion. Italijanski tiskovni urad je te vesti popravil ; v svoji izjavi naglaša, da so Benetke vedno dobro zavarova ne, ker spadajo v vojno cono Mala antanta navezala diplomatične stike z ZSSR IZMENJAVA NOT MED LITVINOVIM, BENEŠEM IN TITULESCUJEM — JUGOSLAVIJA PRIZNA SOVJETSKO RUSIJO V NAJBLIŽJI BODOČNOSTI — MINISTER JEVTIČ NA OBISKIH V PARIZU Kar je bilo napovedano že meseca ianuaria t. leta, ko se je v Zagrebu sestala konferenca zunanjih ministrov Male an-tante se je sedaj zgodilo. Države Male antante so ueladile vse diplomatične noti za končno navezan ie rednih stikov s sovjetsko Rusijo. , V, soboto, Q. t. m., je bil obia-vljen v Ženevi komunike, v katerem ie bilo rečeno, da je stalni svet Male antante soglasno sklenil navezati diplomatične odnošaie z Rusiio in še isteea dne opoldne se je izvršila izme niava not med zunanjimi mini ítri Rusiie, Češkoslovaške in Romunske. Dr. Beneš je pisal Litvinovu tako-le: ..Štejem si v čast obvestiti Vas o naslednjem: Na konferenci Male antante, ki se ie vrnila v Zafrebu dne 22. ¡anuaria. so se tri ie ministri zunan jih •zadev strinjali v mnenju, da bi bil priméren čas za to, da vsi tri ie člani Male antante vpo-staviio redne diplomatične odnošaie s Sovjetsko zvezo brž ko se iznolniio notrebni diploma tični in politični pogoji. ..Po ragovoru. ki sem ga ime) z Vami v nrvih dneh junija, je trai-ni svet Male antante smatral, da sedanje diplomatične in politične prilike dovoljujejo vsakemu izmed njenih članov postopati v navedenem smislu in v primernem trenutku. kakor je bilo sklenjeno v Zagrebu. „Z velikim zadovoljstvom sem do-»nal. da sta češkoslovaška in romunska vlada, po pagajaniih z Vami, sklenili navezati diplomatične redne odposlance. Zatrdno sem u-Voril minister Jevtič, ki je goto-verien, da bodo tako navezani od-nošaii za vedno ostali priiateljski in korektni ter da bosta naša naroda v bodoče sodelovala za skupni Mairor in za ohranitev svetovnega miru." Prav takšno noto ie Litvinovu noslal tudi romunski zunanji minister Titulesu. odnošaje s sovjetsko vlado ter ime Mussolinijevim blago- novati polnomočne ministre in iz Evropi. Litvinov pa je tako-le odgo voril: ,,Štejem si v priietno dolžnost v-pstHi Vas, je vlada ZSSR. na podlagi Vašega SDoročila, sklenila navezati redne odnošaie s češkoslovaško ter imenovati izrednep-a odposlanca in polnomočnega ministra. Kakor Vi, tako sem tudi jaz zatrdno pre priran, da bodo tako navezani od-no¿aü t.raino ostali korektni in pri jateliski ter da bosta naša naroda v bodoče sodelovala za skupni blagor in za ohranitev svetovnega miru." .1 S tem sta Češkoslovaška in Romunska priznali "de jure'' sovjetsko vlado. V kratkem bosta v Moskvo poslali svoie. diplomate in prav tako bo Rusija poslala svoje zastopnike v Prago in Bukarešto. No, kaj pa Jugoslavija? Na to vprašanje je že odgo- Odmevi v ruskem tisku Vpostavitov rednih diplomatičnih vezi med Malo antanto in ZSSR. je ruski tisk' pozdravil 7. največjim «1- doščenjeni. "I7.vpst.ja" "Pravda", najbolj ugledna ruska ¡¡sta, naslaša-t . i ta, de se bo sedaj v veliki men mvanj- j šal.M vojna nevarnost, ki ;r> ,;rozila vplivali tako močno, da so od-skočile igle. Sprva so tu mislili, da gre le za odmeve kakšnega potresa v Kordiljeri, a pozneje so začele prihajati v glavno mesto vzne mirljive vesti, ki so naznanjale, da ie bilo središče potresnih sunkov v córdobskih hribih. V bližini Sampacha je vrh. ki "a prebivalci že od nekdaj, radi ustnega izročila, gledajo z nezaupanjem. Gre za ugasli ognjenik, ki je pa na glasu, da je nekoč močno bruhal. Tega z gotovostjo ni mogoče ugotoviti: odkar so v Córdobi naseljeni Evropejci, ognjenik ni deloval. Res pa je vsekakor, da je sedanji potres lokalnega značaja in da j-e radi njega najbolj tr-nelo mestece Sampacho, ki šteje kakšnih 5.000 prebivalcev. Potres je popolnoma zrušil od sto vseh hiš, druge pa ta ko poškodoval, da jih je treba podreti. Po zadnjih poročilih bo od vsakih sto hiš mogoče popraviti in ohraniti kvečjemu kakšnih pet. Prve vesti so pravile, da je tudi nekaj človeških žrtev, izkazalo pa se je pozneje, da je bilo le nekaj oseb lahko ranjenih. Sreča v nesreči je bila, da so bili začetni potrésni sunk' boli lahni: alarmirali pa so prebivalstvo. ki ie začelo bežati na nrosto ter tako rešilo vsaj živ 1 jen ie. Tekom noči so se potresni sunki ponavljali: vseh ie bilo nreko petdeset in spremljalo jih je votlo nodzemsko bobnenje. Iz bližnjih kraiev ie brž prišla pomoč. Prihitelo ie vojaštvo, da poskrbi za red: prineslo pa ie s sabo tudi šotore, ki nudi i A prizadetemu nrebivalstvu zasil no streho. Nekai liudi so spravili tudi v železniške vagone. Izvedenci nravi io. da mesteca ne bo mogoče več zgraditi na istem kraiu. Snloh pa se je prebivalstvo razbežalo na vse stra ni. Kdor ie le mo^el. se je od-nelial s svoio družino v bolj varne kraie. Od net tisoč duš je nctnlo blizu oodrtii kvečjemu Ppt-'ni'h tisoč oseb, večinoma taksnih, ki nimaio sredstev, da bi moHi dmeam. Prebivalstvo trpi, ker so noči mrzle, lindie na se v šotorih nr» rnoreio zavarovali pred mrazom: nimaio odei. Na vsak na čin na se bo ta položai brž iz-holi'Sal. Córdobski pokrajinski narlament ie določil 50 tisoč npsov podnore za nrizadeto pre bivalvo Sampacha, prav tak žno ventn ie nakazal občinski svet fdavne°"a mesta republike, vo v tem pogledu naibolj me-rodaien. "Prignanie Rusiie s strani Jugoslavije", je dejal, "se bo izvršilo črez nar dni, ko se povrnem v Beograd." Minister Tevtič se ie namreč noslednie dni mudil v Parizu, kier se ie raz^ovarial z zuna-niim ministrom Barthou jem, z ministrskim predsednikom Dou-merpneom, z maršalom Petai-nom ter ie tndi posetil nredsed nika francoske renublike Lebruna. ki ie v nočastitev za-stoonika priiateliskeea Jugoslovanskega naroda priredil v Eli-seju.svečan banket. Nekateri novinarski obvešče valni uradi, ki vedno in novsod iščeio senzaciie. so hoteli vedeti. da so v zadniem času nasto nile težkoče clede naveznnia di-nlomatinih stikov med Jugosla-viio in Rus'in ter so se spomnili celo na bivšo carsko družino in na niene vezi s Karagiorgie-yo vladarsko hišo. O takšnih težkočah pa v zadnjem hinu ne more biti tovora. Komunike. Vi ;» Kil obiavlien v Ženevi, je dovoli jasen: vsi tri ie zastonni ki Mple antante so soglasno sklenili priznati Sovjetsko zvezo in bo to torei tudi Tnomslavi ja storila v najbližji bodočnosti. Ta dogodek, ki je pred durmi, bo za jugoslovanski narod pomenil izpolnitev že dolgo visto let nep-ovanih želia in ea bo- i osrednja vlada pa ie v isto svrho do vsi Srbi, Hrvati in Slovenci ¡ borila 2^.000 nesov. Pomoč pozdravili z največjim zadošče-1 prihaia tudi iz drugih kraiev in njem, saj vidijo v Rusih svoje i'V noseb^o Pdeči križ storil že velike slovanske brate. 1 '"no^o dobrega. DRUŠTVA IN MI, KI NAS JE 20.000 Ali ste že kdaj skušali ugiba ti, koliko Slovencev nas je v Argentiniji? Seveda, vprašanje ni kar tako enostavno, marveč je precej zamotano in sicer i7 zelo enostavnega razloga: Ker ni še noben Slovenec prišel v Argentinijo kot Slovenec. Če vas zanima, koliko je tu Nem cev, Francozov, Angležev itd. ugotovite brez posebnih težav precei približno število. O Slovencih pa ni v statistikah ne duha ne sluha: kar iih ie prišlo sem pred vojno (takšnih je sicer prav malo), so jih zabeležili kot Avstrijce; po vojni pa smo sem prihajali kot Tusroslo-vani oziroma kot Italijani. Torej so možne samo približne cenitve. In jaz pravim, da nas je 20.000. Dasi bi mi nihče ne mogel dokazati, da jih je več, ali da jih je mani, pa le izjavljam, da ni to število vrženo kar tako iz rokava, marveč se oslarija na precei skrbne kalkulaci » je. Torej: 20.000. Pa ste se kdaj vprašali, koliko članov štejejo naša društva? Še nikoli? — No, pa štejmo! V Rueños Airesu jih bomo našli (če gledamo s povečevalnim steklom) recimo 400; v Córdo-bi. pravijo, da jih je kakšnih 60: vzemimo, da iih je v Rosa-riiu tudi toliko (dasi so zelo tihi) — pa bi jih bilo okroglih 500. (Da he bo kdo napačno sklepal, moram povedati, da pri seštevanju onih dvajset tisočev nisem postopal tako širokogru-dno). 