- .'-(V ii^ii^r^'t v	. - . ^^^


iz Moravške doline
Junij/julij 2008 Letnik IX Številka 6

^ i ^ -7


.irtf
T
57
Društvo podeželske mladine Moravče prireja že tradicionalni
30. KMEČKI PRAZNIK
v Moravčah v nedeljo 27.07. ob 14 uri
s povorko kmečkih del in običajev. Povorka bo potekala od Podstrani po Detelovi ulici, mimo cvetličarne, po Trgu svobode, pri pošti pa se preusmerimo proti Zalogu pri Moravčah. Po končani povorki bo sledila veselica z Ansamblom bratov Poljanšek ter hrano in pijačo,ki vam jo bomo postregli člani DPM Moravče
Vljudno vabljeni!
Vsi, ki bi v povorki želeli sodelovati, prosimo da to sporočite na 041/880-267 (Peter) ali 031/395-130 (Nina).
Vabilo na srečanje moravških rojakov
Župnija Moravče vabi na Veliki šmaren (15. avgusta) ob 10. uri k Žalostni materi božji na Hribce vse, ki jih je življenjska pot odpeljala iz Moravške doline. Ob 9.30 bo procesija iz župnijske cerkve. Ob 10. uri bo sveta maša. Somaševanje bo vodil nekdanji moravški župnik in letošnji zlatomašnik Jože Mrvar.
Sofinanciranje projektov za razvoj podeželja
LAS
LAS Srce Slovenije
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2008 organizirala
LETOVANJE OTROK V DOMŽALSKEM DOMU NA OTOKU KRKU
Letovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence
osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče
in Trzin od 1. do vključno 9. razreda.
Tudi letos bo letovanje izvajalo podjetje Leštan Leštan
d.o.o.
Termini letovanja so sledeči:
1.	izmena 9. 7. - 19. 7. 2008
2.	izmena 19.7. - 29. 7. 2008
3.	izmena 29. 7. - 8. 8. 2008
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefon 721 27 91 vsako sredo od 16. - 18. ure. in GSM 051 624 176 vsak dan od 10. - 14. ure.
VESELIMO SE POČITNIC Z VAMI!
Zveza prijateljev mladine Domžale
Lokalna akcijska skupina (LAS) za razvoj podeželja na območju občin Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Kamnik in Lukovica. - LAS Srce Slovenije - objavlja prvi javni poziv za oddajo prijav za sofinanciranje projektov iz sredstev LEADER, ki podpirajo razvojne projekte na podeželju. Poziv je odprt za pravne in fizične osebe - posameznike, društva, podjetja. Rok za oddajo pisnih prijav projektov za leto 2008je 30. junij 2008 ob 12. uri, za leto 2009 pa 1. september 2008 ob 12. uri.
Poziv in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani Centra za razvoj Litija www.razvoj.si in na spletnih straneh občin v LAS. Dokumentacija je na voljo tudi na sedežu Centra za razvoj Litija na Kidričevi 1 v Litiji.
CSD DOMŽALE - OBUESTILOI
Za preživljanje prijetnih in aktivnih poletnih počitnic, Center za socialno delo Domžale v okviru projekta Učenje za življenje, ki ga financirajo občine Domžale, Mengeš in Trzin, organizira USTVARJALNE DELAVNICE ter DRUŽENJA za otroke in mladostnike, ki bodo potekala vsak petek in sicer od začetka julija do konca avgusta. V kolikor se nam želite pridružiti in ste zainteresirani preživljati čas z nami, nas pokličite na telefonsko številko 031 302-217, kjer boste dobili
še dodatne informacije in potrdili udeležbo. Upamo, da se boste brezplačnih druženj udeležili v čimvečjem številu, saj se bomo na njih zagotovo zabavali, se česa novega naučili in se sploh imeli super.
PRISRČNO VABLJENI TUDI OTROCI IZ MORAVČ!
OGLAS
S 01.09.2008 organiziram varstvo malčkov v Šmarci pri Kamniku. Sem vzgojiteljica z izkušnjami. Informacije na telefon: 01/72 32 747 (po 19 uri).
Spoštovane bralke in bralci!
Mesec rožnik, ki po pravici nosi svoje ime, sta zaznamovala predvsem dva dogodka: referendum glede pokrajin in dan državnosti.
Klavrno udeležbo volivcev na prvem si, kakor je to žal že dalj časa v navadi, vsaka politična opcija razlaga po svoje. Trdi namreč, da so volivci pokazali svojo voljo in podprli ravno tisto, kar opcija zagovarja. No, vsaj mi navadni občani pa imamo pravico, da si dogodek razlagamo po naših merilih. Kar zadeva odločitev glede »naše« pokrajine so zadeve jasne. Nismo in ne moremo podpreti nastanek pokrajine, v katero so uvrščeni po svoji zgodovini, zemljepisnem položaju, navadah, jeziku in še mnogo čem tako različni teritoriji. Politika bo tu morala poiskati ustreznejše rešitve. Ponovno predlagana prepolovitev Osrednjeslovenske regije zgolj na severno in južno verjetno ne bo dovolj.
Proslavo dneva državnosti pa je nedvomno zaznamoval predsednik republike Danilo Turk. «Za kultiviran razvoj potrebujemo odločitev za kakovost politike in politično kulturo. Še vedno je preveč izključevanja, zamerljivosti in trmastega vztrajanja pri svojem. Vse premalo je argumentirane razprave, odprtega razmišljanja in sposobnosti za iskanje skupnega interesa», je poudaril predsednik.
V uredništvu se še kako strinjamo s predsednikovo izjavo. Sredi meseca je bil sklican izdajateljski svet našega časopisa, ki ga sestavljajo predstavniki političnih strank. Resnici na ljubo ni bilo veliko govora o kvaliteti in izboljšavah. Razprava se je spet sprevrgla v politično polemiziranje in delitev na »vaše in naše«. Edina vidna sprememba je ta, da smo morali prispevke strank ponovno uvrstiti na začetek časopisa.
Spoštovane bralke in bralci, smo v času poletnih počitnic in vas nočemo še mi utrujati s politiko. Želimo vam veliko sonca in prijetnih trenutkov z vašimi najbližjimi. Če pa boste v kakšni prijetni senci preleteli kako stran našega časopisa, bomo veseli in zadovoljni tudi mi, ki si ga trudimo ustvarjati.
Odgovorni urednik
Naslednja številka izide 25. avgusta 2008. Vaše prispevke pričakujemo do 13. avgusta 2008.
Novice iz Moravške doline
Junij/julij 2008, Letnik IX, Številka 6.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229. Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada Mlinarič. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče
KARITAS	prvi in tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45
RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564	prvi PON v mes.: 17 - 19
ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055	PON in PET: 9 - 10; 16 - 18
OBČINA MORAVČE Tel: 7321-044; Faks: 7231-035	PON: 8 - 12; 13 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 13
BANKA Tel: 7231-017	PON - PET: 8 - 11; 14.30 - 18
POŠTA Tel: 7296-510	PON - PET: 8 - 9.30; 10 - 15.30; 16 - 18 SOB: 8 - 12
POLICIJSKA PISARNA	PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10
OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210	PON - PET: 7 - 15 inforrmacije tudi na: www.osmoravce.si
VRTEC Tel: 7231-227	PON - PET: 7 - 15
POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233	PON - PET: 7 - 15
KNJIŽNICA Tel: 7231-359	PON, ČET: 14 - 19 TOR: 11 - 16
GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234	24-urna dežurna služba na tel 112
Zavod za gozdove, revir Moravče Tel: 7231-040, 041/657-223	TOR 7 - 11
Info oddaja o občini na ATV	SRE 20.00 ČET 21.00
LEKARNA Tel: 7232-780	PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19 prva SOB. v mes.: 8 - 12
ZDRAVSTVENI DOM 1	
AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008	PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13
AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943 tel. patron. sl.: 7232-944	PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb
DIAG. LAB.	PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12
ZOBNA AMB. Tel: 7231-150	PON, ČET: 13 - 19.30 TOR, SRE, PET: 7 - 13.30
ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750	PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30
	
junij/julij 200^ HM	
Spoštovane občanke in občani!
Občina Moravče v zadnjem času sodeluje v nekaj investicijah, ki so za Moravčane, za občane Moravske doline in tudi za širšo okolico pomembne. Pri tem pričakujemo razumevanje in podporo občanov, saj nove investicije kljub temu, da prinašajo napredek in splošne koristi, spreminjajo bivalno okolje. Nikakor pa ne v tej meri, kot se poskuša prikazati v primeru gradnje doma starejših v Moravčah. Področje Moravč in širše okolice je z varstvom in oskrbo starejših oseb slabo pokrito. Glede na potrebe in velik interes občanov, da se dom starejših zgradi v Moravčah, se je občina odločila, da zagotovi institucionalno varstvo svojim občanom v domačem kraju. Občinski svet je leta 2006 sprejel sklep o pripravljenosti Občine Moravče za sofinanciranje gradnje doma starejših in o sodelovanju z družbo Comett domovi d.o.o. Določena je bila lokacija stare Rašice in podpisano pismo o nameri, kjer so izraženi skupni cilji ter aktivnosti obeh partnerjev. Skupne aktivnosti so v letošnjem letu pripeljale do pridobitve koncesije za gradnjo doma. Občina Moravče s tem izpolnjuje svojo javno funkcijo in skrbi, da se bo socialna država izvajala tudi dejansko. Projekt je bil že večkrat predstavljen, tudi maketa doma je bila predstavljena ob raznih prireditvah v Kulturnem domu, vmes pa je na razpolago za ogled na Občini Moravče. Projektant je upošteval vse zakonske in podzakonske akte ter ustrezne odloke Občine Moravče, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov. Zato so zahteve nekaterih občanov po zmanjšanju števila oskrbovancem na samo šestdeset in po premestitvi doma izven Moravč, nerazumljive ter nesprejemljive. Ne držijo niti trditve, da je območje namenjeno gradnji enodružinskih hiš, saj tam že leta stojita Zdravstveni dom in stanovanjski blok, ki sta enake višine ali višja kot bodoči dom starejših. Projekt gradnje doma, je eden največjih pri katerem Občina Moravče sodeluje. Popolnoma bo spremenil podobo na področju socialnega varstva in skrbstva. Dom bo poleg institucionalnega varstva nudil tudi ostale oblike varstva starejših: dnevni center, oskrbovana stanovanja, možnost kratkotrajnega bivanja, izvajanje pomoči na domu. Omogočil bo ustrezno izobraževanje in zaposlitev štiriinpetdesetim osebam iz Moravč in okolice. Na gospodarskem področju bo bistveno spremenil število zaposlenih na področju občine in omogočil gradnjo varovanih stanovanj.
Pospešena industrializacija in njeni problemi, ki jih s seboj prinašajo, so se dodobra dotaknili tudi naše občine, vsaj na okoljevarstvenem področju in še kje drugje. Vse je kazalo na to, da je problem dovažanja elektrofiltrskega pepela rešen z odločbo okoljevarstvenega inšpektorja, da se ves navožen material odstrani iz območja občine Moravče. Agencija RS za okolje, ki deluje v sestavi istega ministrstva je izdala okoljevarstveno dovoljenje za vnos še
dodatnih količin elektrofiltrskega pepela. Ne upoštevajo niti pismenih opozoril, da imamo sprejet odlok o prepovedi odlaganja industrijskih odpadkov na področju občine.
