Elnzelverkaafsprcli RM #j# ИагдшапкпБо^ Virlec *nd aotadMeitan^; Klagemfmt. Btsmarekrlng U, Poatfaeit UB / ВевиртрШв (in vomm ■аШмг) monatUab KU 1— tN( Baua (tbiaohJteeilflb RM OJO A Ni«#0№mgem <1« teitwig fttr den nadifo]g#nd«n Moiutt werdto nac Mdutfttteb imd ear Ua X. (tee laufendem Monate angenommen Ste«. Ж. КгтМмгд, 37. Лшмг l'MS. Vkrefri пајте^jega Wwega proti aoTjeidkemM navahm DGjmlliu Gbramlinl uspeh u Gorall šleiili Жм raxpoložljiTe nemške bo|ne sile na| se vržejo т odločilno bitko Berlin, 26. )ea«ar)a. Od bojnih front }« pr*( ko slej boj м nemški prostor na Vzhod«, ki sahtovm vmo painfo. Vsi drugi dogodki temu nasproti stopajo ▼ ozadie, ker pomenijo to operacije, na katerih temelji nasprotnikova ofenziva, nevarnost, ki hoče lotiti Vxhodno РмеЦо ed Reicha in x druge strani izločiti Gornjo Siezijo. Pri sovjetskem so bile že od leCetka nekolikokrat spremenjene smeri. №o predo*« obrambe v Oenaralgouvern«-mentu, ki M }• oelanjala na Vislo, dal sowaintic epozaati svojo prvotno napadalno ctnar DMavnoet proti Coraji &lezi|i. Slcuial 1* vaAno industrii«ko ozemlje zgrabiti iron-tako. Toda ladel je ie pri prvem zaletu na prv«, detuA ne #e nepretkimjene zavarovalne oddelke, Id eo m« oeporiil nadaltnjo pridobitev ozemlja. Najto je reagiral nasprotnik, premabni* evofe eiHe proti severu in je del jeeno epoznati namen, da poekusi novi napad proti GomU tleciH s »evera oziroma s e#v#Mv«boda. ^ МпНем obrambna trout« S precnaiknitvijo svoje napadalne moči Ц porabil eoovezani po« proM Odri, Џ eovrainik vzhodno od Oppeln pO ogorAerHh bojih lehko še pridobM >«■1111 aklopajaM napadaj« ictfoo od Lodza, kjer je pred M arami divjala težka oklopnjaška bitka, se nadaljujejo težki boji. Povzročajo jih lastni odredi oklopnjakov, ki so v napadu proti vzhoda. Na iati višini, toda 70 km dalje proti •apad« ae je raivil med Kališem in Toru-nom nov i^jni proetor, ki je nastal radi napredovejna sovjetskih oklopnja-ških pred пЈЉ skupin. Podrobnejših podatkov o kra jih, bjer ee vrše boji, al. Naglaeiii je pa treba, da gre pri napredovanju eovražnih sil, kakor T vseh »ličnih primerih za okloipnja-fke 6ete in hitre oddelke, ki so sunili daleč mape#. JasmI еМЦ velikega napada Seremo od Visle ee vleče bitka proti Vzhodni Pruaijl, kjer je nasprotnik po za- OpomiH za evropsko vest ttoaliholni. 36. januarja. Sven Hedin, eden Izmed redkih, ki #1 danes Se upajo na nevtralnih Meh bojevati se za obdržanje evropskih kulturnih vrednot proti boljše-vixm«, objavlja v „Dagsposten" članek, v katerem očita zapadnim silam, da žrtvujejo stoMsoe« vojakov v vojni proti Nemčiji, da bi pomagale Stalinovi svetovni revoluciji do zmage. Nemčija je dane# edina sila na zem 1^, ki hofie reiiti ne samo Švedsko, ampak Mdi Bvropo. BolgaMja hoče odstopiti Macedpni)o Seneva, 36. januarja. Dbplomatska dopiso-valna pisarna liata »Sunday Timesa" piše o Titovi nameravani balkanski federacUl. d« bo ta obsegala Jugoalavljo, Bolgarijo in Ma-oedonljo. Po njegovem avtorju je nova vlada v Bolgariji v načelu dala svoj pristanek, da ee neki deli prejšnje bolgarske Macedo-nije, predvsem ozemlje doline Strume, vkljuAllo v jugortovaneko zvezno državo. Omenja me, da je veak tak dogovor med Bolgarije In Jugoalavljo predigra za no federativne zvezo, ki obsega obe državi Po tej objaanhvl pa* nI potrebno podčrtati da bo Mcskra najbrž prtatala na tako zdru-ienje. lomiiRlitlCiri tem v ВоИгагШ iMMva. M. januarja. Turški zastopnik 11 ata ,Mew Tork Times" ki je več tednov po toval po Bolgarlfl, pUe, da je „Bolgarija po polnoma pod komamieWtno vlado . Bolgar tka vlada je #eatavl|eoa teoretično Iz čla nov štirth največjih strank v resnici pa so komunisti edini gospodje, čeprav imajo z« Mboj le 2% prebivalstva. Edino javno ob last ki obstoja danea v Bolgariji, izvaj.> #moa pod vodstvom AaHna Jvgova, ki vrli .... .. ---L. )U Časnem zastajanju pojačil svoj pritisk v severni smeri. Poročilo oborožene sile govori o prostorih pri Allensteinu in Deutsoh-Eylau Nasprotnik tukaj operira z zelo nadmočšiimi silami, ki so bile poleg tega še pomnožene z na novo pripeljanimi pojačevanji. Predor proti severu je cilj tega velikega napada, ki v svojem nadaljevanju jasno kaže proti El-bingu ter je s tem jasna tendenca za napad vzhodnopruskega prostora z boka. Nedvomno se mora ta sovražni sunek smatrati za kritičen, ker so pri njem — v nasprotju k drugim napadom — udeležene izredno močne sile, ki se ne zaustavijo in pobijejo tako lahko kakor pa večkrat skupine nasprotnikovih oklopnjakov, ki same za sebe operirajo v drugih odsekih. Čvrsta vzhodna Vzhodna Prusija V vzhodnem delu Vzhodne Prusije so bili temu nasproti vsi sovjetski napadi, ki so imeli predorno tendenco, preprečeni. To velja od Rominter Heide do Insterburga, medtem ko položaj med Insterburgom in Ku-rischen Hatl ni tako usoden. Tukaj je spet eovražniik s prednjimi oddelki oklopnjakov vdrl. V trikotu, ki ga oblikujejo Haff