500 društvenikov, izseljencev pa nas ie 20.000! K je so vzroki tega skoro po polneča nezanimanja naših iz seljencev za društva? Pri izseljencih, ali pri društvih? Trdim, da so pri društvih. Vse naše dosedanje društve no delovanje v Argentiniji, in lahko rečemo v Tužni Ameriki snloh. ie od svojih početkov pa do danes slonelo na izključno prosvetni podlagi. Tudi če se, ali če se je ena ali drusra orga nizacija nagibala v političnem smislu bolj na levo ali pa bolj na desno, vendar so si bile vse oreanizacije po svojem zunanjem, vidnem delovanju docela enake. Od prve do zadnje. Prirejale so prireditve z igrami in pevskimi točkami. Vidnih znakov drugačnega delovanja če izvzamemo kakšno poredko predavanje in nekatere sokolske nastope v miniaturnem obsegu, ni bilo. ' . Če le nekoliko pomislimo, ta ko i spoznamo, da takšno zgol i na ierran je in petje omejeno de lovanje ni moglo zadoščati potrebam našega izšeljeništva. n? moglo nritegniti v društva večjega števila rojakov. Takšno delovanje more zaposliti v vsakem društvu in nanj navezati samo omejeno skunino oseb. ki neposredno sodelujejo, nikakor pa ne širših izseljeniških plasti. Delovni procram naših dru štev je omejen in zato je tudi število društvenikov omejeno. Naša društva nudiio gotovo o meieni skupini oseb razvedrilo (tudi delo — na pr. učenje vloge — je razvedrilo, ako ga člo vek rad vrši), praktičnega in koristneea pa izseljencu ničesar ne nudijo. Morda bo kdo ugovarjal, da ie ta trditev pretirana, a nai-boliši dokaz, da ie resnična, je onih 19.500 izseljencev, ki niso v nobenem društvu. Niso v dru štvu, ker jim društvo niqesar ne nudi; razvedrila ne (vsi ne znajo, pa tudi ne morejo igrati ali peti), drugega pa tudi ne. Torej so vzroki nezanimanja izseljencev za društveno življenje v društvih samih, v njihovem zelo enostranskem in orne jenem delovanju. Kako naj se to nezanimanje odpravi ? Potrebna so nova pota in no vi cilji. Kakšni ? O tem pa prihodnjič! 1 od 20 000 Okrepitev vezi med Francijo in Jugoslavijo K^vkor naznanjajo vesti iz Pariza, je poset jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtira še bolj okrepil prijateljske vezi med Jugoslavijo in Francijo. Francoski listi so posvetili njemu in njegovemu delu obširne članke, v katerih ga hvalijo kot treznega in spretnega diplomata. Obenen pišejo ti listi, da je Jevtičev obisk v zvezi z raznimi zunanjepolitičnimi zadevami: Pred vsem z vprašanjem odnošajev z Italijo, ki doslej nikoli še niso bili 'laš naboljši. Francija si orizadeva, da bi te odnošae izboljšala in hoče v tem smislu posredovati med Beogra-dom in Rimom, ki je v zadnjem času pokazal, da bi rad izboljšal vezi s Francijo. To je pa le mogoč.), ako se i:re-!ilo tudi sporna vprašanja med Jugoslavijo in Italijo. Jevtir pa je šel v Pariz tudi zato, da tam poroča o prilikah na Balkanu, kjer se je položaj nekoliko izpremenil radi spremembe režima v Slovenska osnovna šola Jutri, v nedeljo, 17. t. m., ob 16.30, se prične v dvorani "XX Setiembre", calle Alsina 2832 (dve kvadri od trga "Once") prireditev v korist slov. osnovne šole, ki se je 27. pr. m. ponovno otvorila v okraju Villa Devoto. Kot je bilo že javljeno, bo ta krat spored kratek, in sicer radi tega, ker je naša mladina že več krat priporočala prirediteljem, naj bi se na kakšni prireditvi odmeril daljši čas za prosto zabavo in ples. Ta krat bo našim fantom in dekletom ustreženo, zato pa pričakujemo, da bo udeležba res obilna. S tem, da se udeležite prireditve, pokažete obenem, drage rojakinje in rojaki, da se za našo šolo zanimate in nam hočete pomagati pri reševanju naše dece iz morja popolnega potujče\»ania. Hvaležni Vam bomo za to Vaše zanimanje in za Vašo pomoč. Spored prireditve najdete na drugem mestu. Ponovno se priporočamo za dober obisk in kličemo vsem: NASVIDENJE! * Slovenski štarši iz okraja Villa Devoto se obveščajo tem potom, da se šolski pouk vrši redno vsako soboto popoldne ob 14.30 in pa ob nedeljah dopoldne ob 9.30, brez izjeme. Naknadno se bo pouk vršil tudi en dan med tednom in bodo otroci pravočasno obveščeni, kdaj morajo priti v šolo. Dolžnost staršev je, da otroke redno pošiljajo k pouku, razen ob deževnih dneh, ko mora pouk, radi slabe poti, odpasti. Oni starši, ki svojih za šolo sposobnih otrok še niso vpisali ob otvoritvi šolskega leta, jih lahko vpišejo ob sobotah popoldne ali pa ob nedeljah zjutraj v šolski sobi, ulica Tinogasta 5351 (P°l kvadre od López de Vega). Starši, poskrbite, da se bodó Vaši otroki učili tudi Vašega jezika! Otrok Vam bo v poznejših letih (ko se bo zavedal. da toliko velja, kolikor zna) hvaležen, da ste ga poslali tudi v slovensko šolo. Šolski odbor. PROŠNJA IN OPOZORILO Vsak teden prejmemo po več novih naslovov, na katere pošljemo list na ogled. Od nikogar ne zahtevamo, naj se na list takoj naroči. Prav je in pošteno, da prejme več številk, da vidi, ali je vreden tistih denarjev ali ne. Seveda pa to "ogledovanje" ne more trajati večno. Zato prosimo vsakogar, ki je dobil že par številk "Novega lista" na ogled, a nima namena postati njegov naročnik, naj nam to sporoči, pismeno ali po telefonu, ali pa naj vrne list poštarj)u< z loznačbo "Rehusado." Verjetno je namreč, da se v doglednem času odstranijo ovire, ki so povzročile, da Bolgarija ni pristala na balkanski pakt. " Končno je jugoslovanski minister go tovo razpravljal z g. Baithoujcm tudi o bodoči konferenci Male antante, ki se bo vršila od 18. do 20. t. m. v Bukarešti in se je udeleži tudi francoski stavcev, 'skoro Bolgariji, zunanji minister. sati na stroj. ČRNILO SE JE MENDA POSUŠILO mnogim, o katerih, smo upali, da se odzovejo našemu vabilu ter nam od časa do časa pošljejo kakšen dopis iz kraja, kjer %o naseljeni. Če je samo črnilo vzrok, mu je lahko odpo-moči: naj nam pa s svinčnikom pišejo ! Uredništvo mora itak, radi vsak rokopis prepi- ZAŠČITITE SVOJ DENAR Zaupajte svoje prihranke samo .banki, 'ki razpolaga z ogromnimi sredstvi ter s sto petdeset letnimi izkustvi, kakor jih jma naš zavod. Zato vzemite pri nas vložno knjižico. Za začetek rabita samo $ 5.—. Sleherni nalog,izvršimo v nekoliko minutah^ Poslužijo Vas vljudno v našem JUGOSLIOV ANSKEM ODDELKU naši jugoslovanski uradniki od 9- do 18. «ure. ob sobotah pa od 8-30 do 11. »-FIRST NATIONAL BANK »/BOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Córdoba 1223 (Rosario) VARNOST — HITROST Av. GraL Mitre 301 (Avellaneda) ZAUPANJE — VLUDNOST Beležke G. 1. F. Lupiš Vukič je napisal za "Glasnik zavoda za una-predjenje spoljne trgovine" v Beogradu nekaj člankov o trgovinskih odnošajih Jugoslavije z deželami Južne Amerike. Pravi, da ima Jugoslavija celo vrsto dobrih proizvodov, ki bi se mogli plasirati na tukajšnjih tržiščih, a za izvažanje treba vedeti, kakšno blago zahtevajo posamezni trgi, kako embalira-no, kako označeno, poznati treba konkurenčne cene, plačilne pogoje itd. Na podlagi teh ugotovitev prihaja do zaključka, da bi bilo treba poslati v Južno Ameriko "jednog spretnog i pouzdanog izaslanika", ki bi "na licu mje-sta doznao sve što treba znati za izvoz naših domačih proizvoda u Južnu Ameriku". Torej, z drugimi besedami: rabili bi nekakega trgovskega Krištofa Kolumba, ki naj bi Jugoslovanom. .. odkril Ameriko. Takšnega Krištofa Kolumba pa ni prav nič treba, ker ga že imamo. G. Franjo Krašovec, ki ^ živi v Južni Ameriki že svojih dvajset let in ki pozna tukaj-nji trg na podlagi lastnih izkustev in ker ga je študiral (za kar ga je usposobila tudi njegova višja trgovska izobrazba) odkriva potom "Novega lista" Jugoslovanom že lepo vrsto tednov razne tajnosti južnoameriških tržišč. P*i tem se pa prav dobro zaveda, da vsa ta odkritja , nič ne zaleže jo, če se zainteresirani proizvajalci in izvozničarji v domovini ne zganejo. Postavil jim je radi tega predlog, naj ustanove posebno trgovsko družbo ter obširno opisuje, kaj kako, k da i in s kakšnimi izgledi bi takšna družba mogla izvažati v Južn-o Ameriko. Ta predlog se nam zdi na vsak način boljši nego oni o 'iza-slaniku." Prvič, ker je Amerika že. . . odkrita; druqič. ker bi "izaslanik'\ pa naj bo še tako "pouzdan", t. j. zanesljiv, ¡ nikakor ne mogel prepričati nevernih Tomažev, dokler sami ne pridejo semkaj, da si ogledajo trq: tretjič ker imamo s "spretni mi izaslaniki" slabe izkušnje. Tak "spreten izaslanik" je bil na pr. poslan v Ju".no Ameriko pred par leti, da bi' tu, ,,na licu mjesta" ugotovil, kaj vse mora vedeti naš človek, ki se namerava izseliti v ta del sveta. Ril je sij a in o plačan, nas, . izseljence, pa je obogatil samo z novim izkustvom: z iskustvom, da smo imeli opravka s..... spretnim človekom. Takšnih ne rabimo in bi tudi nič nc koristili trnovini med Jugoslavijo in deželami Južne Amerike. Da še 7' srbsko-hrvaiskih listih naše tukajšnje naselbine bije neskončni boj za in proti raznim osebam, na to smo se že privadili. 