Splošni vestnik. Čehoslovani. Na predavanju »Akademije« v Mestnem domu je prof. dr. Ilešič ob prav številni udeležbi poljudno in zgovorno obrazložil pregled slovaškega kul- turnega in splošnogospodarskega življenja, zlasti z ozirom na njega stik s sosednjimi brati Čehi. Kulturno visoko razviti češki narod seveda že ob sebi ni mogel znemar pustiti najbližjega si plemena — rodu bednih Slovakov, ki jim je pod pezo madjarske samovoljnosti nemogoče se kolikortoliko razviti. — Ustanovila se je zatorej organizacija (Češkoslovanska Jednota), ki naj med drugim same nase navezane Slovake moralno in materialno podpira v njih stremljenju do samookrepitve. Nadarjen in krepak je narod slovaški, ali madjarska nasilnost je brezmejna. Vendar so preračunljivi ter v narodnostriem boju že z doma predobro izšolani Čehi našli pota, po katerih so že sedaj — in upajo vbodoče še bolj — stopiti v stike s Slovaki, dajoč jim moralne vzpodbude, še bolj pa izkušali jim pomagati — gospodarsko. V Luhačovicah, tem slovanskem letovišču na Moravskem ob ogrski meji, tam pod visokimi Karpati, je predavatelj na lastne oči imel priliko proučevati Slovake, pa tudi se spoznati s poglavitnimi pespeševalci češkoslovanske zajednice, to je češkirni in slovaškimi domoljubi, ki preko vsega separatizma vidijo edini spas slovaškega plemena v edinstvu s Čehi, to i_e v enem edinem knjižnem jeziku med Čehi in Slovaki, v visoko razvitem jeziku — češkem, seveda pa tudi v gospodarski vzajemnosti. Po pravici je predavatelj grajal pri tem marsikje premajhno našo slovensko gospodarsko delavnost. Čehi poslednji čas mnogo store za kulturno in gospodarsko povzdigo Slovakov. Od njih na.j bi se učili Slovenci, ki imamo mnogo bolj eksponirano stališče od Slovakov ter naobraženejšega ter bogatejšega protivnika nego je Madjar, ki v primeri z našimi zatiralci spričo svoje skromnejše kulture ne more biti tako opasen. Zato velja tudi za nas: samo kulturna skupnost z našimi jezikovno sorodnimi brati nam bodi pred očmi. Masarykovi spisi — prepovedani v Rusiji. Ruska cenzura je prepovedala v Rusiji nemški prevod Masarykovih spisov o filozoiiji ruske vere in zgodovine, ki jih je izdal Masaryk v dveh zvezkih. Ustanovitev narodnega gledališča v Sarajevu. Sabor je sklenil subvencijo 35.000 K za stalno srbsko-hrvaško gledališče v Sarajevu; sprejeta je bila obenem tudi resolucija, ki pozivlja vlado, naj tujejezičnim gledališkim družbam ne daje nikakih subvencij. Novo jugoslovansko gledališče bo vodil ravnatelj osješkega gledališča, Markovič. Cesar za hrvaško gledališče. Uradni list hrvaške vlade poroča, da je cesar na predlog ministrskega predsednika Tisze subvencijo 20.000 K, ki jo plača kraljevski dvor vsako leto hrvaškemu gledališču, zvišal na 40.000 K. Upravno sodišče o Sokolstvu in o vadbi šolske mladine. Upravno sodišče se je pred kratkim pečalo z znanimi ministrskim razpisom o telovadbi šolskega naraščaja v sokolskih društvih ter razveljavilo ta razpis. Kako se odločba glasi v podrobnem, nam še ni znano; v ravnanje tudi naših sokolskih društev pa objavljamo, kar pišejo o tem češki »Narodni Listy«: »Dve leti je visel Damoklejev meč nad sokolskimi društvi, da jim bo onemogočeno vaditi in vzgajati lastno učenstvo in naraščaj. Ministrstvo je enovito proglasilo sokolska društva za učne zavode, to je, šole, ki jih je potem podvrglo predpisom šolskih zakonov. Hipoma pa se je obrnila karta. Znani sokolski delavec, odvetnik v Brnu br. dr. L. Pluharž, je dovedel stvar do upravnega sodišča, ki je razveljavilo dotični ministrski razpis kot nezakonit in tako na mah osvobodilo vsa sokolska društva od jarma šolskega birokratizma. Senat upravnega sodišča ie bil nemški, in čudovito je, kako prijazno stališče je zavzel proti Sokolstvu. Izjavil je o sokolskih društvih, da se z vso pravico prizadevajo, z vadbo šolske mladine zagotoviti si svoj naraščaj, in je konštatiral, očividno v pouk vsem deželnim nadzornikom na Češkem in Moravskem, da se delovanje sokolskih društev, ki imajo za namen povzdigo telesnih in nravstvenih moči v češkem narodu, vendar bistveno razlikuje od šolske telovadbe, ki je ni moči nadomestiti s sokolsko telovadbo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da sokolskih društev ni mogoče staviti v eno vrsto z zavodi, ki so ustanovljeni v učne namene in da zaradi tega ta društva niso podvržena določbam šolskih zakonov. Zato je treba opozoriti vsa sckolska društva, da vprihodnje ne vlagajo nobenih prošenj za dovolitev takozvanih telovadnih tečajev in da tam, kjer jim je bila že prepovedana vadba učenstva, prosto in brez katerekoli oglasitve takoj obnove to vadbo. Ona društva, katerim je namestništvo vsililo v pravila, da smejo vaditi učenstvo po poprejšnji privolitvi šolskih oblasti, store prav, če o priliki svoja pravila premene v označenem zmislu.« Sramotna statistika. V »Berl. Tgbl« je čitati: Od 1. januarja 1913 do 1. januarja 1914 sem zbiral podatke o trpinčenju otrok. To se pravi: zbiral sem poročila o sodnih obravnavah zaradi trpinčenja otrok. Nabral sem celo knjigo. In če sedaj berem ta hladna, grozna poročila, ne vem nič več o raaterinih očeh, ki se v sreči utrudijo, bedeč ob malih posteljah. Vse vesele barve iz otroškega življenja so izginile. V letu 1913. je bilo v Nemčiji trpinčenih 10.546 otrok. Toliko slučajev je prišlo na dan, je prišlo pred sodišče. Koliko jih je pa še, ki niso prišla pred sodišče. In kakšna orodja so igrala pri teh 10.546 mučenikih hudodelsko vlogo: goreče svetilke, kladiva, podkovani črevlji. železni lonci, igle, škarje, knjige, jermena in sekire. 15.546 otrok je krvavelo' iz neštetih ran. Kako se reži ta številka. Pfeklenska bolest diha iz nje. V duhu jih vidim teh 10.546 otrok v procesiji: dolga je 20 milj in traja štiri ure. — To je pač strašna slika, ki nam predočuje vso nemško sirovost. Italijanu, ki je sirov z živalmi, se to vedno očita — Nemec pa je sirov in neusmiljen z lastnimi otroki. 10.546 sodnih slučajev v enem letu zaradi nečloveškega trpinečnja otrok — to je zverinsko.