V	zadnjem času se veliko govori in piše tudi o lastništvu zemljišč in objektov v centru Moravč (Tuš, bife, zadruga). Oba primera sta v reševanju in računamo, da vas bomo o ugodni rešitvi nastalih problemov, lahko čim prej obvestili.
11
Tekoče investicije: "I
Prva polovica letošnje rekonstrukcije državne ceste skozi Moravče bo predvidoma dobila asfaltno prevleko na začetku julija. Celotna trasa do bencinske črpalke z obema zavijalnima pasovoma za Tuš in Petrol bo zaključena v avgustu. V tej fazi bo končana tudi rekonstrukcija parkirišča v malem parku. Končana so gradbena dela na odseku Rudnik- Moravče. Nadaljujemo z rekonstrukcijo ceste na Gorici. Kot nadomestilo za uporabo ceste, je Marko Zupančič asfaltiral prvo polovico ceste Križate - Vojni dol. Gradnja cest se bo nadaljevala tudi v poletnih mesecih. Ob izgradnji vodovoda na Sv. Mohor, smo rešili dolgoletni problem nizkega tlaka na vodovodni napeljavi. V celoti smo obnovili vodohram in vodovodno napeljavo v samem objektu. Gradimo vodovod nizka cona v Češnjicah. Zahtevna zamenjava glavnega cevovoda v Moravčah je skoraj končana, ostane le še krak proti bodočemu Tušu.
V	teh dneh se končuje šolsko leto za učence, dijake in študente. Vsem želim, da bi se imeli, med zasluženimi počitnicami, kar najbolj lepo. Želim tudi prijetno dopu-stniške dni.
Martin Rebolj, župan
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Prihaja poletje, z njim pa se dviguje tudi temperatura v naši občini. Dela potekajo po planu. Vsi se že veselimo zaključka del v središču Moravč, ko ne bo več prahu, blata in zastojev.
V zadnjem obdobju sem prejel precej klicev zaskrbljenih občank in občanov. Poleg funkcije podžupana vodim tudi odbor za družino in socialne zadeve. Udeležujem se tudi srečanj z borci, upokojenci in starostniki, zato sem s problematiko starejših dobro seznanjen. Njihovo osrednje vprašanje je izgradnja doma starejših občanov. Posebno pa so zaskrbljeni po zadnjem ogledu oddaje z zbora občanov in župana ter predstavnikov družbe Co-mett. Starejše občanke in občani so zelo ogorčeni nad izjavami nekaterih sosedov našega težko pričakovanega doma, katere tako zelo moti prisotnost starejših. Niso še
pozabljene delitve, ki so se dogajale med našimi občani v preteklosti in rane se še niso zacelile, pa smo že priče novim delitvam, tokrat težko razumljivim med mladimi in starejšimi. Najbolj nesprejemljiva se jim zdi izjava ene od občank, ki pravi, da je treba starejše občane odmakniti nekam na obrobje kraja. Vsi mi bi se morali zavedati, da so nam ravno ti omogočili prijetno življenje v naši dolini. S svojim delom so zgradili ceste, vrtec, šolo in ostalo infrastrukturo, ki nam nudi prijetno počutje v našem kraju. Mnenja sem, da se vsi ti, ki tako vztrajno zavračajo izgradnjo doma ne zavedajo bremena, ki si ga nalagajo s svojo odločitvijo. S svojim dejanjem bi preprečili uresničitev sanj mnogih občanov, ki si želijo jesen življenja preživeti v svojem domačem okolju. Ne bi videli pri pogledu skozi okno svojih domov in krajev, ki jih spominjajo na mladost in na vse lepo, kar se jim je zgodilo v življenju. Prav tako bodo ti občani deležni očitajočih pogledov občank in občanov, ki bi z izgradnjo doma dobili zaposlitev v domačem kraju in bi s tem lahko sami poskrbeli za svoj standard. Vsekakor si želim, da bo zmagal razum in da bomo zgradili dom za naše prijatelje, sosede in tudi zase in predvsem, da se bomo srečevali v našem kraju kot prijatelji med katerimi je trdna medgeneracijska vez in pravilen in spoštljiv odnos do naših starejših občank in občanov.
Dom za starejše se v Moravčah bo gradil.
Potreben je in želimo si ga vsi občani. Najbrž tudi tista peščica nasprotnikov gradnje, ki ima vse prej kot čiste namene. Nekaj sosedov bodočega doma se ne strinja z gradnjo, čeprav jim je razloženo, da je dom oddaljen od meje čisto po predpisih, da bi jim gradnja npr. blokov na zemljišču stare Rašice, povzročala več težav. Prepričani smo, da so v ozadju sile opozicije, ki, ne da bi pomagala in združevala moči, ko gre za skupno dobro, si izmišljuje vedno nove zadržke in podpihuje sosede. Kot pri zaviranju gradnje doma za starejše, to počne pri vsaki napredni zadevi. Samo zdravi pameti in delavnosti župana ter koalicije se moramo zahvaliti, da občina lepo napreduje. Opozicija
m
SOCIALNI
s svojimi zdrahami vpliva nato, da se stvari mnogokrat zavlečejo in je potrebno veliko več napora.
Podpiramo župana, svoje svetnike, koalicijo, ker samo njihova zdrava vizija lahko popelje Moravško dolino v razvoj in napredek. Pozivamo vas, drage občanke in občani, da se nam v podpori pridružite!
OOSD Moravče
Projekt doma starejših občanov je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato še ne moremo dokončno potrditi, da bo zagotovo tudi zgrajen. Rekonstrukcija ceste skozi center Moravč poteka po predvidenem programu in bo v nekaj mesecih končana.
Je pa očitno že primeren čas, da si vsi, ki so se že od »pamti-veka« naprej zavzemali za te projekte, za vsak slučaj, če bosta projekta realizirana, pripišejo zasluge. To je žal kruta realnost
vih članov v naši občini, kar pa tudi ni nič nepričakovanega in novega. V OO SDS Moravče smo prepričani, da občani sami vidijo, kdo je do sedaj delal in se trudil na teh projektih. Za nas je pomembno, da uresničujemo svoje predvolilne obljube in jih poskušamo uresničiti v kar največji meri. V sredo 21. maja, so evropski parlament v Strasbourgu na povabilo dr. Romane Jordan Cizelj obiskali člani in
SDS
članice SDS iz Lukovice, Moravč in Domžal. Poleg splošne predstavitve delovanja institucij EU so si s tribune velike dvorane lahko ogledali del glasovanja plenarnega telesa ter se srečali z dr. Jordan Cizljevo, ki jim je predstavila svoje delo. Slovenija je 25. junija 1991 postala neodvisna in suverena država. V osamosvojitveni vojni se je Teritorialna obramba v sodelovanju s Policijo uspešno uprla agresiji JLA in Sloveniji ter Slovencem so se uresničile stoletne sanje o samostojni državi. Dan državnosti je najpomembnejši praznik, ki ne deli Slovenski narod, saj so bila takratna dejanja najlepša v zgodovini Slovenskega naroda. Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti.
Demokracija po županovo, tako bi lahko komentirali zadnje dogajanje v občini Moravče. Sprašujemo se kako je z vsemi obljubami, kijih je župan obljubljal pred leti: transparentnost njegovega delovanja na vseh področjih, spoštovanje vseh občanov, spoštovanje zakonov....To so bile njegove besede pred leti.
Pa lahko poslušamo na ATV Litiji, kaj je z izgradnjo doma za ostarele občane, kjer občanom grozi in jih obtožuje, da bodo oni krivi za neizgradnjo doma. Namesto, da bi skupaj z njimi iskal nove možnosti glede gradnje, se postavi na stran investitorja, ki javno izjavi, da se dom ne bo spremenil niti za centimeter od idejnega osnutka. V čigavo korist in za kakšno ceno to počne? Ali res potrebujemo v Moravčah takega investitorja, ki se ni pripravljen o ničemer pogovarjati z občani? In ali lahko pričakujemo kasneje kakšen drugačen odnos do oskrbovancev v tem domu, ali pa bo isto kot je to že sedaj pri gradnji doma? Ali bo resnično tudi potem odločal samo denar, kot sedaj?
Nekaj podobnega se dogaja tudi v zvezi z nakupom trgovine Tuša. Namesto, da bi župan priznal napako, da se je slabo pogajal pri
Nmm Siovenšja
Itrítěanskal/ii^slia stranka
nakupu in poskušal napako z konstruktivnim dialogom vseh vpletenih popraviti v korist občanov, je rajši odpustil direktorico, ki mu je enkrat že dokazala, da je imel župan narobe. Takrat še z minimalnimi stroški za Občino in davkoplačevalce, jo je ponovno odpustil. Verjetno pa bo uspelo direktorici tudi v drugo odpustitev iz delovnega razmerja rešiti v njeno korist, verjetno pa v veliko breme davkoplačevalcev. Stroški bodo verjetno šli v stotisoče evrov. Kljub temu, da smo opozicijski svetniki opozarjali na številne napake, pa je župan s svojimi osmimi svetniki deloval tako kot si so zamisli ne glede nato ali so njihova dejanja zakonita, ali dobra za občane ali ne. Da je nekaj resnično narobe z vodenjem občine Moravče pa smo lahko pred kratkim prebrali tudi v časopisu Dnevnik, ki je do te novice vse skozi prikazoval delo občine kot korektno in dobro. V tem članku pa navaja kako Komisija za preprečevanje korupcije (Kosova komisija) ugotavlja sum korup-tivnega dejanja pri zadevi TUŠ in to predaja tožilstvu v nadaljnje ugotavljanje krivde občine.
OO N.Si Moravče
V soboto 7. junija je potekal programski kongres Liberalne Demokracije Slovenije. Ta kongres je pokazal popolno enotnost v stranki, brez notranjih razprtij, ki smo jih bili vajeni v preteklosti. Sprejeli smo program Liberalne Demokracije Slovenije za obdobje 2008- 2012. Ta program je precej obsežen saj je napisan na 220 stranehi. V programu so predlogi in predlagane rešitve za Slovenijo za to obdobje, ki bo Slovenijo naredilo državo , ki bo bolj prijazna do državljanov, bolj socialno pravična, kjer bodo delavci živeli človeka vredno življenje in kjer upokojenci, vsaj četrtina njih ne bo živela na robu vzdržnega. Izrečenih je bilo kar nekaj kritik na račun aktualne oblasti in načinu vodenja države. Predsednica ga. Katarina Kresal je poudarila, da sta temeljni vrednoti naše stranke svobodomiselnost in ustvarjalnost. Svobodomiselnost pomeni, da dopuščamo misliti s svojo glavo in te misli tudi javno izražati, da spoštujemo demokratične postopke in človekove pravice. Aktualna politika vodi državo avtoritativno pa tudi zmedeno in zelo redko upošteva mnenje opozicije in civilne družbe, kar ni dobro za demokratično vzdušje v državi, ki je zato v permanentnem konfliktu, kar je slabo za državljane. Program, ki smo ga sprejeli je predvolilni program oz. za čas po volitvah, ki napoveduje povsem drugačen način vlada-
nja, za katerega je značilno, da je vključujoč, temelji na usklajevanju, prepričevanju, pogajanjih in popuščanju. Zlasti na področju zdravstva so potrebne temeljite spremembe, kjer ne bomo priče nesmiselnemu, če že ne kar škodljivemu, podeljevanju
koncesij in stalni slabitvi mreže javnega zdravstva, kar vodi v slabšo dostopnost za večino državljanov z nizkimi dohodki. Prav tako bomo konkretni s predlogi za odpravo korupcije, klientelizma in predstavili bomo konkretne ukrepe, ki jih načrtujemo, da bodo volivci lahko presodili, da mislimo resno.