7.ato se prav nič nismo začudili sedaj, ko se je' začel spet takšen boj proti raznim osebam v "patronatu" in za razne osebe. . . izven "patronato". T.c škoda, da takšne aonje preveč krat škoduieio skupni stvari. In ..patronat" bi moral hiti skupna stvar, ki je potrebna in hi skupnosti utepnila mñogo koristiti, ko bi jo hoteli smatrati za takšno ter bi je ne istovetili z osebami, s posamezniki. A pot do takšnepa... "shva-cavja" ne pelje skozi Villa Devoto ... SNX, iM/ ARGENTINSKE VESTI Finančna politika vlade Velika razprava v parlamenta povodom interpelacije posl. E. Dickmanna V četrtek, 7. t. m., je finančni minister dr. Pinedo odgovoril v kongresu na interpelad io socialističnega poslanca dr. E. Dickmanna. ki je hotel vedeti, zakaj ie vlada preko parlamenta uvedla dalekosežne spremembe v finančno politiko Argentini ie, kako ie vlada uporabila fonde, izvirajoče iz posojil za odtaja-nje takozvanih zamrzlih terjatev itd. 1 V svoiem odgovoru na to in-terpelaciio je minister odločno branil delo vlade ter dokazoval, s številkami in statistikami, da so njeni finančni in gosoodarski ukrepi izdatno pomagali državi. Pred parlament pa vlada ni mogla priti s svojimi načrti in zahtevati niihovo predhodno odobritev, ker bi iavno prerešeta-vanie tako kočljivih zadev, kakor so bile konverzija notranjega dolga in hipotekarnih obveznic, ali na sprememba v valutni politiki, samo oviralo izvedbo načrtov ali na vsai ustvarilo povsem nepotrebne težkoče. Interpelant z odgovorom ni bil zadovlien; kritiziral ie delo vlade v govoru, ki je trajal celih osem ur. Dokazoval je vprav nasnrotno od onega, kar vie bil minister povedal: da so vladni gosnodarski ukrepi samo škodili državi, pred vsem na delavstvu, ki močno občuti višan je cen, izviraioče iz zmanišane vrednosti argentinskega denarja. V razpravo, ki se je vlekla tri dni, so nnseo-li tudi drugi govorniki. Zadnia seja. posvečena debati o gosnodarski politiki vlade se ie bila pričela v petek popoldne in ie traíala celo noč do 7. ure naslednjega jutra. Ministra (poleg dr. Pineda je na posebno interpelacijo od-govarial tudi poljedelski minister inž. Duhan") sta bila dobro založena s številkami in sta ves čas sproti izpodbijala navedbe opozicijskih govornikov: STRAŠNA LETALSKA NESREČA Pretekli ponedeljek je padlo v laguno "Mar Chiquita", v severnovzhodnem delu pokrajine Córdobe, potniško letalo druž be Panagra, ko je letelo v smeri proti Chile ju. Pet potnikov se je ubilo, trije pa so ranjeni. Štorklja V hiši našega rojaka g. Grega, od Jugoslovanskega oddelka zavoda "Banco Germánico", se je izvršil 12. t. m. vesel dogodek. Njegova gospa Kil da. Marchesini de Grego ga je o-srečila s tem, da mu je povila krepkega sinčka, ("".estitamo! Kdo ve zanj? Rajmund Slane, bivajoč v Franciji, išča svojega brata Ignacija Slanca, do-DLa iz Gonobič pri Celju, dravska banovina, Jugoslavija. Kdor bi vedel za njegov naslov, ali pa če .sani čila te vrstice, je naprošen da to sporoči našemu uredništvu ali pa naravnost na ta-ie naslov: Sr. Presidente de la Sociedad Francesa de Cocineros, Lavalle 1057, Buenos Aires. SLABE PRILIKE V CATA-MARKI Kakor prejšnja leta, tako se je tudi letos obnovilo izseljevanje delavcev iz zapa-dnih krajev tega teritorija v sosedne pokrajine, kjer imajo več izgleda, da pridejo do dela in zaslužka. Prejšnji teden je krenilo iz Tinogaste proti Salti 1.200 delavcev s svojimi družinami. Mnogo se jih pa seli tudi v oddaljenejše kraje, ker doma ne najdejo dela. Obletnica ustanovitve Buenos Airesa V ponedeljek, 11. t. ni., je preteklo M54 let odkar je bila v drugo ustanovljena ob La Plati naselbina, ki je danes ogromno velemesto. Na ta dan je bil namreč leta 1580. Don Juan de Caray postavil temelje za novo naselbino, ker so bili prejšnjo zažgali Indijanci. Povodom obletnice so se vršil« v mestu razne proslave. ONIM, KI SO BREZ DELA in so se obrnili na nas, če bi jim mogli kaj preskrbeti, sporočamo tem potom, da nismo na nikogar pozabili. Ko se nam posreči najti kakšno možnost, obvestimo takoj zainteresiranega, po pošti ali pa potom našega uradnika. Potom "Novega lista" je bilo že zaposlenih nekaj naših rojakov in rojakinj, le žal da so časi težki in ni mogoče tako hitro pomagati vsem. Obenem prosimo vsakogar, ki ve za kakšno službo, a nima znanca ali prijatelja, katerega bi priporočil, naj stori svojo rodoljubno in človečan-sko dolžnost s tem, da opozori naš list in s tem omogoči, da se zaposli naš človek. Zakon o zapiranju trgovin Parlament je končnoveljavno odobril zakon, glasom katerega se bodo .morale trgovine zapirati ob 8. uri zvečer. Zastopniki trgovskih nameščencev so se odrnili pretekle dni na notnjega ministra s prošnjo, naj bi vlada la zakon čim prej uveljavila. Proizvodnja sira Glasom podatkov, ki jih jé objavilo poljedelsko ministstvo, j<> Argentinija pridelala leta 1932 okroglih 24 milijonov kg sira in je bila med državami, ki producirá jo ta predmet, na rlosetem mestu. Ponarejevalec pod ključem V San Nicolasu, pokr. Bs. Aires, je policija aretirala nekega Morevro, ki je ponarejal bankovce od enega pesa. Na njegovem domu so našli tudi stroje ki ih je rabil za ta svoj posel, pa so mu jih seveda zaplenili. Imel je nekaj "družabnikov", ki so mu ponarejeni denar spravljali v promet. Za tskovni zakon Senator Sánchez Sorondo je predložil osnutek zakona "o zaščiti tiskovne svobode". Ta zakon naj bi zabrapil iz-vrševavje časnikastva onim, ki iz. rahljajo novinarski poklic v prevratne in izsiljevalne namene. Predloženi o-snutek proučuje sedaj posebni kemiji i j«. "Graf Zeppelin" nas obišče Koncem tega meseca pride do Buenos Airesa orjaški nemški zrakoplov "Graf Zeppelin". Pristati ne bo mogel, ker ni tu potrebnoga stebra, da bi ga r.anj privezali. Če ne bo preveč vetra, ga bo kakšnih 200 vojakov držalo kakšne pol ure na vrveh, da si ga bodo mogli radovedneži od bliže ogledati. Drage besede "Unión Telefónica" je te dni vpo-stavila zvezo z otoki Bahama na razdaljo od 10.500 km. Za prve tri minute razgovora računajo 153 pesov, za vsako nadaljnjo minuto pa 51 pesov. Za jecljavce to ni. CERKVENI VESTNIH 17- CERKVENI KOLEDAR junija — četrta pobinkoštna DRUŠTVENIVESTNIK NIKAR NE POZABITE na veliko veselico s pl3som, ki se fco vršila Jutri, v nedeljo, 17. junija popoldne, v dvoiMni "XX Settembre" na ulici Alsina 2832. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje slovenska csnovno šole v Buenos Airesu vin radi tega prireditelji upravičeno pričakujejo, da bodo naše rojakinje in rojaki do zadnjega kotička napolnili dvorano. JUGOSLOVANSKO SOKOLSKO DRUŠTVO BUENOS A(RES I. Začasni odbor društva, kateremu jo bila naložena naloga, da izvedo reorganizacijo notranjega ustroja sokol- ske organizacije, je objavil poziv na člane, naj mu pomagajo pri njegovem težkem delu s tem, da po možnosti pridobe za društvo čim več zdravih in dobrih sokolov. Odbor se zaveda, da je glavna dolžnost sokolstva, da se člani v čim večjem številu redno vežiiajó, zato je pozval delujoče člane, naj v čim večjem številu takoj pričnejo z rednimi vežbami, ker bi brez tega to sokolsko društvo ne moglo vršiti one izmed svojih osnovnih funkcij. Člani se sprejemajo vsako sredo od "21. do 23. ure v sokolskj dvorani 11!. San Juan 782. nedelja — slovenske božje službe po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. 18. junija — pondeljek — spomin svetega dijakona Efrema iz Edese v Mezopotamiji, slavnega pisatelja in doktorja Cerkve. 19. junija — torek — spomin svetih bratov Gervazija in Protazija, ki sta bila v Milanu do smrtni mučena zaradi stanovitne vere v Kristusa. 20. junija — sreda — spomin svetega Silverija, papeža in mučenca, ki je bil na povelje brezbožne cari-grajske cesarice Teodore izgnan iz Rima v tuje, nezdrave kraje, kjer je po mnogih stiskah tudi umrl. 21. junija — četrtek — spomin svetega Alojzija, ki se je odpovedal knežji časti, da je mogel vstopiti v red očetov jezuitov, kjer pa je umrl še kot iklerik, mlad pripravnik na duhovski stan. 22. junija — petek — spomin deset tisočerih mučencev, ki so bili na gori Ararat v Armeniji zaradi stanovitne vere v Kristusa pribiti na križ. 23. junija — sobota — vigilija, dan spokorne priprave na praznik SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak vojak je dobrodošel - D. K. D. LJUDSKI ODER priredi v nedeljo, 2-4. junija, ob popoldne, v dvorani ",\X Settembre", ul. Alsina 2832, veliko prireditev s sledečim sporedom: 1. Otvoritev (Godba) 2. A. Ilajdrih: Slovo od lastovke (moški zbor) A. Ilajdrih: Vcr.-r na morju (moški zbor) i. X. N.: Kuplet 5. Finžgar: Veriga, drama v treh dejanjih. Po sporedu ples in prosta zabava. Vstopina: $ 1.—; redni člani S 0.50; članice prosto. K obilni udeležbi vabi Odbor. D. K. D. "ISKRA" V CÓRDOBI vabi vse rojake in rojakinje iz mesta in okolice na veliki društveni ples, združen s srečkanjem in prodajo cvetlic. Vršil se bo v sobotof 23. t. tn., v veliki Francoski dvorani na ul. Bioja 380 Začetek točno ob !