Inster-burg kot vzhodni steber in stok rek Deime in Pregel, ee morajo te vdorne sile še uničiti. Pred tem bojem so bHi tudi vdori ob Insterbuig—Tilsit, proti katere severnemu koncu so pritiskali Sovjeti iz Ragnita že nekaj dni, dokler jim ni uspelo, da so z uporabo ogromne nadmoči zavzeli samo mesto Tilsit. NemSki pritisk proti Budimpešti Slednjič moramo še omeniti bojni prostor južno od Visle do Budimpešte. Med Krako-vom in Beskidi pritiska še vedno nasprotnik, tako da so se začeli težki obrambni bo ji, ki trajajo že nekaj dni. Popo'lnoma drugačen je položaj ob Donavi, kjer naše čete med jezerom, Velencze in Donavo niso samo zaustavile močnejšega nasprotnega sovjetskega napada, ampak so predrle sovražno fronto. Nasprotnik se bojuje tukaj za svojo po nas odrezano dovo7.no ces'.o. V Budim pešti se še nadftie brani posadka vzorno v jugozapadnem delu mesta in na Margareti nem otoku. Toda zveza s posadko še ni vzpostavljena, ker je bil pred dvema dnevoma Javljen sunek proti Donavi Izvršen na dalnjem jugu od Budimpešte. Sovjetski na sprotni napad pa pač kaže na to, da le sovražnik obrise neke nevarnosti za svojo armado v ogrskem prostoru vseskozi spoznal in da jo želi z vsemi sredstvi odpraviti. Toda ta bojni prostor, ki z glavnim bojiščem nima nobenih stikov, je samo pojav ob robu velikega vojaškega dogajanja na Vzhodu. Pojavlja se vpričo stanja bitke In še vedno občutenega sovražnega napredovanja v prostoru seveda vprašanje, kake se bo v bllžnil bodočnosti razvilala bitka. Velika naioga za najuspešnejše lofsliowodje Pojiisniir~нао imvrl жапкет, ха katarimf gr« aovrainik. S«d>{ moramo pa tudi govoriti o (klapu nomikega Toinaga voditva gloda velikih nasprotnih ukrepov. Da po:ta{a|o od dneva do dneva sUnejii, nam v:a| dokazuje položaj v Gornji Slaziji, kamor lovraž-nik ni več mogel priti. Ce Ж0 prvi nemški naiprotni ukrepi imeli namen, da učinkujejo najprej v krajevnem pomenu, le tedaj preko tega vrše zelo temeljita premikanja, ki bodo pokazala zlaitt svoj uspeh glede zavarovanja Gornje Slezi-je In Vzhodne Prusije, kjer se nahajajo nev-ralgični odseki, medtem ko se drugim sovjetskim napadalnim skupinam ne more priznati resnično odločilna operativna vloga Moramo razlikovati med taktičnimi zavaro- vani! in ukrapi in takimi operativnega sna-čaja, pri katerih pridejo do uporabe operativne rezerve, ki so sploh razpoložljive Iz tega se da sklepati na ukrepe največje iz mere, ki bodo morali imeti temeljni vpliv na sploini položaj Vsekakor hoče nemško vodstvo obvl^'^U tff7.ki polniaj ne sxmo s sredstvi" obrambe, ampak iti ie preko tega. 'Ч пг!ооа bo -I Ч--) - "P -v'ifim nem- škim vojskovodjam. Ti so odločeni, da resnično vržejo vse ra sile v odločilni boj, ki se mnr« se^ri izvolevati na Vzhodu, potem ko jo je prnvociral sovrai-nik s svojim množičnim nmpadom. Mi bomo čez nekaj dni videli jasneje. Do takrat pa — to velja tudi za nemške prostore, ki mejijo na bojišče — ohraniti miri Peler xe pnnla proll Tiloiemu dngoiorn šubašič ]e Ml odpuščen - ChurdilUovo Izdajstvo se nadaljuje 26. januarfa. Kakor poroča Reuter, )• kralj Peter v ponedeljek odpustil tvojega ministrskega predsednika Subaiiča. Sledeči ministrski predsednik, tako stoji v poročilu, bo verjetno MIlan Groll, ki velja kot vodja londonskih Jugoslovanov, ki so proti Titu in kot sovražnik dogovora med Titom in Subaiićem. V nekem komunikeju Petrove era kraljevskega doma v Londonu se radi opravičila tega koraka opozarja na Petrov nasprotni predlog, ki je vseboval pripravljenost, da odstopi ustavno zajamčene pravi ce in zaikonodajno oblast vladi pod Titom toda samo pod pogojem, da bi bila ta sestav Ijena po ustavni poti. Kralj torej ne zahteve nič drugega, kakor da se po boljševilcih ve dno proklamirano prosto mnenje naroda uresniči najprej v tem vprašanju. Kralj obžaluje v svoji izjavi, da ne more zadovoljit) Titovi želji, da bi nadaljeval pogajanja la mo po Subaiiču. Do Subašiča je zgubil za upanje. Spor med londonsko jugoslovansko vlado v izgnanstvu radi dogovora Tito — Subalič je s tem prišel do odkritega izbruha. Ne raz likuje M v ničemer od poloma v poljskem vprašanju. Kakor Poljaki v Izgnanstvu tud niso mogli nič spremeniti Izdaje svoje stvari, tako bo tudi vkljub kraljevemu uporu pre daja Jugoslavije zavzela potek, ki ga je ob lavll Churchill. Reuter že poroča, da je nek' tlasnlk SubaS'ćeve vlade Izjavil v pon^de Ijek zvečer, da vlada nikakor nI dolžna akceptirati namene kralja Seja knbineta v to rek naj bi odločila v nadaljnjih korakih Heuterjev diplomatski dopisnik se podvlz' igotevljati d« se le dogodi' korak P»tr proti nasvetu britanske vlade. Petrov korak ]• edklenH*T dogovora med Titom In S«-bašlčam. Ni prliakorktl, d* bi TM« prapoMial kak dogovor kot obvezen, ki bi bil sklenjen med njim in neko drugo kraljevsko vlado V tem je utemeljena ugotovitev, da Tito nI morda sklenil tega dogovora z jugoslovan sko vlado v Izgnanstvu, ampak