V Liberalni demokraciji Slovenije smo prepričani, da bomo z svojim programom prepričali volivce, da smo stranka, ki je vredna zaupanja in nam dali priložnost, da svoj program tudi uresničimo.
OO LDS Moravče
V maju smo bili občani obveščeni, da bo potekala javna razgrnitev, kjer si bodo občani lahko ogledali, ali je njihovo zemljišče v zazidalni coni in da imajo nato možnost podati pripombe. Občani bi končno radi uredili status zemljišč, saj morajo nekateri plačevati visoke davke za nezazidana stavbna zemljišča, ki so to postala brez njihove volje. Ko pa so si zainteresirani občani hoteli to ogledati na občini, jim je bilo pojasnjeno, da gre za javno razgrnitev samo za zemljišče, kjer naj bi se gradil dom starejših občanov. Sprašujemo se, kako je lahko za navedeno zemljišče v zemljiški knjigi na sodišču že vpisana plomba z datumom 25.4.2008. Zemljišče v izmeri 5004 m2 pri vl.št. 417 k.o. Moravče, je občina s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice prenesla na pridobitelja COMETT DOMOVI d.o.o., Ljubljana. V 7. členu te pogodbe pa je zapisano, da se pogodbeni stranki izrecno dogovorita, da pridobi-telj po tej pogodbi plačuje odsvojitelju, torej občini nadomestilo v višini le 4,00 EUR mesečno, in sicer za dobo 99 let od sklenitve pogodbe. V zvezi s tako prodajo ni bil seznanjen niti občinski svet, kar je odraz stanja, ki trenutno vlada. Kakšne razmere vladajo sedaj na občini in posebej v občinskem svetu, je več kot realno prikazala s svojim nastopom direktorica občinske uprave Mojca Stoschitzky dne 18.6.2008 na ATV. Poleg tega, da je razjasnila
svoj primer, je pojasnila, kako se trenutno vlada. Kmalu ne bo potrebno niti sklicevati občinskega sveta, saj se mnenja, pa tudi, če Slovenska ljudska stranka
so dobra za nas občane, ki jih poda nas šest opozicijskih svetnikov tako ali tako ne upoštevajo in so preglasovana s cinizmom na obrazu. Iz pozicije pa kot smo že večkrat pojasnili, se nekaj svetnikov ni niti z eno samo besedo do danes oglasilo, kaj da bi še povedali svoje mnenje. To pomeni, da so le glasovalni stroj, pa čeprav se dva svetnika predstavljata, da sta neodvisna. Pa nam je župan že pojasnil, da je to demokracija. Ja demokracija, ampak v Moravčah si jo nekateri razlagajo po svoje. Ne vemo še koliko nas bo taka demokracija s tožbami na vse strani stala. V teku je kar nekaj primerov. Še enkrat! Škoda, da bomo zaradi tako imenovane demokracije izgubili precejšen del občinskega proračuna za razne tožbe, ki pa na koncu ugotavljamo, največkrat nimajo nobene osnove. Bi bilo pa res dobro, da bi se vsaj kdaj lahko poslušali.
OO SLS MORAVČE
Pojasnilo v zvezi z gradnjo doma za starejše
Občina Moravče nastopa kot soinvestitor pri projektu izgradnje Doma starejših občanov Moravče. Z izgradnjo tega doma bo Občina pripomogla k boljšemu standardu in počutju naših starejših občanov, predvsem pa bo tistim, ki bodo živeli v njem nudila najboljšo možno oskrbo ter skrbela za njihovo dobro počutje. S tem občina izpolnjuje svojo javno funkcijo in skrbi za dejansko in kvalitetno izvajanje socialne države v praksi.
V tej vlogi smo kot odgovorni soinvestitor upoštevali vse zakonske in podzakonske predpise ter ustrezne odloke Občine Moravče, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov. Zelo tesno sodelujemo tudi s pristojnim projektantom, vse v cilju, da bi bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja v tem projektu popolna in bi lahko pristojna upravna enota čimprej odločila o stvari. Tesno in učinkovito v korist vseh krajanov bomo sodelovali tudi s izvajalcem del in nadzornikom, ko bosta izbrana. Pri tem seveda pričakujemo tudi ustrezno razumevanje
pri izvajanju postopkov in toleranco občanov v času gradnje, končno se dom starejših občanov gradi v korist nas vseh, predvsem pa v korist tistih, ki ga trenutno najbolj potrebujejo. Vsi projekti, izvajanje del in meritve bodo skrbno nadzorovani s strani inšpekcijskih organov, Občina pa bo kot soinvestitor poskrbela, da bodo izvajalci gradbenih del imeli vse potrebne certifikate in dokazila, kar bodo morali dokazati v postopku javnega naročanja.
O problematiki izgradnje in postopkih povezanih z njim v zvezi bomo pravočasno obveščali vse vpletene osebe ter jih seznanjali z novostmi. Upravni organi Občine so podvrženi kot soinvestitor zakonom s področja javnega naročanja in javnih financ, zato imajo omejene možnosti financiranja pri gradnji in so dolžni ta projekt izpeljati učinkovito in zakonito, brez povzročanja dodatne škode in stroškov občinskemu proračunu.
Martin Rebolj, župan
Moravški vrtec je potreben sanacije
V moravškem vrtcu se že dalj časa pojavljajo napake in pomanjkljivosti, ki so najverjetneje posledica nepravilnosti pri projektiranju in izvedbi gradnje prizidka vrtca. Ker je prihajalo do različnih mnenj, je občina naročila revizijo projekta gradnje, ki jo je izdelal Lokainženiring d.o.o. iz Škofje Loke. Naj spomnimo. Občina si je že desetletje prizadevala za gradnjo prizidka vrtca. Aktivnosti so potekale že od leta 1996. Z realizacijo je lahko začela šele po tem, ko je sprejela soglasje k financiranju Ministrstva za šolo in šport in Ministrstva za finance. Gradnja je potekala od jeseni 2003 do poletja 2004. Na podlagi javnega razpisa je bilo kot najugodnejši ponudnik za izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del izbrano podjetje Rudis d.d.. V skladu z veljavno zakonodajo je nadzor zagotavljalo podjetje Pino d.o.o., varnostni načrt je izdelal Kooplast d.o.o, projektantski nadzor pa vršil Arcus d.o.o. Na osnovi kvalitativnega in tehničnega pregleda je bilo nekaj napak odpravljenih že v začetku jeseni 2004. Dogovorjena je bila tudi 10 letna garancija za vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela, ter 20 letna za krovska dela. Za prvo je izvajalec izdal bančno garancijo v višini približno 82 tisoč evrov, za drugo pa garancija, po podatkih revizorja, manjka. V prvih mesecih obratovanja vrtca ni bilo opaziti bistvenih napak, kasneje pa jih je bilo
odpravljenih kar nekaj. Nekatere pa so ostale nerešene vse do danes. Gre tako za napake izvajalca kot tudi projektanta.
Pri gradbeno obrtniških delih bo potrebno sanirati razpoke v objektu (problematične so konstrukcijske razpoke), zamenjati razpokaneploščice in dokončno sanirati vlago v prostoru hišnika. V nasprotju s projektom so vgrajeni kovinski podboji in ni mehanizmov za zaščito otroških prstov.
Največ težav pa povzročajo strojne instalacije. Prihaja do vibracij centralne in vodovodne napeljave, mešata se topla in hladna voda, zaradi napak je poraba vode prevelika. Največjo nevarnost pa predstavlja dejstvo, da je, zaradi mešanja tople in hladne vode, nemogoče izvesti mesečno pregrevanje vode, saj voda na izpustu iz pip ne dosega ustrezne temperature. Težav z legio-nelo pa je bilo v Sloveniji v zadnjem času kar nekaj. Nedvomno bo potrebno napake hitro, predvsem pa dokončno in kvalitetno odpraviti. Glede na podpisane pogodbe in v skladu z Zakonom o graditvi objektov, ki obvezuje izvajalca, da izvede dela skladno z gradbenimi predpisi ter po pravilih stroke, lahko investitor zahteva, da izvajalec stanje sanira na svoje stroške. V nasprotnem primeru, tako revizor, lahko občina unovči bančno garancijo. Sprašujemo se le, ali je dovolj visoka, da bi omogočila učinkovito sanacijo.
VE
www.moravce. si
Osrednja slovesnost na predvečer dneva državnosti
Praznovanje dneva državnosti v naši občini
Vajeni smo že, da se ob mraku, na predvečer dneva državnosti zberemo na trgu v Moravčah. V žarometu luči se je letos oglasila slovenska himna, Prešernova Zdravljica v solo izvedbi Julije Avbelj. O prazniku je spregovorila povezovalka Tina Žnidar, v čast državi Sloveniji so zado-neli močnimi streli iz ročnih možnarjev. Veterani vojne za Slovenijo so ob taktih Pihalne godbe položili venec k pomniku v parku. Slavnostni govornik je bil župan Martin Rebolj. Spregovoril je o zgodovinskih prelomnicah, ki so oblikovale zedinjeno Slovenijo. Posebej je izpostavil zadnje dogodke pred sedemnajstimi leti, ko smo se s plebiscitom in ker ni šlo drugače, z desetdnevno vojno odločili za samostojnost. Zavzel se je tudi za ljudi, do katerih je potreben solidarnosten odnos, da ne ostanejo na obrobju. V programu so sodelovali še: Matic Hrovat z recitiranjem pesmi, ženska vokalna skupina Oda, pod vodstvom Milana Kokalja, Moški pevski zbor pod vodstvom Mira Capudra, Tamburaški orkester Vrhpolje, Otroški pevski zbor OŠ pod vodstvom Mojce Malovrh v zanimivi povezavi s Pihalno godbo Moravče, s kapelnikom Jurijem Cizejem na čelu. Na marimbi je nastopil Žiga Dostal, solo je zapela Lara Puc iz OŠ. Še dolgo po prireditvi pa je v ušesih donel glas prvaka slovenske opere Franca Javornika in pianistke prof. Anemarije Javornik Zupanc. Z ritmičnim plesom so se prvič predstavile plesalke iz OŠ pod vodstvom Ane Kokalj na glasbo Pihalne godbe. V njihovih drobnih ročicah sta se vili slovenska in moravška zastava. Zaključek so pripravili konjeniki s svojim mimohodom ob zvokih pihalne godbe. Obiskovalci so pohvalili zanimivo kulturno prireditev in dobre izvajalce, ki jih v Moravški dolini res ne manjka.