>. uri zvečer. Zabava bo trajala do zore. Čisti dobiček je namenjen v kulturne svrhe, namreč za knjižnico. — Zato pričakujemo, da se prireditve u-deleže naši izseljenci v čim večjem številu. Tudi za jedačo in pija¿o bo preskrbljeno in bo bufet v društvenih rokah. Sviral bo dobro znani "Jazz-band". Vstopina za moške $.1.00; ženske in člani imajo prost vstop. K številni udeležbi vljudno vabi Odbor. SOKOL "LA PATERNAL" vabi na veselico s plesom, ki se bo vršila jutri, v nedeljo, v dvorani "XX Settembre", ul. Alsina 2832, s sledečim sporedom: 1. J. Vlach: "Fedora", ouvertura za orkester; 2. Ferner-Beal: "Hlače", kmečka burka v enem dejanju; 3. A. Aškerc: "Anka", deklarnira učenka slovenske osnovne šole; •4. N. N.: "Cilinder", kuplet s spre-mljevanjem klavirja. Po končanem sporedu se bo vršila prosta zabava s plesom V odmorih in pri plesu bo sviral društveni orkester. Ker je čisti dobiček namenjen za vzdrževanje že otvorjene slovenske osnovne šole v Buenos Airesu, vljudno vabimo vse naše rojakinje in rojake k prav številni udeležbi. Odbor. velikega spokornika Janeza Krstni-ka, predhodnika Gospodovega. 24. junija — peta pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi. EVANGELIJ Evangelij četrte pobinkoštne nedelje pripoveduje, kako so se Jezusovi učenci, ribiči, trudili vso noč, pa niso ujeli nobene ribe, ko pa so na Jezusovo besedo zopet vrgli mrežo, so ujeli rib s katerimi so tako napolnili dva velika čolna, da sta se skoro potapljala, na kar so učenci^ ki doslej še niso stalno hodili z Jezusom, potegnili čolne h kraju, vse popustili in šli za njim. Misel, ki jo je mogoče posneti iz evangeljskega besedila in ki jo večkrat .med tednom prevdarjaj: Vse premorem, če sem s Kristusom! NEDELJSKA MOLITEV Učeftjk, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.' V. Naj se dviga, Gospod, moja molitev. O. Kakor kadilo pred Tvojim obličjem. Molimo. Daj nam prosimo, Gospod, da se bo tek sveta po Tvoji ureditvi za nas mirno uravnal in se bo Tvoja Cerkev nemotene pobožnosti radova-la. Po istem Gospodu našem Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha Bog na vse veke vekov. Amen. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega zakona sta sklenila Frančiška Mrevlje in Nikolaj Gugnaz pred pričama Vincenci-jem 'Vrtovec in Milkom Gregorič. Bilo srečno! POIZVEDOVANJA Tukajšnje kr. jugoc'ovansko poslaništvo poziva naslednji osebe, naj se javijo konzularnemu odseku. Charcas 1705, Buenos Aires: Mateja Boso Juretiča; Ivana Kostiča iz Plužice, srez Svr-ljig, Moravska banovina: Ivana Jakšiča iz Fare; Kreto Pavičeviča iz Loznire, I:i je svoj čas živel v Com idoru Bhadaviji, a pozneje v Chacu. Ta zavod je edini v Bueons Airesa, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi Pregleda s X-žarki ter jim analizira kri in sei Konzultacije i it analize brezplačno KAPAVICA — 2 vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 Wk.,: / - - ' DOMA IN DRUGOD M VESTI IZ DOMOVINE Trgovinski odnošaji z Nemčijo Po sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo je jugoslovanski trgovinski minister dal novinarjem izjavo, v kateri je rekei, med drugim: Izvoz iz Jugoslavije v Nemčijo je zadnja leta vedno bolj padal. Vzro-ko\ zato je bilo več: agrarni napredek Nemčije, njena vezana trgovina, pa tudi splošna gospodarsika kriza, l.ani je bil jugoslovanski izvoz omejen skoro le na nekaj suhih sliv in rib. Trgovinski odnašaji med obema državama so šli rakovo pot in vedno bolj nujna je postajala potreba, da so najde nova podlaga za trg. sodelovanje. V takšnih okoliščinah so se začela v Beogradu 15. marca pogajanja, zaradi katerih je prišla iz Nemčije posebna delegacija. Nemčija je uvidela, <]a bi bila Jugoslavija lahko odličen kupec za najrazličnejše industrijske proizvode, da ji je pa treba omogočiti, da tudi ona plasira svoje skoro izključno kmetijske in živinske proizvode na nemškem trgu in da pri tem realizira kolikor mogoče ugodne cene. Jugoslavija pač ne more trajno po ceni prodajati svoje proizvode, a drago plačevati uvožene industrijske izdelke. To so Neme* uvideli. Pomen nove trgovinske pogodbe je torej v tem, da je omogočila izvoz v Nemčijo velikih količin jugoslovanskih kmetijskih in živinskh proizvodov po ugodnih cenah, Nemčija pa je dobila, največje ugodnosti in najboljše garancije za plasiranje svojih industrijskih proizvodov, kakor tudi razn" carinske olajšave. Zanimivo je tudi, da je v pogodbi predvidena prilagoditev jugoslovenske proizvodnje nemškim potrebam. Minister je naglasil, da Jugoslavija to pogodbo ni menjala dosedanjih načel svoje trgovinske politike; želeti je samo, da bi nemški zgled posnemale tudi druge države, ki so važnejše dobaviteljice industrijskih proizvodov. Pogodba se je sklenila za dobo dveh let. Ker je ubil tasta Na.pet let robije in v izgubo častnih pravic za enako dobo je bil obsojen v Ljubljani 32 letni Franci» Preskar, iz Velike Lasne v kamniškem okraju, ker je 17. januarja t. 1. ubil s sekiro svojega tasta Matijo Podbevška. Vzrok so bili večni domači Spori, ki jih je povzročal tast. Strela ubila človeka V prvih dneh maja so imeli v Pre-doljah in okolici točo, ki je napravila občutno škodo. Nekatera zrna so tehtala preko 40 gramov. V Vel. Mla- čevu je strela ubila Janeza Rozmana, ko je udarila v hišo, v kateri se je nahajal. Grozen zločin Služkinja Julijana Montcl i<> s pomočjo svoje sestre ubila na Sušaku svojega gospodarja trgovca Mirka ' -din'o. Sedel je pri večerji, ko sta ga ženski napadli s kladivi ter iru pobili na tla. Polastiti sta se hoteli denarja, ki ga je trgovec imel doma, a nista mogli Odpreti železne blagajne. Pri zaslišanju na policiji sta ženski priznali. Huda bitka Y Veliki' Solinji blizu Petrinje, na Hrvatskem, so se spopadli kmetje zadrug.- Dobrinič radi majhnega kosa zemlje. Nastala je prava bitka, v katero so posegle tudi ženske. Trije kmetje so obležali mrtvi na bojišču, ena ženska pa je bila težko ranjena. Visoko odlikovanje ministra Jevtiča Ko se je jugoslovanski minister za zun. zadeve Jevtic mudil v prvi polo. vici maja v Sofiji, ga je bolgarski kralj Boris odlikoval z velikm križem reda sv. Aleksandra. To odlikovanje je vzbudilo v sofijskih političnih krogih veliko pozornost. Vidijo namreč v njem izraz posebne naklonjenosti do jugoslovenskega zunanjega ministra, ker se je to visoko odlikovanje doslej podeljevalo samo ministrskim p red sed n i kom. Nesrečna smrt V Attemsovcm gozdu na Planini na Pohorju so našli razpadajoče truplo 50 letnega hlapca Franca Kranjca, ki je bil uslužben pri posestniku Korošcu in so ga pogrešali že od novembra lanskega leta. Sedaj so ugotovili, de zgrešil pot v gozdu ter blodil po njem, dokler ni omagal; pokrila ga je snežna odeja, ki jo Je šele pomladanska toplota stalila. 'TRBOVELJSKI SLAVČKI' V BEOGRADU \ Znani otroški pevski zbor "Trboveljski slavčki" je pod vodstvom Avgusta šuligoja gostoval S. maja v Beogradu in je žel s svojimi pesnimi največji uspeh.Na sporedu je bilo tudi več melodij primorskih skladateljev. — "Slavčki" so z nič manjšim uspehom gostovali tudi v nekaterih drugih mestih. Splovitev italijanske torpedovke v Neapoljv. NOVI MINISTER ZA SOCIALNO POLITIKO Pri rekonstrukciji Uzunovi-ceve vlade se je izvršila sprememba tudi v resoru za socialno politiko in narodno zdravje. Vodstvo tega ministrstva, ki je bilo do tedaj v rokah g. Ivana Puclja, je prevzel dr. Fran Novak. Novi minister, v čigar področje spada tudi skrb za izseljence, ie Slovenec. Rodil se je 1878 v Šmarju pri Jelšah. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo pa na Dunaju, odkoder se je povrnil v Ljubi iano, kjer se je posvetil odvetniškemu poklicu. Že pred vojno se je mnogo krat izkazal kot zvest pristaš ujedi-n jenja vseh Jugoslovanov. Na listi narodno-napredne stranke je bil poslan kot zastopnik naroda v deželni odbor, po vojni pa je bil izbran za člana jugoslovanskega senata, kateremu ie bil dalje časa podpredsednik. VESTI S PRIMORSKEGA Zakaj se je škof Fogar zameril fašistom Obvestili smo pred par tedni naše čitatetje o lfadih napadih tržaških fašističnih listov proti škofu mons. Fagarju, pa bo gotovo marsikoga zanimalo izvedeti, zakaj so fašist' začeli proti njemu ofenzivo. Pojasniti hočemo to na podlagi poročil, ki prihajajo iz naših krajev. Dne aprila je bil v Trstu obsojen neki Arturo Štefani, star 51 let, ki je bil odolžen, da je na spreten način poneveril pri premogovni družbi "Arsa", pri kateri je bil zaposlen, nad tri milijone lir. V zvezi s tem procesom so listi (najprej ''Popolo" in za njim "Piccolo") začeli pisati, da je Štefani spletkaril tudi na političnem polju ter da je en del poneverje-nega denarja izročil tržaškemu škofu in drugim duhovnikom. Židovski 'Piccolo" jp celo odkrito dolžil, da je "nezvesti uradnik kral pod zaščito nekega visokega prijatelja" ki da ne ljubi Italije ter slabo služi Cerkvi v Julijski krajini, kjer bi cerkev in država morale vzajemno delati za javni blagor, za mir in za italijanstvo. — Škof Fogar da se'itak preveč vmešava v posvetne stvari ter da mladim duhovnikom, posebno mladim slovenskim duhovnikom priporoča, naj nodo napram vsemu, kar je v zvezi z državo, oprezni, rezervirani in ne-zaupni. Ti napadi so razburili duhovščino tržaške škofije in razne katoliške organizacije, ki so se v posebni resoluciji odločno postavile na škofovo stran. cialnem polju ter sodelovat pri raznih humanitarnih, socialnih Udejstvoval se je mnogo na so- in drugih društvih. Naš posebni oddelek šteje danes okrog 15.000 (petnajst tisoč) poslovnih prijateljev med HRVATI SRBI IN SLOVENCI / torej med Jugoslovani^ ki znajo upoštevati naslednje razloge: v NAŠ ZAKON: Hitrost, solidna in vljudna postrežba. NAŠE GESLO: Da Vas naši uradniki Vaše narodnosti postrežejo v Vašem jeziku, NAŠA DOLŽNOST: Sigurnost Vaših vlog, kulantnost pri nakazovanju denarja in jamstvo pri prodajanju ladijskih voznih listkov. NAŠA ŽELJA: Zadovoljiti tisoče in tisoče naših klijentov glede vse njihovih nalogov. PRIDITE V NAŠO BANKO ALI PA NAM PIŠITE! DAJTE NAM SVOJ NALOG IN PREPRIČAJTE SE! Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah doi 12.30. \ Jugoslovanski oddelek BANCO GERMANICO t DE LA AMERICA DEL SUD Podružnica : MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES Glavni sedež: L. N. Além 150 BUENOS AIRES Zastopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 671 BERISSO F. C. S. Na to resolucijo je "Popolo" odgovori! s še hujšim napadom, v katerem je trdil, da jo Štefani bil v tesnili stikih s škofetn Fogarjem ter da je služil istim ciljem, ki jih imaio protitalijanski listi od onstran meje in ki so svoj čas "predstavljali kredo terorističnih orjunaških band". Kot "dokaz" o protiitalijanstvu tržaškega škofa je "Popolo" objavi) v kli-šeju stran koledarja družbe s\. Mohorja v Celju, kjer je pod poglavjem "Vladike Slovencem" naveden tudi mons. Fogar. "Cle je Fogar škof za Slovence", vzklika fašistični list, 'naj se vrne v Trst mons. Bartolomasi, kér ltaljanski Trst ne more biti brez italijanskega škofa!" Židovski "Piccolo" seveda ni hotel zaostajati za svojim fasistiqnim kolego, pa je v dolgem članku spet. navalil na mons. Fogarja in ga naslikal kot protidržavnega in protiitali-janskega. Očital mu je: da sanja o nekaki samoupravni republiki, ki naj bi jo tvorili kraji na vzhodni strani Soče; da je v nekem govoru pri Sv. Ju-stu odrekal Italijanom popolno in končnoveljavno pravico na Trst in vzhodne pokrajine; da je v goriškem semenišču govoril proti fašizmu ter se potegoval za "podjarmljene Slova-110"; da ni hotel blagosloviti zemeljskih ostankov O-berdankove matere, niti Oberdankovega spomenika in tudi ne Bojevniškega doma. . Kadi tega fašisti v zboru zahtevajo, da mora škof. Fogar zapustiti Trst. ,Wak pošten človek, ki pozna resnični položaj v Julijski krajini, bo pra-\ičm> priznal, da je škof Fogar storil samo svojo dolžnost, če je včasih skušal nastopiti v zaščito svojih vernikov slovanske narodnosti, ki jih fašistični režim krivično in neusmiljeno preganja. Jasno pa je tudi, cia ne moremo pričakovati pravičnega zadržanja s strani onih fašističnih listov v Julijski krajini, ki so vprav to preganjanje vedno podpirali in pa zagovarjali. < Tudi ne more nihče, ki trezno sodi, zameriti katoliškemu škofu, da ni hotel blagosloviti Oberdankovega spomenika. Cerkev zabranjuje, da se počasi! ubijalec ali pa oni,"ki je skušal izvršiti ubojstvo. Mons. Fogar je odklonil blagoslovitev zemeljskih ostankov Oberdankove matere, ker za takšno blagoslovitev popolnoma zadostuje navaden duhovnik; tp je škof tudi obrazložil onim, ki so se nanj obrnili z zadevno prošnjo. Bojevniškega doma pa ni hotel ..blagosloviti, ker je v preveliki bližini Oberdankovega spo tnenikfi, pa bi si ljudje, mogli misliti, da blagoslavlja spomenik. Tako navaja "Piccolo". JUDE2EVI GROŠI •Pred časom je bil od jugoslovanskih oblasti obsojen radi špijonaže na 10 let robiie Josip Brus, doma iz Idrije. Žena o-menjenega Brusa, ki stanuje v Idriji, dobiva od italijanskih oblasti, od kar je mož zaprt, 300 lir mesečne podpore. To je najlepši dokaz, da je Brus vršil vohunsko službo v večjem obsegat in stalno na škodo naše države, ker drugače ne bi italijanska država tako znatno podprla njegove družine. "MERCADO DE ABASTO" V POLNEM OBRATOVANJU Dokončana prva sekcija rekonstruirane ogromne buenos-aireske tržnice, o kateri smo Priobčili v zadnji številki preteklega meseca obširnejše poročilo, je v polnem obratovanju ' in se je še takoj po slavnostni otvoritvi spremenila v pravo mravljišče, kjer je vsak dan več .gibanja, več prometa. Uspeh je v tem o žiru popoln in si ga lepšega pač niti tržiščna uprava ni mogla pričakovati. na Avdi. Vélez Sarsfield 1851. Zgradba sama na sebi, vsa v žele-zobetonu, je zgovoren dokaz o izredni tehnični pripravljenosti in veliki finančni moči firme ARlENTI & MAISTERRA, ki si je s tem delom le še bolj utrdila veliki ugled, katerega upravičena uživa. Steklarne CRISTALERIAS PIC-CARDO (Tupungato 2750) so dobavile vse steklo, ki se je v velikih množinah uporabilo pri zgradbi. Trgovska družba ¡KREGLINGER Kako vidiš Mercado de Abasto Proveedor, ko prihajaš iz podzemeljske železnice Lacroze & VAN PEBORGH (Cangallo 380) je preskrbela za vlago neprodirni in nad vse trpežni RUBEROID. Od družbe CIA. ARGENTINA DE CEMENTO PORTLAND (Reconquista 46) je aprobirani cement "San Martin", ki se je uporabil pri gradnji. Podjetje HEINLEIN & CIA. (Suipacha 10) je instaliralo v tržni ci vse zdravstvene naprave. Električn« instalacije so od firme MARTIN F. COUTO Y CIA (Córdoba 1501), dočim so vse elek-triške potrebščine, znamke "SCHA-CO" od uvoznega podjetja PFEI-FER Y HUBER (J. E. Uriburu 748) Industrijsko podjetje "FEBO", od inž. Fischbach, Enquin in Sidler, (Sarmiento 329), je postavilo že o-menjene eskalatorje, katerih vsak prevozi do 8.000 oseb na uro in ki so bili docela zigrajeni v Argenti niji. Firma CAMPI & NOVARA (Giri-bone 139) je instalirala vse, kar je v zgradbi železnega. Tako na pr. prostore za detajliste in okna, ki jih je samo med stebri osrednjega oboka, na pročelju, 104 in se vsa istočasno avtomatično odprejo in zaprejo. Družba AGAR, CROSS & CIA. (Paseo Colón esq. Venezuela) je dobavila zgoščevalec 'YORK" za ve liko kolektivno hladilnico, poleg teje ¡ ga pa tudi 5.000 kvadratnih metrov mozaika znamke "TUDOR", izgo-tovljenega v Argentiniji. JOSE DEFILIPPI (Cucha Cucha 2923) je dobavil vse apno, ki se ie uporabilo pri delu. Firma SACARRERA Y GATTO (Bmé. Mitre 670) je instalirala elektriške ure, ki se odlikujejo po svoji veliki preciznosti. BELI CEMENT ATLAS se je uporabil za umetni kamen, s katerim je opločeno pročelje. Izbrali so ga radi lepote in trpežnosti. Tekom jutranjih ur je na tržnici prav posebno živahno. Nepretrgano vrsto občinstva, po večini ženskega, vozijo samo gibne stopnice v prvo nadstropje, kjer so se utaborili v svojih prav moderno urcjnih 'standih" razprodajalci na drobno. Tu se človeku na prvi pogled zazdi, da je zašel v gozd, kjer raste na drevesih. . . meso. Kamorkoli se oko ozre, povsod vise v zraku nepregledne vrste svežega mesa vseh vrst, ki vabijo gospodinje. Šele pozneje opaziš velike sklade sadja in zelenjave, o-krog katerih se zbirajo vedno novi kupci. Povsod mrgoli ljudi, kakor na velikih sejmih. Na desni strani glavnega vhoda so druge s amo gibne stopnice; te pa vozijo navzdol. Tudi na njih je v jutranjih urah premikajoča se, nepretrgana vrsta hišnih go spodinj, ki se z nakupljenim blaoom vračajo domov. IVpritličju moreš pravilno oceniti mogočnost obokov, ki sc vijejo nad tabo in si lahko ustvariš sliko 'o veličastnosti zgradbe, ko bo popolnoma končana. A zato bo treba še mnogo dela, saj se je doslej dogradila ;šele polovica. * Ko občuduješ mogočnost stavbe, se ti same vsiljujejo misli, da bilo treba velikih naporov človeškega duha in človeških rok, da po jo dvignile. Mnoga podjetja so morala sodelovati pri t-oj zgradbi. Naj navedemo nekatera izmed najvažnejših. Ko so bili načrti firme Delpini, Sulčič & Bes dokončani, se je izvršila licitacija, na podlagi katere je prevzelo gradnjo veliko gradbeno podjetje ARIENTI & MAISTERRA, ki že dolgo vrsto let deluje na tukajšnjem trgu in ima svoj sedež DVE ARETACIJI NA PROSEKU V drugi polovici aprila je začelo goreti v hiši na Proseku, kjer ima svoj sedež fašistični "Dopolavoro". Ogenj je bil podtaknjen pod odrom v dvorani za prireditve. Začel se je hitro širiti, a ker so ga brž opazili, ni utegnil napraviti posebne škode. O požigalcih ni nič znanega. Osumljena in aretirana sta bila dva proseška fanta, ki sta se v kritičnem času. po izjavah karabinerjev nahajala baje v bližini poslopja. To je četri poskus zažiganja fašističnega poslopja, ki je središče vsega nacionalnega terorja nad va-ščani. Možno pa je, da