samo e Su-bašičem. Posledice bodo te, piše Reuter. da bo Tito sedaj pričel uresničevati pogoje do govora, ker se je smatralo, da je dal kralj svoj pristanek, kakor se je o tem izrazil Churchill v Spodnji zbornici. Lahko s« pa tudi domneva, da se bodo Subašič in njegovi sodelavci vrnili v Jugoslavijo, da se tam sestanejo s Titom in da mu pomagajo pri vzpostavitvi nove vlade in regentskega sve ta. Ako bo obrazoval Peter v Londotiu novo vlado, se lahko smatra za gotovo, da jo bo Tito Ignoriral. Nove vstaje v Južni Italtll Milan, 26 januarja. Kakor poročajo is lima, je prišlo v n*katw-lh mestih južnoltall jans'cih provinc do novih težkih nemirov. V Cagllarlu je na nekem dijaškem cborovaniu vrgel nek neznanec bombo. En policaj je bil ubit, šest policajev In oeem drvgih o«eb težko ranjenih. Množic^ je potem iktiiaila, da zažge poslopje protKašietlčmega tlWka. Policija je pobegla vmes z močnimi sUami. V Graiflganu v provinci Vlterbo je prav tako prišlo do težkih nemirov. Policija j« nasto olla proti množici, ki je priredila proteetno zborovanje proti od vlade na novo imenovanemu županu, z orožjem im začela Mati. Dogodki so Izzvali med preblvaletvom veliko razburjenje V Neaplju #o pri nekem večjem nastopu policije proti čmosrajdni kom vrgli bonfibo proti policijskemu avto mobđ#. Itirt« poHcap te biti ма|«а1. 5. Jehrgang Ameriško vojno miSljenie Napisal dr. fonst Timm Za nas Nemce je ta vojna obrambne vo}« na, v kateri gre za vse, za svobodo in samostojnost naše države, za naše življenjske možnosti v bodočnosti, za naš položaj na svetu, da, za naše najbolj osebno dobro in življenje. Vojskujemo se tu čisto preprosto, ker nas v to primora jeklena sila, ki }i ne moremo utečl. Iz tega preudarka, ki je splošno mišljenje vsega naroda, nam nastaja moč, ki ne začudi samo vsega sveta, vmpak — kar priznajmo odkrito — včasih tudi na« same. Ta vojna je za nas dobljena, ko borno končnoveljavno odbili napad naših sovražnikov in zagotovili našemu narodu življenjske možnosti za bodočnost, zgubiti pa je ne moremo, kajti trajala bo toliko časa, dokler obstoja pojem „mi". To pojmovanje vojne nam je prišlo tako v meso in kri, da podzavestno nagibamo k temu, da bi domnevali nekaj ustreznega, tudi pri naših na-sprolnikih. Je 11 pa se to ujema v resnici* Poskušajmo vendar enkrat, napraviti >i sliko o psiholoških pogojih vojskovanja pri vladah in narodih naših nasprotnikov, na primer v Zedinjenih državah Severne Amerike. Dobro pobudo za to nam daje zlasti notranjepolitično naprezanje, ki se odraža v zvezi z zasedanjem kongresa, čeprav ga je Roosevelt s sredstvi moči, ki so mu na razpolago, gotovo brez posebnih težav premagal. Iz kakšnih razlogov se vojskujeta vlada in narod? Najprej vlada. Ce gledamo na celoto, so dane samo tri možnosti, ki so seveda lahko zvezane med seboj: ali se smatrajo ogrožene ali napadene fai se vojskujejo za obstoj in bodočnost naroda, to bi bila torej čisto obrambna vojna, ali se vojskujejo zaradi osvojevanja za razširitev narodne oblasti, v novejši dobi večinoma s imperialističnimi cilji, ali se končno vojskujejo, da odvrnejo pozornost od notranjepolitičnih ali notranjegospodarsklh neprilik. Potem narod. Pripravljen je k žrtvam vojne ali tudi zaradi nacionalne samoobramba; ali pa iz nacionalnega navdušenja, ki ga včasih pospešuje poželenje po pustolov-#činah in vojaška častilakomnost posameznikov, ali končno, ker ga sili v to moč vlade. Pri dolgih vojnah se seveda lahko premaknejo razlogi in je popolnoma mogoče, da se vojna začne kot vojna obrambe, nadaljuje pa kot vojna zavojevanja in da je kot čisto izsiljeno vojno kakšna diktatorska vlada vodi do skrajnosti. Primer za to je serija vojn francoske revolucije in Napoleona, ki so vse skupaj enota. Jasno je iz vojne morale nastajajoči vojni potencial različen po tem, kakšen je vsakokratni vzrok vojne. Kakšna je pa torej vojna oziroma kakšen je vzrok vojne v Zedinjenih državah Severne Amerike? Vlada Zedinjenih držav je začela to vojno brez dvoma kot golo napadalno vojno; neizpodbitno je dokazano, da )e do vojne prišlo — tudi ko Amerika Se nI bila popolnoma nič aktivno udeležena — samo po smotrni vojni politiki Amerike. Zanimivo In važno je pa, da preiščemo pobH-že, zakaj je vendar Amerika na vsak nafite hotela to vojno. Očitno se je nabralo ve^ različnih vzrokov: najprej so vsekakor Zldje želeli svojo vojno sovraštva in uničenja proti Nemčiji, in njihove želje so padle na rodovitna tla, ker je Roosevelt s svoje strani vojno. In sicer imperialistično, ne samo hotel, ampak ker mu je bila potrebna. In za to, da mu je bila potrebna, Je bilo pač zelo mnogoštevilnih razlogov, ki so deloma Iz daljnje preteklosti. Res Je sicer, če se reče, da je bil Roosevelt s svojo notranjo politiko tako zavozll, da se mu je mogla vojna zdeti kot edini IZhod; toda dejstva savoie« nja ni povzročila samo njegova osebna nesposobnost, rešiti pritiskajoče