Dopisi Trniče na Drav. polju. Dosedanji pridelki so v ^plošnem 20—30 % manjši od lanskjh. Najhujše »o prizadeti zaradi dolgo trajajoče suše zgodnji jesenski pridelki. Krompir se je razvil v debelino prehov, sedanje deževje mu pa ne more nič več pomagati, ker je že dozorel. Podobno je s koruzo. Tedaj, ko bi bila rabila najbolj dežja, Je pritiskala najhujša vroiina. Edino ajda, ta še bo nekoliko obrodila. Toliko je pa tudi ne bo, da bi nadomestila druge manjkajoče pridelke. Tudi živina bo močno občutila sušo. Primanjkovalo ji bo krme. Na nižjih travnikih so uničile seno apojnladanske poplave, a otava je zaradi suše redka ln na višinskih travniklh se sploh ne splača ko»iti. Posledice letošnje suše bomo pa najbolj obCutUi spomladi, ko bo aplošno pomanjkanje najdražjih življenjsklh potrebščin. Ptujska gora. Zanimanje za našo loterijo je vedno večje, vsak hoče, da podpre delo za popravilo največjega štajerskega Marijtnega sveti&ta. Silno pozornost vzbujajo prekrasni dobitki, katerih bodo deležni igralci gorske loterije. Središfie vsega je pa seveda glavni dobitek novl ftvto, znamke Opel-Kadett, ki Je pred kratklm dospel Iz tovame, sedaj si ga hoŁe pač vsakdo ogledati in sl tudi vsakdo želi, da bi se 1. oktobra z njim odpeljal domov. že za 5 dlm ste lahko deležni tega krasnega avtomoblla ali pa Se drugih dragocenih dobitkov, kakor so: novo motorno kolo, par leplh volov, šivalni etroj, krasna spalnica, klavirska harmonika, celotna kuhlnjaka oprema, servls za Sest oseb, akuplne namlzne posode, deset moškili In ženskih koles, hektoliter dobrega haložana, vreča moke Ogg itd. ter Se nad 300 drugih kraanih dobitkov. Žrebnaje bo v nedeljo, dne 1. oktobra t 1. na Ptujski gori pod državnlm nadzorstvom. Izld žrebanja bo objavljen v časopisih. Segajte pridno po srečkah, dokler bo Se na razpolago in ne čakajte zadnji trenutek, naročajte jih prl župnijskem uradu na Ptujskl gori, dobe ae tudi pri vseh župnijaklh uradlh. Polendak. Tudi PolenSani smo imeli Cast, da naa je obiskal prevzvišeni goap. monsig. Ceng, kitajski Skof. Dne 21. avgusta zjutraj je maševal v naži lepo okrašeni cerkvi. Udeležilo se je te sv. maše veliko župljanov, kl so pristoplli tudi k obhajUni mlzi. Obhajal jlh je prevzvišeni škof sam. Na koncu je podelil svoj Skofovski blagoslov in zmolil en očenaš v kiitajščini. Zadržal se je pri našem go«p. svetniku v spremstvu tajnika salezijanca čast. gposp. Zamjena skoro cel dan. Ta ^godovmski dogodek nam ostane kakor mladlnl tako starim v neizbrisnem spominu. — Tudl raznovretnl uzmovlči, nevarni perutnini, pa tudl drugtm refiem, nam ne dado mlru. Zdaj zmanjka perutnlna tu, zdaj apet tam, drugje spet zabela In meso ter razne druge reči Zadnji teden pa bo v nofli tl nepovabljeni gostje ukradli iz zaklenjene kletl ubogl posestnid in vdovi Golob Mariji v Braclavcih vso zrnje tako temeljito, da ji j« jedva oatalo za eno peko kruha, ki ga je imela slučajno v hiSi na pefti v sušenju. Apače. Meseca avgusta je bilo v treh različ« nih ftasopisih čitatl članke o Apačkem polju. Cudimo se, da morejo gg. dopisniki poroteti tako netočne stvari, kakor jih je nekaj v vsakem iamed crnlh člankav. Apače. Z deške šole se je odseiila v Sv. JurlJ ob Južnl železnici gdč. učlteljica Helena Setimc. Dolglh 18 in pol leta je apačko mladino vzgajala v slovenako narodnostnem in obenein verskem duhu. Vsi zavedni starši so Jl hvaležni za njeno vzgojno delo In želijo, da bf se na deški Soli v Sv. Jurtju prav dobro počutila. — Na dekliflkl Sodi letoa ne boata poučevali gdč. Adalberta Hren In sestra Bvangelista. 8v. Peter pri Mariboru. Na Marijin praznik, dne 8. septembra, bo na Gorci glavni romarskl ahod. Na predvečer bo pol 7. uri pridiga, nato rtmska procesija v farno cerkev. Na praznlk tx> več sv. maš. Romarji tn romarice, pridite v teh težldh dneh prlporočat Mariji na Gorci svoja želje in jo prosit pomodi in t»lažbe. Marija vedno pomaga! Stogovci. Učitelj g. Stanko Hinterlechner je premešden za upravitelja k Sv. Katarini nad Trbovljami, kjer je trorazredna šola, — Z italijanske meje je prišel sem na nemško mejo nov pismonoša Janez Oražem. Doma je z Rakeka ob jugosl.