so podtaknili ogenj fašisti sami, kakor so to enkrat že storili, da s tem onesrečijo naše ljudi ter dobijo tako povod za preganjanje. O stvari bomo dobili še natančnejše informacije. BEG IZ ZAPORA Mladenič Danilo Pipan, od pok. Josipa, star 22 let, ki so ga bili aretirali v Neaplju, ker se ni bil zglasil na naboru, ter ga privedli v Komen in tam zaprli, ie na drzen način pobegnil v začetku maja. Ko mu je paznik prinesel v celico vode, ga je Pipan podrl na tla, ga zaklenil in zbežal. Nobenega sledu ni za njim. ZVESTI DANI OBLJUBI V Topolcu pri Trnovem je bilo v poletju 1932 aretiranih več fantov in mož. Ko so jih izpustili iz zaporov, so se morali pismeno obvezati pri političnem komisarju v II. Bistrici, da se ne bodo vmešavali več prav v nikako politiko. Tej svoji obljubi so bili Topolčani vseskozi zvesti, izneverili pa se ji niso niti ob zadnjih volitvah. Izmed onih, ki so bili svojčas, oziroma so še politično osumljeni, ni šel nobeden na volišče. Ko jih je politični komisar vprašal po vzroku, so mu odgovorili, da niso volili zato, ker smatrajo te volitve za politično zadevo. Zverinsko delo bivšega goriškega kvestorja Celo Goriško je lansko leto plašilo ime "Arnaldo Musolini". Po skoro vseh vaseh so mu vsadili v spo min smreke in druga drevesa. Toda ta drevesca so ali zginjala eno za drugim, ali so jim odrezali vršičke. Morali so jih za to celo stražiti ali pa obdati z železjem. Radi teh pokvarjenih drevesc pa so morali naši fantje v ječe, pretrpeti vsemogo-če muke in morajo nekateri še dar nes sedeti, obsojeni na dolgoletne ječe. Vsi fantje pa so nedolžni, o čemer so bili že prej domačini prepričani. To potrjuje tudi zadnja Angleški finančni minister Chamberlain zapušča parlament po znameniti seji, v kateri je napovedal znižanje davkov. ★ * '"s2r ★ # * # vest, ki pravi, da je bivši goriški polnoma nedolžno, je moral kmalu po tem dogodku odtiti iz Gorice. Isto j^ malo kasneje doletelo tudi Modestija, ki je radi svojih podlih delanj končno zapadel že davno zasluženi kazni. * ti ★ ti * ti Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * ti * & * ti kvestor Modesti sam organiziral u-ničevanje teh drevesc, da si je s tem utrjeval svoj položaj in pridobival ime, kot dober in vesten fašist. Radi raznih nesoglasij v višjih fašističnih krogih je bil premeščen iz Gorice v Bologno. Sedaj so se pa pričeli odkrivati njegovi zločini, ki presegajo že vse meje, tudi običajne fašistične človečan-ske zavesti. Niso nam znani še vsi drugi njegovi zločini in vsa dejanja, radi katerih je bil, kot zgleda, sedaj vržen iz službe. Dovoljno slika naravo t.ega fašista to, da je dal, kot so mu to sedaj dokazali, uničiti Arnaldovo drevesce v Renčah samo zato, da je potom lahko teroriziral naše ljudi. K temu tipu se še povrnemo, toda koliko žrtev je že radi drevesc? Koliko fantov je še po zaporih, osumljenih takih in sličnjh zločinov? Počasi, a gotovo se bodo pričeli odkrivati zločini fašističnih oblastnikov samih, ki so jih zagrešili nad našim nedolžnim ljudstvom. Mnogo jih je že, ki so jih morali sami kaznovati, a kar še ni„ gotovo ne bo ostalo nekaznovano. Naj še prikličeno v spomin samo eno zločinsko dejanje Modestija, ki ga je hotel izvršiti tik pred odhodom iz Gorice in ko se je hotel še enkrat znesti nad našim ljudstvom. Preprečil mu je načrt goriški prefekt, sicer fašist, toda še dovolj pošten in uvideven mož. Zgodilo se je tako-le: V Kromberku pri Gorici stoji spomenik ná čast italijanskemu oficirju Giuratiju, ki je padel v svetovni vojni. Napis na tem spomeniku se je radi čisto vremenskih vzrokov pokvaril tako, da je razpadel. To "ugodno" priliko je hotel kvestor Modesti takoj izrabiti in uprizoriti velik progon nad našimi ljudmi. Prefekt, ki je priznal da je pri tem naše, ljudstvo po- 30E30E HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed J 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA »f D Restaurant "Europeo Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ame-riki. Ob spremijevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom DIVIČ IN BATISTIČ . Lastnika U. T. Retiro 31 - 3895 r»mO«= D RECONQUISTA 542 >. ronoc—jo aoi ž? Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske Jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 MMMWlWMWMM IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE Žalostna usoda dveh deklic Pretekli teden se je na Paternalu, kjer živi tudi par sto naših družin, razširila razburljiva vest, ki je materam stisnila srca: tekom belega dne sta dve deklici izginili brez s.edu: 3 in pol letna Lidia Pičena in 12 letna Amanda Piazza. šla sta bili 1. t m., po nalogu Amandine rmjtere, klicat nekega elektricista na Pa/. Soldán 4883, da naj gre v njiiiovo hišo na Balboa 464, popravljat radio sprejemni aparat. Etektricist je res prišel, deklic pa ni bilo več nazaj. Amandin brat Juan Piazza je naslednjega dne šel javit na kcmisarjo, da a ta deklici izginili. Oblasti so takoj uvedle preiskavo ter obvestile o dogodku tudi policijo v pokrajinah. V' četrtek, 7. t. m., so mornarji v Olivo-su našli trupelce mlade deklice ter o tem obvestili tukajšnjo policijo. Po o-pisu so sklepali, da gre najbrž za eno izmed pogrešanih deklic in so radi tega policijski funkcionarji spremljali Juana Piazzo v Olivos. Piazza je tu izjavil, da je utopljenka res Lidia Pičena, nezakonska hčerka njegove ljubimke Rose Pičena. Kazal se je zelo potrtega. Policija pa je bila že od samega začetka prepričana, da o kakšni ugrabitvi ne more biti govora, ker sta deklici izginili ob belem dnevu na zelo obljudenem kraju in ker je Amanda bila tiidi že preveč razumna, da bi sledila neznancu. Vse je torej kazalo, da je deklici moral odvesti kakšen znanec. In v tem praven se je vodila preiskava. Začeli so izpraševati Juana Piazzo, pa jim je fant postal sumljiv, ker je padal v razna protislovja. Pritisnili so nanj in pe Piazza končno priznal, da je izvršil zverinski zločin: odpeljal je bil obe deklici — hčerko svoje ljubimke in pa svojo sestro, v Olivos ter ju tam pahnil v reko. Izjavil' je, da se je hotel poročiti z Roso Pičeno, ki je pa baje zahtevala, da jo prej reši Lidije, nezakonske Hčerkice. In tako se je odločil, da izvrši zločhi. Ko sta se Juan in Rosa razgovarjala o svojih peklenskih naklepih, ju je slišala Amanda, ki je takoj obvestila svojo mater, da preti mali Lidiji nevarnost, Mati ji je radi toga naročila, naj nikoli ne izpusti iz oči male Lidijee. Tako se je zgodilo, da je tudi Amanda, ta mladi angel varuh nedolžnega otročiča, postala žrtev peklenskega naklepa svojega lastnega brata. Ko je Piazza priznal, so pa spet odvedli v Olivos, da pokaže, kje je deklici pahnil v vodo. N'a tistem kraju so začeli-iskati ter so končno res našli v vodi truplo Amande. Policija je seveda aretirala tudi brezsrčno Lidijino mater, ki pa noče ničesar priznati. S sodnijo bo imela opravka tudi Juanova mati, ker ni obvestila oblastev o nameravanem zločinu. Samomor V nedeljo popoldne se je sprehajala Juana Canetti po Avdi. Costanera, ob pristanišču, s svojo 5 letno hčerkico Lidijo. Bilo je nekako 2. popoldne, ko je hčerko prijela za roko, se vzpela na zid, ter skočila v vodo in obenem po j legnila tudi hčerko za seboj. Prihiteli so mornarji in posrečilo se jim je iv-šiti deklico, Juane pa ni bilo na izpre-gled. Sele črez kakšne pol ure so našli njeno truplo. Vzrok samomora ni znan. Juanin mož, ki ima brivnico na ul. Warnes 73, pravi, da se je morala zgoditi nesreča, a očividci to izključujejo. Žalosten konec šolskega sluge V ponedeljek zjutraj je Vicente D' Issa,~50 let star, sluga šole štev. 6 na ul. Güemes 3859, udaril v prepiru s klad i vem po glavi ravnateljico Juano C. Ačosta. Ravnateljica je z roko nekoliko ublažila udarec, a iz previdnosti se je vrgla na tla, kakor da je po njej,' D' Issa, misleč, da jo ie ubil, je odšel v šolski laboratorij ter se tam zastrupil. Stražnik, katerega so bili poklicali, da slugo aretira, ga je našel že mrtvega. Do pričkanja je prišlo radi dela. Krvav dogodek Oskrbnica hiše štev. 4t47 v ulici Bogotá, Teresa Fontanela, se je več krat prepirala z najemnicama Roso Celak, staro 50 let, in z Mercedes Arnau, staro 75 let, ker nista redno plačevali na-jemnine. V soboto popoldne ie spet prišlo do spora, ki je pa takrat imel tež ke posledice. Oskrbnica se je bila močno razburila, šla v svoje stanovanje po revolver ter sprožila dva strela, proti ženskama, ki sta se zgrudili težko ranjeni. Ko so prihiteli sosedje, si je Teresa še sama pognala kroglo v glavo ter obležala na mestu mrtva. Zločin na Avellanedi pojasnjen V zadnji številki našega lista smo poročali o najdbi razpadlih trupel jugoslovanskih državljanov Petra Ma-rinovjča in Mariana Staniča ter da sta dva