probleme, ampak povzročila sta ga v znatnem delu razvoj Zedinjenih držav v zadnjih desetletjih in pa okolnost, da ni bilo nikogar, ki bi bit sploh videl pravo problematiko te države, kaj šele, ki bi bil mogel storiti in učinkovito izvršiti namenu primerne ukrepe. Amerikansko gospodarstvo In narodna miselnost temeljita čisto enostransko na dejstvu neskončno velike, z zemeljskimi aa-kladi ogromno bogate dežele z razmeroma malo ljudmi. Vprašanje razdelitve dobrin, ki v celoti ne zadostujejo, in vprašanje ras-mejitve pravic in dolžnosti med občestvom in posameznikom sploh ni postalo akutno In se jih Sevemoamerlkanci kot problem sploh niso zavedali. V Evropi pa obvladata И vprašanji že izza več ko sto let oelotno javno življenje. V prvem desetlett« lega stO' letja pa se je v Ameriki načelno ^мгетжпИа struktura, ne da bi vsaj odlojHttia mesta spoinala aH hotela spoznati spremitnbo same In njene učinke: dežele je postale pretesna In ljudi je bilo preveč; ve4nl pohod proti lepadM je bM dosege) obalo Velikega oceana- in Amerika je bila naenkrat postavljena pred evropske probleme pravične rav delitve In socialnih dolžnosti. In tukaj j# b4U #da4 temelfna napaka« Amerika al 1» Itna 1 — #. KAKAWANIIW BOTI Sobotm. ti. t»aa«ri» 1»%3. telel Vztrajala ]• pri tem, da ostane i« xa-naprej dežela neomejenih možnosti, čeprav ■e ta iikcija že davno ni več ujemala z dejstvi. Posledica je bila, da je ne glede na tehnične stvari vedno bolj nazadovala v razvoju in obstala na splošnem stanju devetnajstega stoletja. Vedno hitreje sta se z vedno hujiim negativnim učinkom vrstila drug za drugim eksperime^ in kriza. Krčevito so zapirali oči pred socialnim vprašanjem in pred pretresom celotnega občestva s propadanjem morale in razširjenjem gangster-stva; zapirali so oči pred mejami, ki so bile naenkrat potegnjene tudi Ameriki. In nato je prišel Roosevelt. On je pod-vzel grandiozni, toda blazni in že vnaprej v izjalovljenje obsojeni poskus, vzdržati iikcijo amerikanske neizmernosti s tem, da Je neizmernost dežele nadomestil z neizmer-nostjo kapitala. To je bil New Deal z edino vidnim, uspehom, da je število brezposelnih natančno tako naraslo kakor javna zadolžitev. V tej brezupni situaciji je zdaj Roosevelt sklenil, napraviti zadnji obupni poskus, da bi kljub vsemu temu vzpostavil meje države z divjim imperializmom: Vzhodna Azija, da, praktično ves svet naj bi bil novi neizčrpni „Dalnji zapad". Ta pot, katere pogoj je bila nova svetovna vojna, je s=veda samo takrat mogla imeti pravi uspeh, če bi se posrečilo doseči cilj brez prevelikih žrtev, zlasti materialne prlrode: kajti če bi bili potroškl večji od vrednosti donosa, bi bil položaj zopet natančno takšen kakor preje. Tu se pridruži zdaj še tretji vzrok ameriške vojne: tipično amerikansko podcenjevanje nasprotnika. Roosevelt in njegovi 2i-dje so očitno ijiislill, da lahko osvojijo svet za nekaj sto milijonov dolarjev. Toliko glede ameriške vlade. In narod? Roosevelt je kakor znano napel vse sile, da bi politično neskušenemu narodu dopovedal, da je ogrožen in da se mora vojskovati zaradi narodne samoobrambe. To mu |e uspelo. In sicer tem laže, ker je bilo ravno v amerikanskem narodu očitno veliko preobilnih — zaradi slabe gospodarske organizacije tudi odvišnih in neizrabljenih — moči, ki jih je' mikala pustolovščina v daljnjih delih sveta. Vidimo, da so pogoji vojne'v Ameriki popolnoma drugačni ko pri nas in tako tudi pogoji zmage ali poraza. In kdaj bo Amerika zgubila vojno? Očitno že takrat, če se skaže, da nI Izvedljiv načrt vzdrževanja ameriške neizmernosti. Takrat pa ne bo samo zgubljena ta vo'na, amoak celotna problematika obeh zadniih amerikanskih generacij bo naenkrat načeta. K temu pride Se to, da je vojna s svojimi nepričakovano hudimi človeškimi žrtvami in s svojim dolgim trajantem potrošila aH utrudila velik del pustolovščin želinih ljudi In da ni več preveliko pričakovati od n«rodneoa zanosa In navdušenja. To Je Vzrok, že dolgo trajajočega napenjanja v vseh državah, ki ga je Se pospešila docela nepričakovana nemška aktivnost na Zaoadu. Rooesevelt ga bo, kakor rečeno, obvladal, zlasti z nam naravnost nerazumljivim ravilanlem nalconmine „ogroženosti". Toda z vsakem mesecem, kar Jih bo vojna Se trajala, z vsako stotino milijard, kar Jih bo več stala, se Roosevelt nelzĐrosne približuj« svojemu oorazu. Nihče ne trdi, da bo mordm danes ali Jutri Izbruhnila v Ameriki revolucija, toda tu Je vzrok za ugotovitev, da čas dela za nas, če le tudi ml delamo za čmT Za zmaoo nam nI treba, da zavolujemo Ameriko: Amerika ae premaga sama! ____ V»rt«» ntirt Dnick NS-Oniiverl«« un/l K*mt»n OmbH Kli»«ifnrt V.rleiwlwter. Пг ramH Нл».1«Р 'mt W i« Wmhrmachf) -H>inn»»rhrirtlHtpT ГНИНсћ Bitka na Vzhodu besni dalge ( zitCAtO ĆASA ) Naši napadni odredi na Ogrskem prodirajo še dalje naprej Oberkommando der Wehrmacht 1« dne 25. januarja objavilo: Na Ograkem so naši napadni odredi