G^'vornik je bil župan Martin Rebolj
Veterani na prireditvi za dan državnosti
Glasbenik Žiga Dostal
Plesna skupina OŠ pod vodstvom Ane Kokalj
TURNIR V MALEM NOGOMETU
Sklepno dejanje prireditev ob dnevu državnosti je bilo športno obarvano. Na državni praznik, 25. junija, je v Moravčah, v slogu EURA 2008, potekal turnir v malem nogometu. Na turnirju je sodelovalo kar 18 ekip. Med njimi je bila najboljša ekipa California II, ki je za seboj pustila domačine ekipo Termita Moravče (2. mesto), ter ekipo iz Krašnje (3. mesto).
Maja Hren
Zabava s Čuki in ansamblom Na gas
Po deževnem obdobju je posijalo sonce^ravno pravi čas, saj smo letošnje leto praznovanje ob dnevu državnosti otvorili že v petek, 20. junija, ko so nas na prireditvenem prostoru za KD v Moravčah zabavali Čuki s predskupino Na gas. Narodnozabavni ansambel Na gas sestavljajo trije mladi fantje iz okolice Moravč. Fantje, ki štejejo komaj 16 let, so dodobra ogreli publiko, potem pa so oder prepustili Čukom. Ti znajo vedno poskrbeti za vse glasbene okuse. Tudi tu je bilo tako. Zabave ni manjkalo, pa tudi kakšen pevski talent je lahko prišel na svoj račun!
Maja Hren
Praznovanje dneva državnosti se je nadaljevalo pri Gasilnem domu ob zvokih ansambla Leteči muzikanti. Med odmori so igrali mladi ansambli Moravški trio, Peški trio in Na gas.
Občina se številnim obiskovalcem zahvaljuje za obisk.
RV
Živa voda iz Srca Slovenije
V Naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah pri Kamniku, kjer praznujejo že desetletnico delovanja, so sredi junija slavnostno odprli polnilnico žive vode in hkrati na pot pospremili novo blagovno znamko Srce Slovenije. Srce Slovenije je geografsko zaokroženo območje v obliki srca, ki med seboj povezuje kakovost in edinstvenost območja, je na slovesnosti izpostavila vodja projekta, direktorica Centra za razvoj Litija Saša Gradišek. Dodala je, da ima območje izjemen potencial za trajnostni sonaravni razvoj, ki vključuje številne že aktivne projekte, iniciative in dogodke, ki lahko pod skupno blagovno znamko dosežejo na trgu pomembno prepoznavnost in posledično tudi večjo dodano vrednost. Območje, z geografskim središčem Slovenije Geoss se v obliki srca vrisuje med Domžalami in Radečami ter Trojanami in Ivančno gorico.
Slovesnosti se je udeležilo več županov, tudi moravški (foto EV)
Seveda pa se bo vrednost nove blagovne znamke morala dokazati na trgu, ki je edino pravo merilo uspešnosti.
EV
POLICIJA SVETUJE
V tej rubriki bomo obravnavali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno potrebne pri zagotavljanju lastne varnosti in osnovni element samozaščitnega ravnanja slehernega državljana.
NAKUP RABLJENEGA VOZILA - BODIMO POZORNI

Rubriko ureja: Marko Kladnik
Na avtomobilskih sejmih (pa tudi preko oglasov in podjetij za prodajo rabljenih vozil) tako v Sloveniji kot tudi v tujini se pogosto prodajajo ukradena vozila, predelana ukradena vozila in poškodovana vozila, ki so bila popravljena z deli ukradenih vozil.
NAKUP AVTOMOBILA JE VELIKA INVESTICIJA
Pozanimajte se, pri kom kupujete, in vztrajajte pri natančnem pregledu dokumentov in vozila. Nikar ne hitite!
Pri nakupu rabljenega vozila moramo biti pozorni na naslednja dejstva:
•	Vedno je sumljivo, če nekdo prodaja razmeroma novo vozilo, pa je že tretji ali četrti lastnik.
•	Prodajalci se trudijo, da so pri prodaji zelo prepričljivi. Predstavljajo se kot posredniki pri prodaji, češ da vozilo prodajajo za prijatelje, znance ali sorodnike.
•	Ob nakupu vedno zahtevajmo originalno dokumentacijo vozila (prometno dovoljenje, račune, kupoprodajne pogodbe, zavarovalno polico, zeleno karto, homologa-cijo, servisno knjižico, dokazila o plačanih dajatvah ...) in se ne zadovoljimo s fotokopijami ali obljubami, da nam bodo dokumente posredovali naknadno.
•	Dokumentacijo vozila natančno pregledamo, saj je lahko ponarejena ali prenarejena (nečitljivi ali delno izbrisani podatki; nečitljivi, zamazani ali delno izbrisani pečati uradnih organov; organ, naveden na pečatu, ni istoveten organu, ki je izdal dokument; slovnične napake v besedilu dokumenta ali pečata ...).
•	Pozorni bodimo na podatke o vozilu, vpisane v dokumentacijo, in jih primerjajmo z dejanskim stanjem vozila. Preverimo, ali se ujemajo barva vozila, tip motorja (prostornina in moč motorja, tip goriva ...), oblika
karoserije (karavan, limuzina, coupe, kabriolet), oprema vozila glede na model, letnik vozila ... Preverimo, ali se podatki o številki šasije ujemajo s podatki v prometnem dovoljenju in ostalih dokumentih. Preverimo tudi vsa mesta, kjer so številke šasije (številka je vtisnjena v pločevino, navadno pod pokrovom motorja, na nalepki s tovarniškimi podatki; pri nekaterih vozilih je številka šasije tudi na armaturi vozila pod vetrobranskim steklom).
Poškodovana vozila so morda popravljena z deli, ki izvirajo iz ukradenih vozil, zato si vozilo natančno oglejmo
(bodimo pozorni na primer na to, ali so pod barvo na delih karoserije vidne sledi druge barve). Če opazimo, da je bilo vozilo poškodovano, se pozanimajmo, kje in kako je bilo popravljeno, in zahtevajmo na vpogled račun za popravilo in rezervne dele. Številke šasije vozila so lahko prenarejene, ponarejene ali zamenjane. Pozorni bodimo na morebitne poškodbe ali vidne sledi predelave na številkah ali v njihovi neposredni bližini. Prav tako je sumljivo, če se na številkah ali v okolici številk lušči lak ali če so številke že zarjavele. Če opazimo, da so na vozilu odstranjene proizvodne nalepke, servisne nalepke ali morda zbrušene številke, ki so bile vgravirane na stekla, je to znak, da je prodajalec želel prikriti identiteto vozila. Pri nakupu rabljenega vozila zahtevajte tudi rezervne ključe.
Ob nakupu takoj poskrbimo za prepis vozila. Najbolje je, da se s prodajalcem dogovorimo tako, da mu celotno kupnino za vozilo izročimo šele po opravljenem prepisu.
TATVINE MOBILNIH TELEFONOV
MOBILNEGA APARATA NIKAR NE PUŠČAJTE BREZ NADZORA!
Za varnost svoje lastnine lahko največ storite sami.
Tatvine mobilnih telefonov se pojavljajo vse leto, poleti je več tatvin le na določenih krajih (kopališčih, plažah ipd.). Čeprav se nasveti za preprečevanje tatvin mobilnih telefonov ne razlikujejo od splošnih preventivnih nasvetov policije, pa je vseeno dobro poznati nekaj ukrepov, ki lahko storilca odvrnejo od kaznivega dejanja: • Med svojo odsotnostjo v pisarnah mobilnih telefonov ne puščajte na vidnih mestih (četudi zapuščate pisarno le za krajši čas, vrata pisarne zaklenite).
Na vlakih, avtobusih ne puščajte telefonov brez nadzora.
Ročna torbica, v kateri je mobilni telefon, naj bo vedno zaprta, predvsem pa JE NIKOLI NE PUŠČAJTE BREZ NADZORA.
Posebna pozornost velja krajem, kot so kopališča, plaže, počitniške prikolice, hotelske sobe ipd. Mobilni telefon, puščen na plaži ali kopališču brez nadzora kar izziva storilca k tatvini. Prav tako med svojo odsotnostjo mobilnih aparatov ne puščajte na vidnih mestih v hotelskih sobah, apartmajih ipd. Mobilnih aparatov ne puščajte na vidnih mestih v vozilih.
Mobilnih aparatov ne puščajte brez nadzora v gostinskih lokalih (npr. ko morate v toaletne prostore). Na varno mesto shranite t. i. IMEI številko, številko SIM kartice in številko kode.
Posebno pozorni naj bodo otroci in mladoletniki, ki so
na ulici, pred šolo ipd. pogosto žrtve raznih tatvin in roparskih tatvin.
•	Ni priporočljivo, da svoj mobilni telefon razkazujete v družbi nepoznanih oseb.
•	Med sprehodi po parku, ulici in na drugih javnih krajih pazite na svojo osebno prtljago (torbice), nosite jo čimbolj ob telesu (še posebej pozorne naj bodo ženske in starejše osebe).
•	Če telefon kljub vsemu pustite brez nadzora, ga izklopite oz. zmanjšajte jakost zvonjenja, saj bi zvonjenje telefona lahko pritegnilo pozornost storilca.
Skupni imenovalec večine nasvetov je:
MOBILNEGA APARATA NIKJER NE PUŠČAJTE BREZ
NADZORA !
Sodeč po statističnih podatkih v zadnjih letih so mobilni telefoni največkrat ukradeni ob tatvinah in vlomih v trgovine in vozila, ob drznih in roparskih tatvinah na ulicah, trgih, pred šolami, gostinskimi lokali. Storilci kazniva dejanja najpogosteje izvršijo tam in takrat, ko občani opustijo samozaščitne ukrepe. Takšne kraje storilci pred dejanjem opazujejo in izberejo primeren trenutek (zadošča že krajša odsotnost oškodovanca ali zgolj trenutek, ko oškodovanec odmakne pogled od mobilnega telefona ali torbice, v kateri je telefon). Na dopustu ljudje prepogosto opustijo samozaščitne ukrepe, zato so možnosti za tatvine mobilnih telefonov na krajih, kot so kopališča, plaže, hotelske sobe, počitniški apartmaji, počitniške hišice ipd., takrat precej večje. Če vas okradejo, dejanje čimprej prijavite policiji, o tatvini pa morate obvestiti tudi mobilnega operaterja.
Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale
Kmalu bo minilo leto dni od ustanovitve Društva lastnikov gozdov, zato je pravi čas, da predstavim naše dosedanje aktivnosti v preteklem letu.
Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale je bilo ustanovljeno 29. junija lani v kulturnem domu v Lukovici. Deluje v naslednjih šestih občinah: Moravče, Domžale, Lukovica, Mengeš, Trzin in Dol pri Ljubljani. Ime smo izbrali zaradi lepih tis, ki rastejo predvsem v okolici Trojan. Predsednik društva je Viktor Matjan, ki je bil poleg revirnega gozdarja Andreja Žagarja (revir Blagovica) tudi pobudnik za ustanovitev tega društva. Trenutno je v društvu okoli 50 članov. Člani so lastniki gozdov iz okoliških občin, gozdarji iz Zavoda za gozdove - krajevna enota Domžale, nekaj članov pa je tudi iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Iz občine Moravče je trenutno v društvu deset članov.