Argentinca osumljena, da sta izvršila umor. Eden izmed teh, Pedro Cigalli, je pretekle dni priznal, da je skupno s Joséjem Cervino umoril dn? !). aprila naša rojaka. Vzrok je 1 ¡1 rop. Polakomnila sta se bila po 40 pesih, šivalnem stroju in nekaterih drugih predmetih, ki sta jih pozneje prodala. Povozil jo je Na križišču ulic Cnel. Diaz in Man- / silla je neki kamijon povozil v jwne-deljek zjutraj 76 letno Rr>so Marjnan-jevo tako, da je ostala na mestu mrtva. Policija išče šoferja, ki ie po-begnil. ..liilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHi, KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos AiittS, Billlnahuret 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) RAZNE VESTI Sedem smrtnih odsodb je izreklo u-krajinski) vrhovno sodišče v procesu proti skupini obtožencev, ki so bili obdolženi, da so kradli pri poljedelskih zadrugah, pri katerih so bili nameščeni. Nekateri izmed obsojencev so bili člani komunistične stranke, a to jim kože ni rešilo. V Belgiji imajo novo vlado; prejšnja je morala odstopiti, ker je parlament zavrnil dva njena zakonska osnutka. Novi kabinet je spet sestavil grof Broqueville, a moral je seveda menjati nekatere ministre. Zunanjo politiko bo vodil Jaspar. Prejšnji minister Hyams se je bil zameril, ker se je kazal preveč popustjivega napram Hitlerjevim zahtevam glede oboroževanja. Bivši litvanski diktator Voldemaras je skušal polastiti se spet oblasti s pomočjo nekaterih vojaških krogov, a je imel smolo. Njega in pristaše so aretirali in pridejo pred vojno sodišče. Življenje si je vzel v dunajskih zaporih bivši socialni poslanec Posch, ki je. bil že od meseca februarja zaprt radi takratnih bojev. Zadnja avstrijska državljanska vojna še vedno zahteva novih žrtev. Resni notranjepolitični zapletljaji se pripravljajo na Španskem. Radi .spora glede veljavnosti zakona o obdelovanju zemlje so katalonski poslanci zapustili madridski parlament^ Mnogi izmed njih hočejo, da bi se Ka- i talonija odcepila od španske reoubli- j ke. Strašen vihar je opustošil republiko El Salvador in deloma tudi Honduras. Po dosedanjih vesteh izgleda, da so. poplave in zemeljski usadi popolnoma uničili cele naselbine. Računajo. da je katastrofa zahtevala preko 2.000 človeških žrtev. Splošna amnestija se podeli v Braziliji za vse politične prestopke. Tako je sklenil ustavodajni kongres. Nekaj vojnih ladij so Japonci spet poslali v kitajske vode, ker je y Nan-kingii na nepojasnjen način izginil njihov'podkonzul Kuramoto. Nekateri trde, da se bo iz tega izcimila nova japonska "kazenska ckspedicija". Cela vrsta dinamitnih in bombnih atentatov se je izvršila v preteklih tednih na Avstrijskem. Ponekod so leten tračnice, poškodovali so se predori in nekje na Solnograškenv jc zletel v zrak celo železniški most. Atentate uprizarjajo hitlerjevci, ki so sedaj pri čeli pravo vojno proti Dollfussovi vladi. Radi tega se je močno skrčil tujski promet na Avstrijskem, ki pomeni za prebivalstvo važen vir dohodkov. \ Celih 41 let nico imeli v Združenih državah Severne Amerike tako pičle žitne letine, kakršna bo letos. Velika suša je uničila pridelek. Roosevelt ima nove skrbi, a je vlada že izdelala načrt za pomoč prizadetim poljedelcem. 10. obletnico Matteottijeve nasilne smrti so proslavili preteklo soboto socialisti po vsem svetu. Mrtev Matte-otti bolj škoduje Mussolinijevemu režimu, nego bi mu mogel škodovati, ko bi bil živ. Do resnih spopadov med policijo in komunisti je prišlo v Grenohleu na Francoskem. Petdeset oseb je bilo pri tem ranjenih. Odkar vlada Doumer-gue, so bili ti izgredi najhujši. Zahvalno manifestacijo so v Trstu organizirali fašisti, ker je vlada odstopila tamošnji ladjedelnici gradnjo ene izmed dveh 35.000 tonskih oklop-nih križark, s katerimi hoče cjačiti do leta 1940 vojno mornarico. Ladjedelnica sv. Marka, kjer se je bilo delo v zadnjih letih strašno skrčilo,- bo imela posla za približno 4 leta. Strela je ubila sedem oseb v Oaxa-ci, v Mehiku. Istega dne je tudi v O-renseju, na Španskem, strela povzročila smrt treh oseb, ki so se bile med nevihto zatekle pod neki golaiinjak. Ubil se je na letalskih tekmah v Vincennesu portugalski akrobatski pilot Dabreu. Iz nepojasnjenega vzroka je letalo iznenada treščilo ob tla in je nesrečni letalec umrl med plameni. Razorožitvena konference je spet odgodena. Ta krat so ustanovili posebno komisijo, ki naj proučuje možnost sklepanja krajevnih varnostnih paktov. 19 oseb je zgubilo življenje na progi Leon-Asturias, na Španskem, ko je brzovlak na ijekem križišču zavozil v natlačen avtobus. ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. Vsako nedeljo se « PLEŠE LeJ)i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča oenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Oso rio 5086 Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za. mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorrego 9S1, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compañía General de Pasajes "TRANSOCEAN BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 VOZNE LISTKE za Jugoslavijo (ida) $'270.— iz Jugoslavije (llamada) $ 340.— za Italijo Ida ' od $ 300 do $ 388.— DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje; najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG ClinicaMédica"Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavlco in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnOmoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes In grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarkl, ultravloletni žarki in diatermia , Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 0. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA Almirante Brown 1039 SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje ¡/»n « ž-• • ■•• » profesorju Glassner, zdravniku univerze r.s t' :. , ' KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNp ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo > GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /AR MIENTO 1017 ORDINIRJUslOppI2 i 1 W< SATI ŽENSKI KOTIČEK syj sN/xvy. Strah kot bole-zenski pojav Profesor Erben, znamenit dunajski nevrolog, že dolga leta proučuje strah oziroma plaši j ivost kot bolezenski pojav. V nekem predavanju, ki ga je imel pred nedavnim, je naglašal, da je plaSljivost navadna, zelo razširjena bolezen, o kateri človek pogostakrat niti ne ve ,od kod izvira. Človek se vam ob vsakem količkaj razburljivem dogodku zjoče ali celo zavpije, telo mu pogosto nenadoma otrpne, pot ga oblije, prične se tresti, srce mu bije z vso sijo. Dr. Erben smatra strah za nor-•nialen pojav, ako je dan v resnici kak razlog zanj; toda pogosto srečate tudi Ijbdi, ki sami ne vedo, zakaj se pravzaprav plašijo. V takšnih primerih je treba iskati vzrok za izbruh strahu drugje. 'Že v zgodnji mladosti opazin-.o pri otrokih razpoloženje za strah. Njihovo vedenje je nenavadeno. Otrok se ne pomeša v družbo, njegovo ravnanje je nervozno. V šoli se nenadoma zgubi, obstáne kakor pribit in ne ve odgovora, v primeru, da ga učitelj pokliče. V: času pubertete ostanejo takšni otroci navezani na starše, toda včasih se ta navezanost izpremeni v sovraštvo. Kot odrasli si navadno poiščejo samoto, skromni so in ponižni, nikdar se ne upirajo in kaj radi so hobjf.verni. Kje je vzrok te plašljivo-sti? Podedovana konstitucija. Značilna za te ljudi je velika razburljivoet in občutljivost. Med tem ko navaden i h zdrav človek obda svoje srce s pravim jezom, čez katerega ne more vsak nevšečen vtis ali dražljaj, razburi plašljivega človeka vsak še tako nedolžen dogodek. Predavatelj je popisal dolgo vrsto raznih strahov. Tako srečaš i¡ pr. človeka, ki se neprestano boji bolezni in sé ne more noč in dan umiriti. Drugi zopet ne morejo pozabiti vesti, da je k.do umrl,, in novica jih neprestano ptaši. Tretji bolniki sicer vedo, da njihov strah nikakor ni utemeljen, toda ne»morejo n. pr. sami čez prazen prostor;, pri tem jih polije pot in srce jim prične biti. fiele doma se počutijo bolje. Drugi zopet ne vzdrže doma sami. še najbolj nesrečni so tisti, ki se sploh pe upajo med ljudi in se neprestano tiščijo doma. Boje se železnice, prepadov, mostov itd. Na vprašanje, ali se da strah ozdraviti, jo prof. Erben odgovori! trdilno. IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Prasri ln Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. De. '«Je 2e 25 let, bivSa babica v bolnišnici J. Fernftndez Filomena Benei Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 Vsaj olajšati se da ta bolezen. Predvsem je' treba zmanjšati razburi j ivost bolnika, zgraditi je treba okoli njega jez proti vnanjim vtisom in dražljajem, ki ga že ima zdrav človek. Zdravnik bo že našel pravo