prodrli močne sovražnikove zapahe med jezerom Velencze in Donavo in napredovaii preko odseka Vali. Nemški In ogreki odredi so v napadu prekoračili zapadni del gorovja Vertes in zavzeli industrijsko ozemlje Als6-galla in Fe4sogalla. Nočni napadi Sovjetov proti zapadnemu delu Budimpešte so ostali brez uspeha. V bitki med Karpati in Vislo so naše čete v trdovratnem odporu zadale sovražniku hude z gube. Samo v področju ene skupine vojske so po nepopolnih poročilih čete vojske, protiletalsko topništvo in leteči odredi zračnega orožja med 12. in 23. januarjem uničili 1356 oklopnjakov. Južno od Visle in ob robovih gornješlezijskega industrijskega ozemlja smo krvavo zavrnili ali prestregll močne, po bojnih letalcih podprte napade boljševikov. Med Gleiwitzom in Briegom poskuša sovražnik prekoračiti reko Oder Posrečilo se mu je, po hudih bojih zavzeti Oppeln. Njegove poskuse, priti čez reko, pa smo po večini razbili z nasprotnim napadom. Za nekaj med tem zoženih mostišč se vrše še boji. Od jugovzhoda sem so se sovražne napadne prednje čete prlrlnlle bliže do Bre-slaua. Vzhodno od mesta so se izjalovili vsi sovražnikovi napadi. Sovjetsko bojno skupino s 30 oklopnjaki, ki je pri Steinauu prekoračila reko Oder, s^mo vrgli, odstrelivšj ji 24 bojnih voz. Poznanj in Torun smo držali proti močnejšim boljševiškim napadom. V Brombergu besne silni poulični boji. Na Vzhodnem Pruskem poskuša sovražnik v bokih razširiti svoj vdor v smeri proti El-blngu. Tu ee vrše srditi boji. Vzhodno od tam smo našo obrambno fronto vzeli nazaj na ravan Mazurskega jezera med Ortelsbur- gom, L6tzenom in Angerburgom ter le utrdili. Med Allenburgom in Kurischen Haff so naše hrabre divizije preprečile večkratne sovražnikove prodorne poskuse. Na kur-landski fronti je sovražnik, ko je pripeljal nove sile, nadaljeval s svojimi močnimi, t oklopnjaki podprtimi napadi zo'pet s težiščem jugovzhodno od Libaua. V bistvu smo jih zavrnili in zajezili nekaj vdorov. V teh hudih obrambnih bojih smo odstrelili 52 okloipnjakov. Bojni letalci so v težišču zimske bitke posegli v boje na kopnem. Samo v odseku ob Odri so onesposobili za boj 24 oklopnjakov in uničili 360 avtomobilov ter številne topove. Na Nizozemskem j* bilo v zadnjem času posebno živahno obojestransko delovanje udarnih čet. V mostišču ob Ruhri, jugovzhodno Roermonda, se vrše silni boji za Heinzberg. Na fronti med Elsenbornom in reko Sauer so Amerikanci močno napadali, zlasti vzhodno od Houffalize, kjer se jim je posrečil manjši vdor. Na ozemliu pri Vian-den so obležali v našem obrambnem ognju. Južno od Reichshoina v Alzaciji so naše čete z napadom pridobile mostišče čez reko Moder in krvavo odbile nasprotne napade, ki jih je ponavljal sovražnik do 18 krat. Jugovzhodno od Rappoltsweidera še trajajo krajevni sem in tja valujoči boji. Nasprotnika, ki je predrl na vzhodni breg reke lis, smo zopet vrgli nazaj, pri čemer je zgubil 16 oklopnjakov in dva oklopna izvidniška vozova. Iz MUhlhausna napadajoči sovražnik je dosegel samo neke malenkostne vdore. Zračno delovanje Anglo-Amerikancev se je omejilo včeraj podnevi na sunke lovskih letal, zlasti na zapadno ozemlje Reicha. Veliki London smo tudi včeraj obstreljevali z daljave. Odkazana pol: židovsko-bolfšnislifna Spremembe v ministrstvih Zedinjenib držav izdajajo politiko Roosevelta Berlin, 26. januarja. Predsednik Zedinjenih držav je začel svojo novo dobo uradovanja z nekaterimi s pojasnili bogatimi spremembami v ministrstvih. Najprej so postali v državnem departemaju, potem ko je bil razrešen zunanji minister Hull in na njegovo mesto postavljen Moskvi zelo všečni politik konjunkturist Stettinius, Josef Grew državni podtajnik, kakor tudi pooolnoma »na kupčije" usmerjeni Will Clayton, Archibald MacLeish in Nelson Rockefeller, pomožni tainlVi. Sedaj je razreSil Roosevelt trgovskega ministra Jesse Jonesa, kateremu — kar osvetljujejo ukrepi — očitajo protisovjetsko ravnanje, in je nostavil na njegovo mesto svojega prejšnjega podpredsednika Walla-ceja, ki ga je s tem nagradil za pomoč pri četrti izvolitvi. Nadalle je poveril enemu izmed najboli Volivnih Židov, ki stoje za njim, „sodniku" Samu Rosemanu ministrsko mesto s posebno nalogo »osebnega re prezentanta predsednika v svrho poročanja o gospodarskih razmerah v Franciji, Belgiji in Nizozemskem. Te spremembe v ministrstvih dajo jasno spoznati Rooseveltovo politiko, ki jo kani Izvajati sedaj mnogo manj prikrito kakor v prejšnjih dobah svojega uradovanja, politiko, ki je označena po z neomajnim imperializmom poudarjenem pospeševanju načela »Big BusineR« in vedno bolj presrčnem po-bratimstvu z Moskvo. Zidje, prijatelji Zidov in pristaši boljševizma, vstopajo po potreb! Stevilneie v merodajne službe severoameri- kanskega državnega vodstva. Eno izmed najbolj važnih služb je dobil Zid Roseman. On je najožji sotrudnlk in intimen prijatelj Roosevelta. Roseman je ustanovitelj židovskega