Društvo za svoje člane organizira raznovrstna predavanja, delavnice in ekskurzije. V lanskem septembru je Miha Ko-privnikar iz KGZS predstavil Certificiranje gozdov PEFC, Andrej Andoljšek iz KGZS pa možnosti črpanja evropskih sredstev iz razpisa Program razvoja podeželja, kar so nekateri naši člani uspešno uporabili na svojih kmetijah in gozdovih.
Na delavnici o krojenju gozdnolesnih proizvodov decembra lani, na kmečkem turizmu Pri Čeh na Kolovcu, je Tomaž Ščuka iz Srednje gozdarsko lesarske šole v Postojni predstavil koristne informacije o tem, kako les iz gozda čim bolje prodati. Vsak član je dobil koristno darilo Priročne tabele za izračunavanje telesnine okroglega lesa. Na letališču v Slovenj Gradcu smo si februarja letos ogledali drugo licitacijo vrednejših lesnih sortimentov. Na njej so posamezni hlodi dosegli astronomske cene. Člani društva nameravamo naslednje leto sodelovati na licitaciji lesa tudi z lesom iz naših gozdov.
Ob dnevu Zemlje je Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale v sodelovanju z Zavodom za gozdove organiziralo predavanje o ogrevanju z lesom na sodoben način. Predavanje, ki je
Licitacija lesnih sortimentov na letališču v Slovenj Gradcu
potekalo v Pečah pri Moravčah, je podrobneje predstavljeno v tej številki Moravških novic.
Junija smo imeli ekskurzijo v Davčo na prireditev »Demo Gozd in BioEnergija« z ogledom različnih gozdarskih tehnik, tehnike za pripravo in rabo lesne biomase, tehnike gradnje gozdnih cest in hribovske tehnike. Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale vabi vse lastnike gozdov Moravške doline, da se nam pridružite. Za informacije lahko pokličete na telefon 041 657-223.
Boštjan Šneberger
Biomasa v Pečah
Peče pri Moravčah so vas, kjer uporabljajo kar nekaj kotlov na lesno biomaso. Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale je tu 10. maja v sodelovanju z Zavodom za gozdove organiziralo predavanje o ogrevanju z lesom na sodoben način. Zbrali smo se v gasilskem domu v Pečah, kjer nam je Andrej Petrič z Zavoda za gozdove predstavil osnovne pojme o ogrevanju z lesom na sodoben način, Ivan Demšar, predstavnik podjetja Etiks, ki je inštaliralo večino kotlov na lesno biomaso v Pečah, pa je predstavil kotle iz njihovega prodajnega programa.
Predavanja se je udeležil tudi župan občine Moravče, Martin Rebolj, ki je povedal, da je občina zelo zainteresirana za takšen način ogrevanja in da imajo v načrtu, da bi stavbe, ki jih upravlja občina (občinska zgradba, šola, zdravsteni dom, kulturni dom, novi dom upokojencev, knjižnica, povezali v sistem ogrevanja na biomaso. V načrtu je tudi manjši center za lesno biomaso v Pečah. Kotle na lesno biomaso in tehnologijo pridobivanja lesne biomase smo si ogledali tudi v praksi. Pri Miru Kosu v Pečah smo si ogledali peč na lesne sekance, ki ima skladišče za sekance ob hiši pod zemljo. Za mnoge najbolj zanimiv pa je bil kotel za kuhanje žganja na lesne sekance. Sistem na lesne sekance je izdelal Miro Kos sam, gre pa za enostaven sistem, kjer je kurišče z ventilatorjem povezano preko polža z majhnim skladiščem za sekance, in se ga lahko uporabi tudi v druge namene. Sam ga je uporabljal pri krušni peči v stari hiši njegove mame.
Ogledali smo si še eno peč na lesne sekance pri Albinu Prašnikarju v Pečah. Ta peč je v gospodarskem poslopju poleg hiše, ki je narejeno tako, da se sekance lahko pripelje v zgornje nadstropje in se jih strese v skladišče, ki je poleg
peči. Pri Slavku Smrkolju iz Pretrža smo si ogledali sodobno peč na polena z zalogovnikom vode. Poleg kotlov smo si na lokaciji, kjer Miro Kos izdeluje lesne sekance, ogledali tudi drugo tehnologijo za pridobivanje lesne biomase: horizontalni cepilnik za drva, ki ga je pripeljal Brane Prosenc, sekalnik za izdelavo lesnih sekancev in stroj za izdelavo butar. Sekalnik je Miro Kos prav tako izdelal sam iz 170 kW stroja iz kamiona. Pravi, da je njegov moto, da lahko predelajo ves les, ki pride iz gozda, od hlodov do butar. Doma imajo manjšo žago, ki pa bi jo rad prestavil izven vasi, saj tam ni prostora za skladiščenje lesa. Hlode sežagajo, iz vrhačev in tanjših hlodov naredijo sekance, iz vej pa butare. Miro Kos je pravi inovator, saj je izdelal tudi hidravlični stroj za izdelavo butar z avtomatskim podajanjem. Z njim lahko izdela več kot sto butar na uro.
Boštjan Šneberger
Prostovoljno gasilstvo na moravškem ima bogato tradicijo
Prijateljstvo in posledično dobro timsko delo je ključnega pomena pri opravljanju prostovoljnih gasilskih dejavnosti. Dober vpliv na to imajo zagotovo srečanja. Poleg usposobljenega moštva pa je ključnega pomena tudi kakovostna oprema. Ob visokih jubilejih so zato priložnosti še večje. Tokrat sta praznovali društvi PGD Velika vas in Krašče. Jubilejni prireditvi sta obiskala tudi župan Martin Rebolj in poveljnik GZ Moravče Ivan Lebar.
Osemdeset let prostovoljnega gasilstva v Veliki vasi
Praznovanje osemdesetletnice so gasilci iz Velike vasi začeli delovno, z gasilsko vajo, s katero so nameravali iz 3 km oddaljene Save, spraviti vodo po gasilskih ceveh
Poveljstvo in gostje na osemdesetletnici Novice iz Moravške doline
do Velike vasi. Našlo se je kar nekaj nejevernih Tomažev, ki so dvomili v uspeh akcije. Seveda so gasilci vzeli vajo
Zbor gasilcev v Veliki vasi
resno. Odzivni čas vseh okoliških društev je bil zelo dober. Razporejena ob ceveh vzdolž pobočja so gasilska društva zagnala motorne črpalke. Oprema je delovala, timsko delo je prineslo rezultate. Poveljnik PGD Velika vas Igor Kokalj je bil zadovoljen, kajti curki Save so »gasili« v Veliki vasi. Ustanovni člani Prostovoljnega gasilskega društva Velika vas, so bili Povirk Alojz, Uštar Martin, Ocepek Jože, Merela Valentin, Grilj Alojz, Antonija Lovrenc, Avbelj Anton, Merela Martin, Merela Anton, Ivan Uštar, Močilnikar Anton, Janez Povirk in Jakob Povirk, je na slavnostni prireditvi ob osemdesetletnici, 31. maja, med drugim povedal sedanji predsednik Avbelj Darko. Zemljišče za gradnjo gasilskega doma je podaril Uštar Martin in leta 1934 je bil dom končan. V njem je bila med in po vojni tudi podružnica osnovne šole. Kot danes so se v vseh 80 letih skozi zaščito, reševanje in usposabljanje pletle prijateljske vezi med gasilci pod Grmačami. Ponosni so na pretekla delovna leta. V zadnjem času posebno pionirska in ženska ekipa, pa tudi ostali dosegajo odmevne rezultate na gasilskih tekmovanjih.
Osrednji dogodek prireditve ob jubileju je bil prevzem in blagoslov nove gasilske brizgalne. Številni člani so prejeli priznanja. Po lepo obiskani slovesnosti so za zabavo, kakršne v Veliki vaši že dolgo ni bilo, igrali Gadi.
predsednika PGD Krašce, Boštjan Šmuc: »Naše društvo je začelo pisati svojo zgodovino kot Gasilska četa Sv. Andreja. Po drugi svetovni vojni se je ta preimenovala v Gasilsko društvo Krašce, ki uspešno opravlja svojo dejavnost na svojem požarnem okolišu, ki obsega Krašce, Dole, Prikrnico, Podstran, Imenje, Vrhe, Selo, Dvorje, Sv. Andrej in Gorico.« V govoru o delovanju društva je predsednik pohvalil predvsem mlade člane in pionirje, ki z »veliko zagnanostjo hodijo na vaje in se udeležujejo tekmovanj«. Pohvalil je tudi zastopanost mladih, ki predstavljajo skoraj polovico članstva. Podeljena so bila priznanja zaslužnim članom pa tudi sponzorjem.
Ob zvokih Gamsov so se številni obiskovalci zabavali še pozno v noč.
Dvodnevna zabava PGD Peče pod velikim šotorom
Prvi dan, 31. maja, so v PGD Peče pripravili veselico z ansamblom Toneta Rusa in bogatim srečelovom. V popoldanskem času naslednjega dne so priredili vlečenje vrvi. Sodelovalo je osem ekip mišičastih mož. Zmagala je ekipa iz Kolovrata, ekipa Leteči muzikanti je zasedla drugo mesto, tretje Strojni krožek Domžale, četrto pa ekipa iz
Curki Save iz gasilskih cevi v Veliki vasi
Sedemdeset let PGD Krašce
V Krašcah so sedemdesetletnico praznovali s svečanostjo v soboto 21. junija. Ob praznovanju jubileja, prevzemu in blagoslovu motorne brizgalne so se jim pridružili številni gasilci iz naše doline pa tudi številni gostje. Iz govora
Zmagovalci v akciji
Peč. Tekmovanje merjenja moči in spretnosti je dodatno popestril ansambel Leteči muzikanti. Na nedeljski veselici pa je igral ansambel Slaki. Dobro organizirano dvodnevno zabavo so nagradili številni obiskovalci.
RV
Skupna slika tekmovalcev v vlečenju vrvi v Pečah
Voditelji Društva jesenski cvet obiskali Hrastovec
Društvo Jesenski cvet vsako leto organizira strokovni izlet za voditelje skupin starih ljudi za samopomoč. Letos maja smo obiskali Zavod Hrastovec, ki je eden najboljših zavodov v tem delu Evrope. Njegovo poslanstvo je bilo in ostaja skrbeti in razvijati različne in bolj humane namestitve ljudi s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju. Njihova prizadevanja so usmerjena v iskanje različnih oblik bivanja v skupnosti in vzpostavljanju podpornih struktur, ki bodo stanovalcem omogočile čim kvalitetnejše življenje. Pri tem sodelujejo z različnimi ustanovami in institucijami, kot so: vlada, ministrstvo, fakulteta za socialno delo, Lebenshilfe iz Avstrije, MDAC-združe-njem za razvoj zagovorništva iz OZN, združenjem Alpe Adria, zdravstveno šolo iz Maribora, pedagoško fakulteto in lokalno skupnostjo. Delo v zavodu je multidisciplinarno in povezuje službe psihosocialne in zdravstvene dejavnosti in skupne službe. Metode dela so prilagojene stanovalcem. Voditelji društva Jesenski cvet smo si ogledali možnosti bivanja v gradu Hrastovec, kjer stanovalci bivajo v depandansah in grajskem kompleksu v bivalnih enotah, varovanih enotah, negovalnih enotah in v enoti za osebe z demenco. Spalnice so večinoma eno, dve in triposteljne, v vsaki enoti biva od 25 do 35 stanovalcev. Vse enote ima čajno kuhinjo, sanitarije, kopalnice, skupne prostore in bivalne prostore. Ogledali smo si tudi dislocirane enote, imajo jih že 22. V Ribiški hišici živijo zakonski pari, ki imajo prijetno
urejene spalnice in skupne prostore.