-ital. meji. Zavrč pod Ptujem. Na ozki cesti med gradom Borl in Zavrčem, katero sedaj na več mestih popravljajo, se je zgodila v noči na zadnjo nedeLjo nesreča, ki slučajno ni zahtevala človeških žrtev. Iz Varaždtna vozeči in s 6000 kg moke naloženi tovorni avto tvrdke Kovač iz Tržiča se je skušal v omenjeni noči izogniti raskopani zemlji ter kamenju na ozki cesti. Naenkrat so zgubila kolesa avtomobila Ua in vozilo je zdrlcnilo v .!erofco Dr^vo. šofer in sopotnik sta še imela toliko časa, da sta odprla kabino in sta se rešiia s plavanjem iz Drave. Moko je odneslo valovje, tovorni avto pa so drugo jutro z velikim trudom potegnili iz reke. škoda na moki znaža 20.000 din. Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja »Sadjarska podružnica« naznanja vsem zanimancem, da se je pri sedanjem sušenju pokazala potreba izpremembe pravilnika glede na plačilo odškodnine radi cen in porabe porabljenih drv. Zvišano je satno malenkost, 1—2 din več od 1 lese. Zanimance pa opozarjamo, da naj ne vozijo nezrelega sadja za sušenje, ker v tem oziru ne prevzame nikdo odgovomosti za sadje. Slive pa morajo biti cele in uvele (pri peclju malo zgrbane). Zrelo sadje se je te dni krasno obneslo in posušilo ter so vsi, ki so sušili, prav zadovoljni in bodo še zopet dali sušiti. Ženska pri obilnem dehi in še ob veliki porabi kuriva nikdar ne more v takem Casu takega sadja enako posušiti, ker pride doma veliko dražje in je veliko zamude. Sušili smo noč in dan tn so vsi hitro na vrsto prišli. Celo sosedje Hrvati bodo dali veliko sušiti. Sedaj smo že ogromno nasušili Krušk vseh vrst. Le priglašujte se in vozite, suši ae vedno naprej. Lahko pridete pogledat vsak dan in pokusit. Središče ob DravL Na Malo Gospojnico, dne 8. sept., se po večernicah vrši v Društvenem domu shod JRZ. Govori naš bivši narodni poslanec M. Kranjc, ki bo pojasnil naš zunanji in notranjepolitični položaj ter naše gospodarstvo. Sv. Bolfenk na Kogu. Na Malo Gospojnico, dne 8. sept., se vrši po rani službi božji shod JRZ. Govori naš bivši narodni poslanec M. Kranjc, ki bo pojasnil naš zunanji in notranjepolitični položaj ter naše gospodaratvo. Studenice pri Poljč&nah. Če izstopiš na poetaji Poljčane, ima~. pred sabo lepo dolinico, ki se imanuje Dravinjska dollna. Njen varuh je Boč, ki ga toase košate bukve. Pod njim se nahaja prijazen trg Studenice. Miren kraj, malo znan, a vendarne spi. Prebivalstvo se peča po večini z živinorejo in bo 26. septembra proslavilo 30 letnico ustanovitve živinorejsike zadruge. Pokazati hoče uspehe 30 letnega dela, ki ni bilo baš rožnato, kajti med svetovno vojno so zboljševanje preprečili s tem, da se jim je vsa boljša živina odvzela. Toda s pridnim In vztrajniin delom so si zopet zboljšali domafio marijadvorsko (belo) pasmo, kar hoče pokazati ravno razstava (premovanje) živine dne 26. septembra. Zivinorejska zadruga je svoja pravila spremenila in se sedaj tmenuje »Zivinorejska selekcijska zadruga«. Vabljeni ste vsi živinorejci od blizu in daleč, da si to razstavo ogledate. Razstavljenih bo okoli 90 glav živine in to skoraj polovica mlade žšvine. Organizacija lahko mimo zre v bodočnost, kajtl mlada živina daje pogoj za uspeh. 