možganskega trusta v Beli hiši in njegova najboljša glava. Ni zakona, ni predsednikovega govora, ki mu ne bi pred objavo bilo treba Rosemanovega odobrenja. Od zore do mraka je Roseman v bližini Roosevelta in njegov zadnji svetovalec v vseh vprašanjih. Znani Kajnov! govori Roosevelta so Rosemanovo delo, prav tako kakor pred sednlkove poslanice kongresu. Svojemu rasnemu tovarišu Rosemanu se mora svetovno židovstvo v prvi vrsti zahvaliti, da obvlada celokuono politično in gospodarsko življenje v Zedinjenih državah." Ce bo ta Roo«e-veltov dvorni Zid poslan sedaj v Evropo, pomeni to, da se hoče na]VpIIvne]Sl mož v Washingtonu sam orientirati o tem, kaj se da izvleči iz »osvobojenih« držav in kje naj зе zastavijo ustrezni trgovski posli. Wallaceju se trgovsko ministrstvo ne prilega baš najbolje, ker govorita o njem predhodnik In jasno pojavljajoča se opozicija, da mu nedostaje na tem področju primernega znanja. Toda kaj je to mar Rooseveltu in njegovi židovski kliki. Glavno je to, da je pripravljen za sodelovanje pri politiki na daljnjega zavojevanja in uničenja. O imenovanju mora odločiti kongres, kar bo mogoče dovedlo do zanimivih razpravljanj, ne da bi moglo razveljaviti predsednikovo odločilno besedo. „GBteborgt Dagbladet" objavlja resol«' cijo letonsklh beguncev lx švedskega begunskega taborišča Finspongo, т kateri Izjavljajo, da nobeden izmed njih ne namerava Izkoristiti sovjetsko ponudbo, da bi #e vrnili v Sovjetsko zvezo. „Svenska Dagbladet" energično zavrača po sovjetski agenciji Tasi proti Švedski Iznesene očitke, da zadržuje na Švedskem finske ladje, da bi tako otežkočlli izpolnitev dlktata o premirju. V de Gaullovem kabinetu je odstopil minister za narodno gospodarstvo Pierre Men-des France, ker si ne upa več nositi odgovornost spričo brezupnih razmer, v katere ]e zašla Francija po anglo-amerlkanskl zasedbi. Samo ▼ prvem tednu tega meseca ao Izredna sodišča v Franciji, kakor poročajo ženevski časopisi iz Pariza, obsodila na smrt 300 oseb. Vrhu tega je bilo obsojenih nadaljnjih 300 oseb na visoke kazni ječe In 180 na zaporne kazni. V Tokiu živeči bojevnik za svobodo. Indije Rash Reharl Bose, brat Subhasa Chandra Boseja, je dne 21. januarja umrl v starosti 60 let. Bil je predsednik lige za neodvisnost Indije na Japonskem In zastopnik provlzorlčne Indijske nacionalne vlade za Japonsko. O terorističnem napadu ameriških bombnikov na škofijsko mesto Paderborn smo Izvedeli sledeče podrobnosti: Vkljub popolnoma strnjeno ležečim oblakom je vrgel sovražnik svoje bombe brez Izbire cilja na mestno središče. Med težko poškodovanimi kulturnlinl In javnimi stavbami je tudi paderbornska stolnica. Tako zvani poljski general Berling, ki je svoje dni dobil ta čin osebno od Stalina, je bil sedaj ustreljen po prekem eodu, ker je bil orodje boljševlških Poljakov. Romunsko delovno ministrstvo je prepovedalo verski pouk v romunskih strokovnih šolah. Rimski list „Voce Republicana* organ republikanske stranke, zahteva takojšnjo odstranitev monarhije, ker predstavlja trenutno glavno oviro Italijanske obnove. Po njegovem mnenju je naložil kompromis sedanje vlade z monarhijo vsej državni upravi In zakonodaji neznosne vezi, ki jih je vsekakor treba odstraniti. Agencija Reuter javlja: Radio Rlo de Janeiro Je objavil sledečo brazilsko obljubo Evropi: „Vsaka oseba „okvobojeirih* (beri stradajočlh) narodov v Evropi bo dobila najmanj eno skodelico brazilske kave. Clm bo na razpolago dovolj ladijskega prostora, bodo imeli v vsaki hiši v „osvobojeni" Evropi brazilsko kavo." Evropski narodi pod angloamerlško zasedbo morajo stradati, britanska agencija pa jih s takim nezaslišanim cinizmom zasramuje. Italijanska duhovščina zavzema že nekal Izredno ootro Womunti zrnu. Kampanja se je začela z objavo m!-lanskega kardinala Schusterja o delu sv. Ambroža. Kardinal pravi; „Naj prinese sv. Ambrož velikemu nemškemu narodu srečo, ker Je prav tako otrok cerkve. Na) mu pomaga, da bo v bližnji bodočnosti lahko častno sprejel tradicionalno zgodovinsko nalogo sredi med ostalimi krščanskimi narodi Evrope v zaščito krščanstva In proti brezbožnemu komunizmu." Po nekem bombnem napadu na britansko poslaništvo v Stockholmu so bila razbita v ponedeljek vsa okna poslanlškega poslopja. Angleški vratar je bil po eksploziji vržen i« postelje. Dobila sta se / Nmrhliai s liriiKf Xiknciilrr \ O. — /rnitvcRi e«las leiiilrrbrR - Knidražlllia IjubririiviiR iqndba Napisal Ralph Urban „Oi»m mark šestdeset" )e rekel uradnik ob okencu oddelka za sprejemaKile oglhsov. Roka, ki je bila na poti do hlačnega žepa In do denarnice, je trznila in k n|e| spadajoči mož Je rekel: „To je mnogo. Nekaj besed bom črtal" S tem Je spet vzel listek z oglasnim besedilom, stopil k eni pisalnih miz v predprostoru in Istočasno v življenje gospodične It. Schneider & Co., ki Je stala že tam In spravljala v aktovko prineSene ponudbe na neki časopisni oglas tvrdke. Eno izmed