V	negovalni enoti živijo stanovalci, ki potrebujejo 24-urno podporo. Nekaj stanovalcev živi na kmetiji, kjer gojijo živali in zelenjavo, ki jo zavodu prodajo. V večjih stanovanjskih hišah živi do 15 stanovalcev.
V	enotah se stanovalci učijo: skrbeti zase, samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih in opravkih z denarjem in drugimi materialnimi dobrinami, aktivnega preživljanja prostega časa, vključevanja v donosno delo in uporabe storitev lokalne skupnosti. Njihov načrt je, da spraznijo grad Hrastovec. Stanovalcem je poleg zaposlitve in plačanega dela na voljo tudi veliko družabnih dogodkov, kulturnih prireditev, izletov, športnih aktivnosti in izobraževanj. Imajo tudi lep bazen in sodobno opremljen rekreacijski center. Zaposleni so nam pripravili lep sprejem. Prisrčno nas je pozdravil direktor mag. Josip Lukač, ki nam je predstavil vizijo razvoja zavoda. Glavna medicin-
ska sestra nas je popeljala po zavodu, vodja ene izmed dislociranih enot iz Gornje Radgone pa nam je predstavila življenje v enotah. Predstavili so nam tudi delo in pomen vključevanja prostovoljcev.
Udeleženci izleta smo bili presenečeni nad organizacijo, urejenostjo in življenjem v zavodu. Stanovalci so nas pozdravljali in se z nami pogovarjali. Mlad fant nam je predstavil svoje dekle s katerim sta par od piknika dalje. Pridružila sta se nam pri skupinski sliki in prosila, da jima jo pošljemo. Vsi, ki smo obiskali Hrastovec smo bili zadovoljni. Prepričali smo se, da je mogoče s primernim sprejemanjem drugačnosti izboljšati kakovost življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju in znova dobili potrditev, da delo za ljudi, ki potrebujejo pomoč, veliko pomeni njim in daje zadovoljstvo tudi tistim, ki jim pomoč nudijo. Voditelji v društvu Jesenski cvet počnemo prav to.
Voditeljica Naših vezi Jožica Trstenjak
V DVI Domžale podelili priznanja
V mesecu maju je imelo Društvo vojnih invalidov Domžale posebno sejo, ki je bila zaradi podelitve priznanj našim trem članom bolj slavnostno obarvana. Zato je bila organizirana na Dobenu, v domači gostilni "Pri Blažu". Priznanje za dolgoletno delo v delovnem odboru DVI Domžale je prejel g. Bojan Bogataj, ki je društvu nekaj let tudi predsedoval. Zaradi bolezni je bil ob podelitvi odsoten, vendar ga je predsednik s komisijo kasneje obiskal na domu in mu predal priznanje. Priznanje za dolgoletno delo z invalidi na
območju občine Moravče je prejela ga. Frančiška Gostič. Dolga leta je uspešno vodila pododbor v občini Moravče in skrbela za administrativne in finančne zadeve. V lanskem letu je na tem območju njeno delo prevzela ga. Ivanka Črv. Priznanje za dosežke na področju informiranja širše javnosti o poslanstvu, delu in aktivnostih našega društva je prejel naš dopisnik v številna glasila in časopise, g. Jože Novak. Srečanje se je zaključilo s kosilom in prijetnim druženjem. Kristina Janežič, foto: Angelca Novak
ROŽNIK
Rožnik je, zaključek šolskega leta. Še vedno se mi zdi, da se je šolsko leto komaj dobro začelo, pa je že pri koncu.
Nešteto trenutkov srečanj, izobraževanja, poučevanja, vzgoje. Mnogo izrečenih besed, veliko napisanih ocen, veselja in nagajivosti, tudi žalosti, stisk.
Trdni sklepi, da bo »jutri« vse drugače, pri učencih, pri starših, pri učiteljih.
Narejena naloga, sprotno učenje, vse potrebščine, šolski copati in ne kar nekaj, radost bivanja. Dobri medsebojni odnosi, »>dobre« učne metode, »optimalna razporeditev učne snovi«, dobro izbrani in načrtovani dnevi dejavnosti, »>prijazni« učitelji, prijazna šola, vse super in na drugi strani: učitelj je odgovoren, da kaj znam, učitelj mora ustvariti disciplino in me motivirati, učitelj je kriv,
ker ne razlaga tako in tako, slabo oceno imam, ker me je učitelj težko vprašal, majhne zamere, nezainteresiranost, »že spet nekam gremo«, »že spet teži«, prevelika obremenjenost, daj-dam, »>moja lastnina«, resne in namišljene bolezni, izgovori, neplačani računi in denar za čips in veliko kokakolo, mobilni telefoni v vsakem žepu in nič več »>robca« po stari olikani navadi, pravica nad pravico in vrsta - ne pred šolo - pred trgovino že navsezgodaj, taksi do vrat, še raje v šolo^ to so utrinki šolskega vsakdanjika.
Vsak udeleženec šole ga doživlja po svoje, vendar pa je učitelju in učencu in staršem skupna odgovornost v šolskem prostoru.
Učitelj pozna svojo stroko, načrtuje pouk s kurikularnimi smernicami, prilagaja učne strategije individualnim potrebam in sposobnostim učencev, uporablja primerna in kakovostna učna gradiva, skrbi za kakovostne medoseb-ne odnose, se zanima za učence, jih spoznava, se odziva na pobude učencev,
skrbi za svoj profesionalni razvoj. Učenec sodeluje pri pouku, sprašuje, posluša, sledi navodilom, je dejaven, razmišlja, si prizadeva razumeti, dela domače naloge, če je neuspešen, poskusi znova, vpraša, če ne razume, si prizadeva, da je uspešen, se zaveda svojih odgovornosti in jih uresničuje. Starši se zanimajo za svojega otroka, mu postavljajo meje, ga vključujejo v dejavno življenje doma, se odrečejo prepričanju, da morajo vsi delati tako, kot je prav »>MOJEMU« otroku. Vse to je življenje, v skupnem teku doživljanja in učenja svojih izbir in njihovih posledic smo in veže nas skupna odgovornost. Naj ostane med nami vsemi učitelji, učenci in starši vez - biti v oporo -vez sodelovanja, spodbujanja učenja, tudi učenja iz napak. Da bo drugače. Že jutri!
Lepe, varne in doživete počitnice želim vsem - učencem, staršem in učiteljem!
Nuša Pohlin Schwarzbartl, ravnateljica
Kako pridobiti status varuha predšolskih otrok na domu?
Z Novelo Zakona o vrtcih (Ur.l.RS, št. 25/08) je dana možnost vpisa vseh oseb, ki želijo legalno opravljati varstvo predšolskih otrok na domu v register, ki se vodi pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Namen vpisa v ta razvid je, da se s strani ministrstva predhodno ugotovi izpolnjevanje pogojev za opravljanje varstva otrok na domu. Ti pogoji so naslednji:
1. izobrazba
Oseba mora imeti končan najmanj program srednjega strokovnega ali splošnega izobraževanja z dodatno poklicno kvalifikacijo oz. izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja. Ta pogoj se bo v polni meri uveljavil šele leta 2013, do takrat pa se lahko registrirajo tudi vsi tisti, ki imajo konačno najmanj srednje poklicno oz. strokovno izobraževanje ali najmanj 10 let delovnih izkušenj kot strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja.
Posebna prehodna določba torej omogoča nižji izobrazbeni pogoj za varuha predšolskih otrok do leta 2013, z name-
nom, da se čim širšemu krogu oseb, ki so do sedaj varstvo otrok opravljale »na črno«, omogoči registracijo njihove dejavnosti. Do 1. 1. 2013 se lahko kot varuh registrira vsak, ki ima končano najmanj srednjo poklicno šolo ter seveda tudi tisti, ki ima končano srednje strokovno izobraževanja (ne glede na smer).
2.	NEKAZNOVANOST
Nekaznovanost zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost oz. zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katero je predpisana kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev, ki se izkaže s potrdilom iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje.
3.	PROSTORSKI POGOJI
Varstvo otrok lahko poteka v stanovanju ene ali večstanovanjske stavbe, ki mora imeti v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje, lahko pa se uporabljajo v ta namen tudi prostori, ki izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za vrtce.
4. VPIS V REGISTER PRI MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Oseba, ki se želi vpisati v register pri ministrstvu, mora vložiti vlogo na obrazcu, ki se nahaja na spletni strani ministrstva (Predlog za vpis v register varuhov predšolskih otrok). K vlogi priloži dokazila o pridobljeni izobrazbi, izpisek iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje ter uporabno dovoljenje za objekt, v katerem se bo izvajalo varstvo otrok. Ministrstvo o vpisu v register fizični osebi izda odločbo. Na podlagi odločbe se oseba registrira kot samostojni podjetnik in vpiše v poslovni register.
Zakon omejuje število otrok, ki jih lahko varuh varuje na svojem domu, in sicer to število ne sme presegati šest otrok.
Vir: http://www.mss.gov.si/
Na isti spletni strani si lahko preberete tudi, kako ustanoviti zasebni vrtec in kako pridobiti status zasebnega vzgojitelja.
www.moravce. si
Vtisi obiskovalcev Litve
Učenci in učitelji naše šole so se v okviru projekta Comenius udeležili
srečanja v Litvi, natančneje v Palangi. Srečanja se je udeležilo šest ^miÊË^m Gû izobraževanje kultura učencev ter trije učitelji angleščine. Komunikacija je potekala v angle- Program Vseživljenjsko učenje ščini. Učenci so prebivali pri družinah, učitelji pa v hotelu.