pot, uporabil bo za to posebna zdravila. Ko ozdravi po možnosti telo, bo pričel zdraviti bolnikovo dušo in jo skušal pomiriti. * ti * ti ★ lir Kristina Brambeck, stotnikova hčerka, v katero se je zagledal vnuk švedskega kralja Gustava, Bertil, ki se hoče z njo poročiti dasi nima "plave krvi" ČUDNI POSKUSI V Chikaški "Prosveti" od 3. Maja čitamo: Zadnje dni so zdravniške avtoritete poročale, da se je zadnje čase narodilo v New Yorku trinajst o-trok, ki so bili laboratorično, to je umetno zaplojeni. Neki zakonski par, ki je bil osem let brez otrok, je na ta način dobil dvojčka. Med materami. ki so bile laboratorično in-seminirane sta tudi dve dekleti, ki nista omoženi, toda izjavili sta, da imata pravico do otroka; obe dekleti nista nikdar videli moža, čigar seme so zdravniki porabili in sploh nei vesta kdo da je. Moža sta dobila $ 100 do $ 150 za svojo "slü-žbo". Vodilni čikaški zdravniki pravijo, da je New York daleč v ozadju z umetno zaplojenimi otroci. V Chi-cagu je bilo zadnje dve leti rojenih okrog 60 otrok, ki so bili umetno zaplojeni. * ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles Zadeva je izzvala precej komentarja. Duhovščina protestira proti takemu oplojevanju žensk, češ, da je to nemoralno, sodnik Jos. Sabath je pa rekel, da je moški, ki na ta način postreže neomoženi ženski, najbrž zakrivil kaznjiv čin---- Migljaji za hišne gospodinje Lakaste čevlje smemo spraviti le popolnoma osnažene in na kopitih. Sicer se kmalu napravijo gube, ki se sčasoma izpremene v razpoke. Blato odstranimo s čevljev z mehko cunjo in jih umijemo s sladkim mlekom in jih nateremo z vaselino, ter-pentinovim oljem ali z neslanim .maslom. Lakastih čevljev ne smemo spravljati niti na vlažna niti na vroča mesta. IZ BEBISSA Dne 2. junija je odšel v svoj rojstni kraj naš rojak Ivan Koncut, kateri je že dalje časa bolehal na nogi. Nahajal se je v tukajšnji bolnici, kjer je ■bil podvržen operaciji katera mu pa, na žalost, ni prinesla zaleljenega zdravja. V upanju, da se mu v rojs-nem kraju povrne zdravje, je odpotoval omenjenega dne proti Evropi. Radi dolge brezposelnosti in radi težke bolezni je bil Koncut ostal brez DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Qairoga 1441 Nasproti policijskemu komisari-jatu MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto vsakršnih gmotnih sredstev. Njegovi rojaki, Slovenci in Istrani, niso pozabili svojega brata v nesreči. Zbrali so lepo vsoto v znesku od 82.70 pesov, da mu s tem olajšajo pot domov. Takšnih bridkih slučajev je mnogo. Zato je priporočljivo, da se vsi bratje rojaki organizirajo v podpornem društvu, kakor so se organizirali Istrani v Puerto La Plata. To društvo, ki se je ustavilo leta 1932, prav lepo uspeva. V Banco de la Nación, ima že vloženih S 1.500; z nabranimi sredstvi podpira člane v slučaju bolezni in smrti. Bratje na delo! Opazovalec. Rojak Ivan Koncut nam je poslal potrdilo, da je v gornjem dopisu navedeno vsoto v redu prejel ter se naj-topleje zahvaljuje vsem rojakom, ki so mu priskočili na pomoč. Prejeli smo tudi seznam darovate-ljcv, ki'ga pa radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Rojak Ivan Kocut pošilja tudi potom našega lista najbolj iskrene pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem. Želimo mu, da bi v domačih krajih spet popolnoma okreval! DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj - - Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najbolj-, šo postrežbo, dobro izbero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo , Zobozdravnika Diy. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 17M **»»»« xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxm DARUJEM JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datje. Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih Sava Johanovic — San Martin 608, Bueno» Aires m i .............................................................................................................................................................................^iiiiiiiiiitnititiTiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiititiiiiiiiiTiniiiiiiiiiiittifiTTiiiiiiiiiiiiriftTTTTin^^ l MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO I S Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires ¡ Y VSAKEM SLUČAJU ( KO ČUTITE DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- s NEJŠE ZDRAVSTV ENE NAPRAVE c : H I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ \ 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. §l..................................................................................................................................iniHIIÜIHIHIIIBIIIIIIHmilllimnilliaUllllllliniUIIUIIIHIIIIM-IIWHIUnillllMIIUIIIIlJ Vi se morate zdraviti! Nikar ne dovolite, da: bolezen razjeda Vaš organizem; če čakate, utegne biti prepozno.... "CLINICA CANALE", LAVALLE 410, zdravi z najbolj modernimi pripravami. Bolnike/ sprejemajo specializirani zdravniki in zdravnice, i SPOLNE BOLEZNI: Hitro in zajamčeno zdravljenje brez bolečin, naj bo bolezen nova ali zastarela, po sistemu prof Zanderja. REVMATIZEM: Bolečine v mišicah, kila. Črevesne in želodčne bolezni. Kronično zapretje. Sladkorna bolezen. Debelušnost. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevralgija. Mrtvoud. Otroška paraliza. KOŽNE BOLEZNI: Izpuščaji, pege in druge kožne bolezni NADUHA: Zdravimo jo popolnoma z našim sistemom. Jetika. ŽENSKE BOLEZNI: Maternica, jajčnik, beli tok,,šibkost, neredno čiščenja. Hitro zdravljenje. Na zahtevo sprejme bolnico specializirana zdravnica. Bolniki iz, notranjosti dežele se morejo obrniti na nas s pismom, v katerem nam opišejo svojo bolezen. S povratno pošto jim pošljemo svoje nasvete PREGLED $ 3.—; Ugodni popusti za daljše zdravljenje. Sprejemajo zdravniki specialisti. Od 9. de 12. ter od 13. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12, GOVORIMO SLOVENSKO CLINICA CANALE" LAVALLE 410 BUENOS AIRES Centro Médico de Especialistas Ravnatelj: Dr. A. STIGOL Zdravijo specializirani zdravniki, brez bolniških strežnikov in praktikantov SPOLNE BOLEZNI KAPAVICA: se zdravi v našem zavodu po najboljših in zajamčenih načinih, s katerimi se Popusti za doseže popolno in hitro ozdravljenje. SIFILIS: ta najbolj nevarna bolezen zahteva popolno zdravljenje po res specializiranem in v vsakem oziru odgovornem zdravniku, ki ga boste našli zdravljenje v našem zavodu. Zdravimo komplikacije kapavice ter kožne in krvne bolezni BOLEZNI NOSA, GRLA IN UŠES Ekonomična zdravljenja in operacije« Zdravi specializirani zdravnik dr. B. Ruvinsky. NOTRANJE BOLEZNI: Jetika, pljučne, srčne, črevesne in želodčne bolezni. , ŽENSKE BOLEZNI: Bolezni jajčnika, ¡bolečine in nerednosti N pri čiščenju. Laboratorij za analize. Elektriško zdravljenje. X-žarki. Ultravioličasti žarki. Krvne analize. Zelo ekonomični pregledu Urnik: od 9. do 12. in od 14. do 21. fVméMiire 1741 PLAZA CONGRESO <4MH FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim oziram na Argentinijo . (Nadoljevanje) "Volta", tovarna žarnic v Mariboru: slišal sem, da je ta zavod zmožen svetovne konkurence, da izvaža v Indijo, Severno Ameriko itd. Po vsej Južni Ameriki se elektriška panoga razvija skokoma. "Volta" bo imela tu dober trg in naj se brez bojazni priključi nasvetovani trgovski družbi. Tovaren za žarnice doslej tu še nimamo ter se mora vse tozadevno blago uvažati. Dežniki in solnčniki: bi bili tudi dober predmet za Argentinijo in sosedne države. Vendar pa pozor pri izvažanju. Ne imelo bi smisla izvažati izgotovljenih dežnikov in solnčnikov, marveč samo za to potrebne palice. Platno in vse drugo se aplicira potem tukaj. Zdi se mi, da je v Samoboru jako zmožna tovarna za ta predmet. Steklarska industrija: Hrastnik, Zagorje, Josipdol itd. nimajo v Ar-geetiniji prav nič rožnatega izgleda, ker je zadevna industrija tu prva dobro razvita. Morda bi bilo kaj uspeha v drugih južnoameriških državah (Uruguayu, Boliviji, Bra-zilu in Peruju). Kreda: tovarna v celju bi se mogla udejstvovati na tukajšnjem trgu, vendar pa razpečava ne bo prekomerna. Mlinski kameni: nimajo tu prav nobenih izgledov. Odsvetujem vsakršen tozadevni napor, ker majhnih selških mlinov tu ni; moko pro-ducirajo samo v velemlinih. Telovadno orodje: v zadnjih letih se telovadba vedno bolj razvija v Argentiniji ter se vpeljuje tudi v šole. Tovaren za orodje tu ni. Obstojajo skromni ¡zgledi za uspeh. Harmonike: vse tu naseljene tuje narodnosti jih imajo silno v čis-lih. Kateri izmed naših izdelovate-ljev naj bi se priključil družbi. Predmet ni tako velik, da bi se mu samemu izplačalo hoditi semkaj. Glavniki: na Gor;'.!■'; .... 26. Sierra Nevada "t "•••< 28. Groix 29. H. Chieftain, Avila Star, Alaim»