pisem ji Je zdrknilo in sfrlotalo proti tlom. Ravno prišedši gospod Sieben froit s* je sklonil po pismo In Je videl tako li najbližnje bližine prepovedano lepa kolena. Ko se Je spet vzravnal je videl višje zgoraj očarujoči smehljaj, ki je bil obkrožen po reklamskih ustnicah in v nekoliko oddaljeni okolici po svetlih kodrčklh. „Zelo prijazno," je zazvenelo Iz smehljaja. Prosim, prosim," je rekel gospod Sieben-trost in je nehote prijel za kravato. Ker pa mu nI nič drugega prišlo na um, je močno xakailjal In začel obravnavati besedilo na svojem listku. Gospodična Hilda je vzela sedaj napolnjeno torbo Iz pokončnega pisal-nika, še prikimala v pozdrav In bdšla. Mož Je gledal vprašujoče za njo, potem Je naredil dve energični črti čez listek In Je prav tako odšel. Kmalu Jo Je dohitel. ,,Gospodična," Je rekel, „oprostite, če si upam vas nagovoriti. NI to drugače moja navada Toda šele pred kratkim sem bil prestavljen tu ■em in sploh nimam nikogar." Hilda )• pogledala postrani na tisto me sto, kjer Imajo zakonski možje navadno zlati prstan, aH kako svetlejšo Izdajalska proqo, prikimala In menila: „Tudi nI moja navada, «11 IzIfmoma lahV--greste nekaj poti z mfnol " #ot se Je f vlekla In se Je drugI večer nnd«llevaln Hilda bi bil« iU prav rada v neko kavarno •M kim*. alt 0o«pod Slebenfrott }• Izjavil, da je priroda bolj zdrava. Tako je šla Hilda poleg njega in njeno razpoloženji se je vidno boljšalo, posebno ko je govoril mož o resnih zadevah, ki končno zanimajo vsako dekle. „Ti odtegljaji so strašni," je trdil med drugim, „danes se živi ceneje, ako je človek oženjen. Prav za prav bi se moral ogledati za kakšno mlčno malo ženo " „Samo radi odtegljajev?" je poredno menila Hilda. „Seveda ne, seveda ne —" je zagotovil gospod Siebenfrost, „ali materialna plat življenja je tudi važna. Jaz sem namreč zelo varčen. In kljub davčnim obtežitvam svojih prejemkov sem si prihranil nekoliko tisoč mark " „Au", je zavpila Hilda in se Je oprijela moža. „Moja nogal" — „Kaj se je zgodilo?" je vprašal preplašen gospod Siebenfrost „Spahnlla sem si nogo " je tarnalo dekle in se je tako silno treslo na njegovih prsih z napol odprtimi usniceml. da bi Jo bil tudi kamen poljubil. Ali on sploh ni bil kamen, in noga Je bila kmalu boljša. Tri mesece pozneje se je tudi Hilda pisala Siebenfrost. Leto hitro mine in v teku enega leta odvadi mlada žena tudi najbolj skopuškega moža prevelikega varčevanja. Ko se je prvič obnovil da# njune poroke, je torej moral gospod Siebenforst nadoknaditi svoje dni z vsemi mogočimi izgovori odloženo ženlto-vanjsko potovanje. „Kako dobro za tebe," je rekla nekega dne Hilda, „da si me takrat spoznal. Ako se ne bi v oglasni pisarni — kaj si pa sploh tam delal?" „Sedaj ti pač lahko povem," je priznal mož. „Sit sem bil samskega življenja in tudi odtegljajev ih tako — hotel sem oddati ženitveni oglas. V zadnjem trenutku sem na srečen način videl tebe." „In si se zaljubil na prvi pogled vame?" „To seveda tudi. Razven tega sem si tako prihranil tudi osem mark šestdeset." „Izvrstnol" je zaklicala Hilda, ki si I" ^ot žena vedno pridržala zadnjo besedo^ „Zato bova zvečer popila steklenico sekta I „Taka žena," J* zastokal gospod Siebenfrost, „je prav za prav draga." „Zato me pa tudi dolgo Imaš, ff« J* tolažila Hilda. Kitaiske posebnosti Navad in običajev, kakršne imajo na Kitajskem, menda res ni*nikjer drugod. Naj navedemo le nekatere: Kitajec sme nositi brado šele tedaj, ko je dopolnil 45 let starosti. Se danes imajo kitajski zdravniki v več krajih to navado, da k bolniku, kamor to poklicnnl, prinesejo i seboj človeka iz cunl «11 Iz kake druge stvari To navado so vpe-'lnll 7.«to, ker so kitajske tenske pa tudi T.kmt.fl mn$kl od sMe srim»»J1ilvl in ne ma rejo, d« bt jih T,dr«vn1kl preveč podrobno preiskovali Bolnik tako lahko kar na orne-Bjenem „modelu* pokaže, k)# ga kaj boM. Kadar žena toži svojega moža zaradi nezvestobe, je še danes v neštetih kitajskih pokrajinah navada, da tega grešnika privedejo na kak javen prostor, ga zvežejo in toliko časa tepejo s palico, dokler njegova žena ne reče, da je dovolj. Zanimiva so tudi Imena posameznih kitajskih hotelov, restavracij gostiln itd. Ti napisi pričajo, kakšni umetniki so Kitajci v dajanju teh napisov In kako bogata Je njihova domišljija M«d dniqimi najdemo tam tudi tele napise: .Hotel Izpolnjenih želja", „Gostilna nebeškega izvora", „Pri blaženih laBjab", мВ1аег, ki razivotl] no4*« Indijsko syeto mesto Kar pomeni za katoličane Rim In kar pomeni za mohamedance Meka, to pomeni mesto Benares za Indijce Hlnde. Indijcu nI sveto le mesto Benares samo po sebi, temveč mu je sveto tudi kamenje tega mesta in tudi prah, ki leži po mestu. Kdorkoli umrje v tem mestu, pa čeprav nl^ indijske vere. se vseeno takoj preseli v Indijski paradiž. V mestu je dva tisoč templjev In sedem tisoč kapelic. V tem mestu Je tudi polno ma-likov, pravijo da jih Je čez petsto tisoč. Skozi