Robert Koderman je svoje vtise strnil v misel, da se je sprva bal, a se je brez težav vživel v življenje in navade družine, ki jih prej ni poznal. »Komunikacija je potekala brez težav, saj so vsi govorili tekoče angleško. Litva je name naredila res lep vtis in mislim, da se bom še kdaj vrnil.« Evi Povirk je bilo najbolj všeč vožnja z letalom in izlet na pomol. »Všeč mi je bila tudi moja družina, saj je bila zelo prijazna do mene.« Vito Urbanija se je naučil veliko novega in spoznal, kako lahko je danes navezovati stike z ljudmi iz oddaljenih krajev. »Spoznal sem tudi drugo kulturo, drugačne navade, jezik, a vendar smo vsi nekako povezani in lahko sodelujemo, komuniciramo, ustvarjamo^« Maja Avbelj je preživela nepozaben teden. »Upam, da bomo kaj takega ponovili še kdaj.« Janu Bezovšku je bilo všeč celotno potovanje, najbolj pa izlet v Nido: »Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev.« Katja Vavpetič je ugotovila, da je Palanga lepo obmorsko mesto s prijaznimi ljudmi: »Z našimi družinami smo se zelo dobro razumeli. Slovo je bilo težko, saj nas je večina potočila solzo. Tega potovanja verjetno ne bom nikoli pozabila.«
Učitelj Simon Zalar: »V Litvi je bilo prijetno, ker so tam zelo prijazni in gostoljubni ljudje. Zelo lepo so nas sprejeli in se zelo trudili, da bi se njihovi gostje dobro počutili. Tudi tamkajšnja narava, posebno baltiška obala je čudovita. Pohvalil pa bi rad tudi naše učence,
ki so zelo dobro predstavili naše skupno delo pri projektu. Vsi skupaj smo tako res bogatejši za nove izkušnje, nova znanstva in prijateljstva. Okušali smo litovske specialitete - imajo zelo močno hrano, vendar se jim to pri postavah prav nič ne pozna - si ogledali edini muzej jantarja v Evropi, čudoviti dolgi ribiški pomol v Palangi, polotok Nida ter zadnji dan tudi prestolnico Litve - Vilnius.
Zdenka Wicher: »Na projektno srečanje v Litvi smo se pripravljali več mesecev. Izdelali smo brošure in pripravili predstavitve našega dela. Nasi gostitelji so bili čudoviti. Litvijci so zelo prijazni, veseli in gostoljubni ljudje. Veliko so nam pokazali in dnevi
so hitro minevali. Ponosna sem bila, da so se naši učenci na predstavitvi tako dobro odrezali. Kot učiteljica angleščine pa sem tudi z veseljem opazovala, kako se sproščeno in samozavestno pogovarjajo v angleškem jeziku. Projektno srečanje je bilo zelo dobro organizirano. V petih dneh smo dva dni preživeli na šoli, obiskali okolico Palange, videli glavno mesto Vilnius, se preizkusili v njihovih ljudskih plesih, poskusili veliko vrst litvijske hrane in osvojili celo nekaj litvijskih besed. Litvijci imajo prisrčno navado, da se ob slovesu drug drugemu zahvalijo s soglasnim vzklikanjem: AČU, AČU, AČU (Hvala!). Besede, ki se ti vtisnejo v spomin in srce!
Osnovna šola Moravče sodeluje s Centrom za razvoj Litija
Na Centru za razvoj Litija smo v aprilu pripravili nagradni natečaj za osnovne šole devetih občin, ki so vključene v projekt Trkamo na vrata dediščine. Osnovnošolce želimo aktivno vključiti v snovanje turističnega razvoja domačega kraja in območja. Zbirali smo informacije o naravni in kulturni dediščini, tradicionalni kulinariki, običajih, prireditvah in domačih obrteh. Na naše povabilo se je odzvala tudi Osnovna šola Jurija Vega, Moravče. Obsežna raziskovalna naloga o kozolcih, ki jo je pripravil učenec Rok Mehle pod mentorstvom Maje Gerčar, je
izredno kakovostno pripravljena. Za sodelovanje se jima lepo zahvaljujemo. Pri proučevanju kulturne in naravne dediščine so se usmerili tako v snovno kot tudi nesnovno dediščino. Vsi zbrani podatki nam bodo služili pri oblikovanju turističnih programov. Ker želimo spodbuditi delovanje mladih na področju dediščine, smo se odločili, da vsaki sodelujoči šoli v okviru projekta Trkamo na vrata dediščine podarimo diktafon, ki jim bo omogočal nadaljnje kakovostno zbiranje podatkov na terenu.
Adela Ramovš
www.moravce. si
Športni dosežki OŠ Jurija Vege spomladi 2008
V	spomladanskem delu smo se z učenci in učenkami Oš Jurija Vege udeležili večine tekmovanj domžalske regije, prevladovali sta atletika in kros.
V	marcu so mlajša dekleta v mali odbojki dosegla tretje mesto v regiji, mlajši dečki so tekmovali v nogometu. Žal nam je mlajših fantov, ki so pridno vadili in se pripravljali na tekmovanje v rokometu, ki pa je kljub šestim prijavljenim ekipam odpadlo.
V	začetku maja je bil spomladanski kros v športnem parku na Viru. Osvojili smo 5 medalj in sicer: zlato medaljo je osvojil Miha Horvat iz 6. razreda, srebrno Erik Urbanija iz 1. razreda, Zala Pia Pirc iz 2. razreda in Katja Grilj iz 3. razreda, bronasto pa Florjan Mal iz 9. razreda.
Sledilo je tekmovanje v atletiki na stadionu v Domžalah, dosegli smo devet medalj, od tega pet zlatih: Florjan Mal v teku na 300 metrov, Anže Cerar v skoku v daljino, Anja Pirnat pri mlajših in Tamara Cerar pri starejših učenkah v skoku v višino in štafeta 4x100 metrov v postavi: Peter Krulc, Blaž Lavrič, Anže Cerar in Florjan Mal. Drugo mesto in srebrno medaljo je osvojil Blaž Lavrič v teku na 60 metrov, tretje mesto in bronasto medaljo pa
Boris Zupančič v teku na 1000 metrov, Miha Šlibar v skoku v daljino in Monika Prvinšek v metu žogice. Vsi našteti in še enajst učencev in učenk, ki so se uvrstili do 11. mesta v svojih disciplinah, so se uvrstili na področno tekmovanje v Ljubljani. Tudi tam so se naši učenci odlično odrezali. Florjan Mal in Anže Cerar sta ponovila zmagi iz Domžal, ponovno pa se je izkazala štafeta, ki je dosegla nov najboljši čas 48:58 in z veliko prednostjo prvo mesto. Izkazal se je tudi Peter Krulc, ki je bil drugi v teku na 60 metrov in se uvrstil na državno atletsko prvenstvo. Tja sta se uvrstila še Florjan Mal v teku na 300 metrov in štafeta 4x100 metrov. Tako smo se v začetku junija odpravili v Celje na državno tekmovanje, kjer je ves čas deževalo. V zelo močni konkurenci je Florjan Mal zmagal v svoji skupini z osebnim rekordom 39.99 sekunde in skupno osvojil 11 mesto, Peter Krulc je bil 14. v teku na 60 metrov. Odlično pa je ponovno tekla štafeta 4x100 metrov v postavi: Krulc P., Lavrič B., Cerar A., Mal F. in dosegla nov najboljši čas 48.32 in četrto mesto.
Na koncu šolskega leta smo proglasili najboljša športnika šole za leto 2007/08.
Pri fantih si je to priznanje prislužil učenec 9. razreda FLORJAN MAL. Kot vsestranski športnik se je izkazal v atletiki, nogometu, odbojki in rokometu in v vseh štirih zastopal barve naše šole. Je tudi kapetan ekipe Termit Moravče, kjer trenira in igra nogomet. Velik športni talent je pokazal tudi pri atletiki. Na regijskem in področnem tekmovanju je zasedel 1. mesto v teku na 300 metrov in s štafeto 4X100 metrov, na državnem prvenstvu pa je s štafeto 4x100 metrov dosegel četrto mesto v državi.
Pri dekletih je mesto najboljše športnice pripadlo učenki osmega razreda JANJI LEVIČNIK. Janja je zastopala šolo na tekmovanju v odbojki za starejše in mlajše deklice, ki so dosegle tretje mesto na regijskem tekmovanju. Tekmovala je tudi v krosu in na atletskem tekmovanju v skoku v daljino.
Želimo jima uspešno športno pot tudi v prihodnje!
Mentor ŠŠD OŠ Jurija Vege: Dušan Tomc
Boljš-i rezultati nogometašev
Po jesenskem delu tekmovanja je kazalo dokaj slabo, pomlad pa je prinesla preporod v moravškem nogometu. Na zadnjem mestu v svoji skupini so končali le cicibani do desetega leta. Poraja se občutek, da so v strokovnem štabu nogometašev le ugotovili, da sam talent, precejšnje kadrovsko zaledje in izvajanje treningov ni dovolj. Na tekmah morajo igrati le tisti, ki redno in požrtvovalno trenirajo, vsako popuščanje ali zvezdništvo se hitro maščuje. Tudi evropsko nogometno prvenstvo je znova dokazalo, da za dobro igro ne zadostuje virtuoznost posameznikov, dodati je treba še borbenost in pripadnost ekipi. To enako ali še bolj velja za naša domača tekmovanja.
Pregled pravkar minulega tekmovanja: jesen 2007, pomlad 2008, začnimo to pot z najmlajšimi.
CICIBANI U-8 so spomladi izgubili
prvo mesto, ki so ga osvojili jeseni, a so se držali dobro. Boljši od njih so bili le Črnučani.
CICIBANI U-10 sicer niso osvojili nobene točke več, so pa nasprotnikom zadali toliko več golov. MLAJŠI DEČKI - so ostali na predzadnjem mestu, a so prav v zadnji tekmi z veliko razliko premagali pred njimi uvrščeno Jevnico.
STAREJŠI DEČKI- v času pisanja članka še nimamo rezultata zadnje tekme, ki bi ekipi lahko omogočila preboj na sedmo mesto; jeseni so bili enajsti. KADETI - skupna ekipa s kadeti iz Doba je morda največje (in edino) razočaranje med moravškimi nogometaši to pomlad. Jeseni so bili na 3. mestu, končali na 6. mestu in v zadnjem času izgubili skoraj vse tekme. MLADINCI - skupna ekipa z mladinci iz Doba je najbolje uvrščena moravška
ekipa. Osvojili so prvo mesto in sicer z istim številom točk kot Livar, vendar z boljšo razliko v golih. Ta je res odlična, saj so v 23 tekmah prejeli le 13 in dali kar 133 golov. Najboljši strelec skupne ekipe Marjan Kos je bil tretji strelec lige s 30 doseženimi goli. ČLANI - članska ekipa je po svojem statusu »ambiciozna rekreacijska ekipa«. V njej igrajo najboljši moravški igralci, ki se niso odločili za igranje profesionalnega nogometa. Čeprav so bili vso sezono na zadnjem mestu, jim je končno le uspel preboj na predzadnje mesto, saj so v zadnji tekmi premagali Dragomer, prej pa še ljubljansko Svobodo.
Nogometaši poleti ne bodo počivali, saj se nova sezona tekmovanj z novimi upi začenja že avgusta. Upamo, da bo takrat ob igrišču še več gledalcev kot doslej.
Janez Virk
"Pisma biaicea
Pisem bralcev ne lektoriramo! (uredništvo)
Veterani ob sedemnajst letnici osamosvojitve.