26. septembra bo torej praznik studeniških živlnorejcev. Belevode. Nedelja, dne 27, avgusta, nam bo ostala v trajnem epoiminu. Dopoldne srno slovesn<r obhajall pblCajna lepo. nedeljo. Popoldne pa je pq slovesnSi vefiernicah Casttti grospod dekan  Gregorij Potokar blagoslovil modemo prenovIjeno župnišče in se v lepem govoru zahvalil vsem faranom, ki so na kakršen koli način pomagali pri gradiiji župnišča. V tem oziru gre velika zahvala našemu velikemu prosvetnemu in narodnemu delavcu g. Valentinu Goli&iiku, ki se je kot predsednik cerkvenega konkurenčnega odbora za to delo z vso vnemo zavzel in tudi s pomočjo gospoda župnika Franca Križana lepo izvršil. Velika zahvala gre našemu narodnemu poslancu g. Ivanu Teuerschuhu za posredovano podporo od oblasti. Za slovesnost so fantje in dekleta vprizorili na prostem misterij »Slehernik«. Sv. Križ pri Belih votlah. Tukaj se je poroCil 28. avgusta naš veliki prosvetni narodni delavec g. Valentin Goličnik z vrlo Marijino družbenko Marijo Ovčjak. Priči sta bila g. Ivan Mele, predsednik krajevne JRZ, in g. poslanec Ivan Teuerschuh. želimo obilo sreče. Zgornja Rečica. čudno pcstopanje v nasprotju s krščanskim nazorom. Tako začenja znani laški dopisnik v »Novi dobi« svoje poročilo, da je Petru Podbevšku v Zgomji Rečici mnrl sin, ki mu je zvonar v novozgrajeni cerkvi začel zvoniti, a je cerkveni ključar prepovedal nadaljnj« zvonjenje, ker Podbevšek ni kupil obljubljeni trak (o ti slovenščina iz predvojnega Laškega!) za zvon pred oltarjem. Račun za ta zvon da je Peter dobil šele 4 dni pred sinovo smrtjo. Tudi je stari oče umrlega baje 14 dni vozil gradbeni material za novo cerkev brezplačno. To poročilo zaključuje pobožni dopisnik, kakr je njegova navada, s pozivom na kršeno Ijubezen do bližnjcga. — Dopisniku svetujemo, naj se da bolje poučiti, preden pošlje tako neresnico v svoj listič. Tako mu moramo povedati, da stanuje Podbevšek v Spodnji Rečici, spada torej pod laškl, ne pod reT čiški zvon. Umrlemu fantku se sploh ni zvonilo, torej ni mogel nihče ustaviti zvonjenja. Račun za potezalo zakristijsltega zvončka, ne zvona pred oltarjem, ki ga je Podbevšek obljubil poravnati, je bil temu dcstavljen 4 todne, ne 4 Uni pred sinovo smrtjo. Stari oče umrlega je vozil material dva dneva, ne 14 dni. Za pobiranje sadjevca pa je dobil plačilo že naprej. Kako pa dopisnik goji Ijubezen do bližnjega, o tem čivkajo že vrabci na strehah, ne samo gornjerečiških, ampak še marsikje v laškem okraju. Zato je tako pisanje v »Novi dobi« res čudno postopanje v nasprotju s krščanskim nazorom. Sv. Rupert nad Laškim. >Večkrat sem že bra! in slišal o slovenskem »urvaldu«, pa sem si vedno mislil: je pač beseda in ne konj ter nima pravega, hudega pomena. Ko pa sem se z motornim kolesom preko Sv. Jurija ob juž. žel. spustil v sv. ruperške bregove, da bi dosegel daljno Laško, sem v potu svojega obraza spoznal, da je tu res pravcati .urvald', glede ceste namreč.« Tako mi je potožil gospod, ki je v začetku avgusta ves razgret prisopihal z motomim kolesom v Sv. Rupert; po nepopisno slabi, razdrti In razorani strml cesti namreč ni mogel voziti, ampak je moral z velikini naporom porivati težko motorno kolo naprej. Pred 6 leti za sllo zgrajena costa od Sv. Ruperta do Sečje vasi v kalobSki ob5ini je sedaj, ker je niiifie ne oskrbuje, v popoLnem razsulu. Z nepopisno težavo in muko vleče uboga živina voz po tej strahovito zamemarjeni cesti. Občina ICalobje, na katere ozemlju je ta cesta, se ne zmeal za njo, ker teče v zadnjem koncu občine, Ruperčani in drugi, kl jo najbolj rabijo, pa se izgovarjajo, saj cesta nd v naši občiru. Ker je ta cesta edina prometna zveza med Sv. Jurijem in Sv. Rupertom ter celim zaledjem, bo pač morala pristojna oblast ukreniti, da s t»likimi težavaml in tako potrebna cesta popolnoma ne propade! Povsod po naši slovenski domovinl gradijo moderne široke ceste, asfaltirajo z velikimi stroškt velike proge, predvsem za avtomobilni promet, naj bi se naši možje, ki imajo besedo pri oblasti, zavzeli tudi za dobro cestno zvezo Laško—Sv. Rupert—Sečja vas—Sv. Jurij ob juž. žel. Neinškl zunanli mlnister Ribbentrop ' W%?~?, Znamenitl rotovž v Gdansku Italijanski prestoloiiaslediiik TTm- berto je bil postavljen za poveljnika enega dela ltalljanske vojske Narodnosoeialističnl okrožni vmija Forster, kateri je pozval Hitleijii, naj zasede svobodno mesto Gdansk