V letu, ko praznujemo sedemnajsto obletnico nastanka naše države Slovenije, smo praktično doživeli polnoletnost. Naša država predseduje EU, čeprav nedavno sploh nismo upali pomisliti, da bomo Slovenci v prihodnosti s svojo državo vodili kar 27 držav. Slovenci smo res lahko ponosni na svojo zgodovino, saj se je večina Slovencev v kritičnih zgodovinskih trenutkih odzvala odgovorno v korist svojega naroda. Narod, ki je imel vizijo prihodnosti, je obstal in mi, Slovenci, smo gradili svojo vizijo, da bomo nekoč kot narod imeli svojo državo. Spomnimo se leta 1918, obdobja 1941-1945 in časa osamosvojitve leta 1990-1991. Mnogokrat so pojavijo posamezniki ali združbe, ki bi te dogodke radi malo priredili svojim potrebam. Potrebe so predvsem politične. V zadnjem obdobju opažamo, kako hočejo nekateri posamezniki prav te zgodovinske dogodke prevrednotiti. Tudi v naši sredini se še vedno pojavljajo zgodovinarji, predvsem potomci ljudi, ki so sodelovali v raznih obdobjih in vršili krivice nad sovaščani, da so si lahko zagotavljali privilegiran status. Verjetno se je res težko sprijazniti z resnico, zakaj je neka vas gorela, zakaj so po nedolžnem ljudje umirali, v katerih hišah so bila nagla sodišča, kdo so bili sodniki, kdo so bili likvidatorji, drugi izdajalci,tretji udbovci, zakaj je nekdo ostal brez imetja, bil ubit, izgnan, pregnan ali zaprt. Ali je bilo res potrebno to početi v imenu revolucije ali boga? V mnogih primerih je bila resnica drugačna kot so nas v preteklosti učili. Dejstvo je, da čas prinaša spremembe, da so nedotakljivi postali dotakljivi. Demokracija je prinesla tudi resnico, predvsem tistim ,ki so bili zaničevani in ponižani. Prav ti ljudje so dočakali trenutke sreče in zadovoljstva. Mi veterani smo lahko ponosni, da smo leta 1991 ubranili našo mlado državo in demokracijo. To obdobje je nekomu všeč, drugemu ne, toda s tem gremo v prihodnost.
OZVVS Moravče Predsednik Vitomir Cerar
Dom za starejše občane
V Moravčah živim že štiri desetletja. Naš stanovanjski objekt stoji v skorajšnjem centru Moravč, v strnjenem stanovanjskem naselju. Našo hišo obkrožajo:stanovanjski blok, ki je od hiše oddaljen 8 metrov, skladišče IMP, Gasilski dom, Kulturni dom, transformator, ki stoji celo na našem vrtu. V vsem tem času, odkar tukaj živimo z družino, to je skoraj v središču Moravč, nikoli nikogar od nas, lahko rečem, da tudi sosedov - ni motilo, da ti objekti stojijo na mestih, kjer so. Starejši vedo povedati, da so krajani vložili v te zgradbe veliko ur prostovoljnega dela in jim za to ni bilo nikoli žal ne časa ne dela. Celo ponosni so bili in vsi smo še vedno, da se je naš kraj že v preteklosti razvijal času primerno. Ko se je pred leti omenilo, da bi lokalna skupnost postavila Dom za starejše občane, smo bili enotni v navdušenju, tudi tisti, za katere je slišati, da so danes odločno proti. Prostor, kjer stoji objekt stare tovarne Rašica, res ni zgled in ponos kraju. Na tem zapuščenem zemljišču se redijo živali, kot so podgane, tudi kače. Pogoji zanje so ugodni, ker je zemljišče zapuščeno, uporabno tudi kot odlagališče odpadkov za tiste krajane, ki iščejo najkrajšo pot. Mladi in malo manj mladi se moramo zavedati, da bomo tudi mi nekoč stari, mogoče še bolj potrebni pomoči in odvisni od drugih, kot so naši starši in prijatelji. Premislimo, preden rečemo zadnjo besedo proti gradnji doma starejših občanov. Mogoče boš ravno ti, bralec, tisti, ki boš te usluge prvi potreboval in ti bo tako kot morda meni takrat »100 km stran« od domačega kraja v kakšnem domu starejših zelo žal, da nekateri temu projektu nasprotujejo danes. »Po toči zvoniti bo prepozno!«. Bodimo prijatelji, saj smo ljudje. Držimo skupaj, saj bomo le tako lahko ponosni na kraj, kjer imamo še toliko lepe neokrnjene narave. Naj za konec omenim še tole: priseljenci, ki so prišli v Moravče, kažejo veliko več zanimanja za razvoj občine, kot domačini, ki so jim očitno na prvem mestu nerazumljen pohlep in razkrita hudobija.
Kosmač Beti
Uradna spletna stran Občine Moravče
Hiter razvoj in uporabnost svetovnega spleta, ter vse večje število uporabnikov, vseh generacij, je v veliki meri pripomogel dostop uporabnikov do velikega števila najrazličnejših uporabnih informacij, katere ljudje potrebujemo in so nam koristne v vsakdanjem življenju. Z velikim razočaranjem pa ugotavljamo, da je uradna spletna stran občine Moravče pravo nasprotje, kjer občanom ni na voljo prav nobenih koristnih in uporabnih informacij, kot, da se je v Moravčah ustavil čas, kot da ni nobenega napredka in razvoja. Velika večina slovenskih občin ima zelo lepe internetne strani, z veliko informacijami o krajih, dogajanju v občini, kulturnih spomenikih, turizmu, skratka vse, kar potrebujejo njihovi občani, turisti ali naključni obiskovalci. Izgovor, da je izdelava in vzdrževanje spletne strani velik strošek ne drži, saj ob vse večji konkurenci tovrstnih ponudnikov, cene omenjenih storitev padajo, na drugi strani pa imajo občine z veliko manjšim občinskim proračunom, zelo kvalitetne in uporabne internetne strani. Upati je, da je bilo to področje nehote pozabljeno in, da se bodo stvari na tem področju v kratkem korenito spremenile. Še bolj pa je upati, da to ni bilo storjeno z slabimi nameni, da ni potrebno, da občani vedo kaj več kot tisto, kar župan pred kamero pove na ATV, oziroma, kar napiše v svoji rubriki v Moravških novicah. V OO Zares-nova politika Moravče smo mnenja, da so objektivne informacije o dogajanju v občini, z objavo zapisnikov občinskega sveta, nadzornega odbora in drugih odborov in komisij, ključnega pomena za vse občane. Z velikimi možnostmi, ki jih nudijo elektronski mediji, kot so ankete, blogi , komentarji in podobno, pa bi bile povratne informacije občanov zelo koristen in dragocen pokazatelj, na katerem področju so občani zadovoljni in kaj je tisto, kar želijo, da se izboljša. Občina ima zelo veliko lepih in dragocenih kulturnih spomenikov, veliko naravnih lepot in neokrnjene narave, slavnih in pomembnih rojakov. Zakaj jih preko spleta ne predstavimo turistom in naključnim obiskovalcem. Sredstev za promocijo turizma v občini je vedno
www.moravce. si
premalo, tu pa se ponuja možnost cenejše in bolj kvalitetne predstavitve najširšemu krogu ljudi. OO Zares-novapolitika Moravče, na osnovi svojihprogram-skih usmeritev, ponuja županu izziv, da poleg gradnje sicer potrebnih odsekov cest, del sredstev in aktivnosti usmeri tudi na druga področja, katera so prav tako pomembna za večino občanov občine.
Upamo tudi, da nam bo kot novoustanovljeni politični stranki, dana možnost svoja stališča in mnenja predstavljati tako kot ostalim političnim strankam, katere so z svojimi svetniki zastopane v občinskem svetu, na straneh, katere so za to namenjene in upamo, da tudi kmalu na novi, posodobljeni internetni strani občine Moravče.
Predsednik OO Zares-nova politika Moravče
Cerar Miran
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
6. julija bo minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
FRANC AVBELJ
Zg. Koseze 7, Moravče.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njegovi.
V SPOMIN
MILAN JAMSEK
18.7.1998
Deseto se poletje prebuja, ko tebe več med nami ni. Odhoda tvojega ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti. Celo, ko resnica nam v dlani leži, jo ves čas zanikamo, ker bridko boli.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Domači
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu, srečnih dni spomine.
ZAHVALA
STEFKA GORJUP
rojena Ravnikar po domače Kovačeva mama iz Moravč.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih pomagali, osebju Zdravstvenega doma Moravče, patronažnim sestram, vsem darovalcem cvetja in sveč. Hvala sosedom in prijateljem za pomoč in sodelovanje pri pogrebu, župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem, govornici za poslovilne besede in vsem, ki se je boste spominjali ter obiskovali njen zadnji dom.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta
MARIJA GOSTIČ
iz Peč pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev v Pečah. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V SPOMIN
Šestega avgusta bo minilo eno leto odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati in ata ter tast
DARKO BIZILJ
iz Češnjic 15a.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, ter se ga spominjate.
Žena Slavi, hčerka Darja in sin Matjaž z družinama
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi življenje si imel, zdaj rešen si vseh bolečin, za tabo ostal bo lep a boleč spomin.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric in tast
MARTIN BIZILJ
iz Moravč.
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Še posebej se zahvaljujemo osebju ZD Moravče, gasilcem, OŠ Dob in Krtina, KZ Cerklje, pekarni Pečjak, podjetjema Horjak precise in Stenko d.o.o. Zahvaljujemo se tudi župnikoma g. Primožiču in g. Jakopiču za lepo opravljen obred.
Vsi domači
Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela, z^daj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep a boleč spomin.
ZAHVALA
V 89. letu starosti se je poslovila od nas draga mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA GORJUP
iz Rudnika pri Moravčah 2.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, govorniku Jožetu Kvedru za lepe in ganljivo izrečene poslovilne besede ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in se je boste vedno radi spominjali.
Vsi njeni domači
Trgovine
Mercator
Franšizne trgovine Mercator
SIR EDAMEC JOG.LAHKI SLAD.PLANICAl MIERCAATOR 500gI.JUI3.ML. lLI..rUB.IvlL.
SLAD.MERC. 1L SORT-.GENER. k^,o:2 E^^iE
I,ADENSKA 1,5L PVC
I
.JÀM
H
/

PIJ.GAZ. 2L MlERCA'^ OR REE EUOk
PISTACIJA 200gIvIE^C. 1,79 ^lEE
ŠAMP.DAN NA LAN, 157ml 1,15 EUR
IINSEK. PIPS 377ml 2,9^ EUR
tdskiijni^ ■iMlitni . papir ^
PAPIR TO AL. PIAPIE OkAL. 1,5^ ^UR:
ii P
BANÍL.IEE UNION 0,77 EUR 0,72 i;UJR
PIV/O 0^51 S^ÍAIff^ L EkEAEk)LA, ZLAOkE. A+E-JE FANOA 0,5L (J,74 EUR 1,39 EUR 1,09 EUR
VVSA1KIKÍ14 DIN^]^ ASORTIMAN A^4EC:i JSK^IUIIZ DELKOV » CENE POD LUPO «
A. V T O S O H. A.

Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Prijave sprejemamo na: 031/209-501
Tečaj CPP 7. 7. in 11. 8. 2008
PVC okna,
vrata,senčila,
police
Edvard Jerina
Ribče 10, 1281 Kresnice GSM 041/696-433 jerina.edvard.sp@siol.net
izd ejjSMjofeňťišti:^

Stvgn«	MoroVče
t«).: 01/723-1V76^ QSM: 041/6A1h4A6
SALAMANDER
V