mesto teče sveta reka Ganges, ki kar mrgoli kopalcev kakor mrgole vse ceste od brezštevilnih množic ljudi. Med ljudmi pa stopa počasi sveto govedo, se podijo opico in vreščeče plezajo po hišah in drevju ter po ljudeh Vsepovsod se sliši kričanje, vreščanje In cviljenje, da se , ti zdi, kakor W zašel v norišnico. Utrinki Is tuj* bolesti ■* UČI prenašati lastno gorjel * Kdor si denar liposodi la v«, da ga »m bo vrnil, nI nič drugega kakor vljuden Najmanjšo ne«re,čo sprejmemo včaelh m večjo resnobo kakor največjo srečo. * Mnogokrat savldamo tlate ljudi, ki nam zavidajo. * Mnogo ljudi J* lato neerečnlh, kor Imajo o sreči napačne pojme. • Ob graji vedno zahtevamo dokaiov, ob hvali se jih odrečemo. *Kamor te kliče dolžnost, (e# ae Irtvu*, U aveM. Mere goreM. Sobotm, 17. K ДЖД#ДМЖЖИ ВОТЖ stran t. — ftr>. & Prav: krivci nesreče sveta so Zidje 2id(Dvstvo za Stalinom, Churchillom In Rooseveltom - Prebujenje vseh narodov ■ Berlin, 26. januarja. Ravno v t«h odločujočih in irt»v polnih tednih in meiecih si narod nt mor« dovolj živo predočili, da j« mednarodno židovitvo, ki je zainovalo to vojno in se trudilo, da jo nadaljuje i tisoči zvijač in prevar proti naraščajoči uvidevnosti dotičnih narodov. Ono je, tako je ugotovil Reichsminister dr. Goebbels v svojem novem članku v „Reichu" tako rekoč lepivo, ki čvrsto drži skupaj nasprotniiko koalicijo kljub zevajočim ideološkim in Interesnim nasprostrom. Kapitalizem kakor boljševizem izvirata iz istega židovskega korena, oba sta različni veji na istem drevesu in nosita na koncu enake sadove... Dr. Goebbels je potem podal instruktivno sliko o tem, kako se vsako razpravljanje židovskega vprašanja v vseh sovražnih in tudi večini nevtralnih držav s silo zatira. V Sovjetski zvezi je cel6 zakon, kjer se ka-zuie antisemitizem, to se pravi pouk javno-, sti o židovskem vprašanju, s smrtjo. Pri nas, tako je ugotovil minister temu nasproti, je vse to že davno za nami. Toda lias le še enkrat ogroža kot daljnja nevarnost. Mi smo sicer moč Zidov v Reichu popolnoma zlomili, aH oni se s tem ne morejo pomiriti. Oni niso mirovali, dokler niso mobilizirali proti nam vsega sveta. Ker ne morejo zavzeti Nemčije od znotraj, skušajo to sedaj od zunaj. Vsaki ruski, angleški in ame-rikanskl vojak je plačanec te svetovne pa-razltarne rase. Kako morejo po sedanjem stanju svetovne vojne še verovati, da se bojujejo in umirajo na frontah za nacionalne koristi svojih držav. Narodi hočejo pošten mir, ali Zidje temu nasprotujejo. Ali mednarodnemu 2idovstvu ne bo uspelo, da bi obrnilo to vojno v svojo korist. Glede tega so stvari že predaleč napredovale. Prišla bo ura, ko bo zgrabilo prebujenje vse narode zemlje. In Židje bodo njegova žrtev. Tudi tukaj bo enkrat Izbilo vrču dno... Zidje hočejo prepričati po njih terorizirane narode, da je nemški narod nazadnjaški. Naše dozdevno nazadnjaštvo je v res niči napredek. Ono obstoji v tem, da smo spoznali Zide kot narodnostno in medna-rodnostno nevarnost in da smo Iz tega spo- Malobesednost zaveznikov Berlin, 26. januarja. Sovražno časopisje je opazljlvo redkobesedno o presojanju položaja na vzhodnem bojišču. Merodajni vojaški strokovnjaki izrecno svarijo pred pretiranim optimizmom. Tako opozarja vojaški pojasnjevalec „Daily Express", Mor-ley Richards, na odlične uspehe nemškega vodstva, ki je dosedaj obvladalo še vsak položaj. „News Chronicle" ugotavlja v uvodnem članku, da so se s skrajšanjem frontnih črt na Vzhodu, skrajšale tudi obrambne črte na nemški strani, medtem ko postajajo težkoče Sov-jetov v istem razmerju vedno večje. „Nagrada za Wallacelevo volilno pomoč" Stockholm, 26. januarja. Kakor javljajo iz Maw VopT^a. objavlja trgovski mini>t«r J""-" nes v časopisju Zedinjenih držav Roosevel-tovo pismo v katerem se zahteva — kakor je bilo že javljeno— odstop trgovskega ministra in predaja tega ministrstva dosedanjemu namestniku predsednika Wallace-ju. Joimes je odgovoril na to pismo, da pristane na zahtevani odstop. Toda on ne verjame, da je Wallace sposoben za službo trgovskega ministra. Človeka, ki se ne spozna v trgovskih iu gospodarskih vprašanjih, bo trgovski in finančni svet komaj razumel Wallace si je že dolgo želel mesto trgovskega ministra in to mesto {nu je sedaj odstopljeno kot nagrada za njegovo pomoč pri predsedniških volitvah. znanja izvajali tudi nujne posledice. To nemško spoznanje bo ob koncu te vojne postalo spoznanje vsega sveta. Mi smatramo kot svojo najodličnejšo nalogo, da skrbimo z vsemi silami za to. Človeštvo bi zapadlo v večno temo in se vrnilo spet v primitivno in topo pradavnino, ako bi zmagali v tej vojni Zidje. Oni so utelešenje tistega uničevalnega nagona, ki se se v teh grozovitih letih izdivja v sovražnem vojskovanju proti vsemu, kar mi smatramo za plemenito, lepo in vredno, da se vzdrži. ?e radi tega to Zidje sovražijo. Oni mrzijo našo kulturo in prosveto, ki jo občutijo kot daleč nadkriljujočo njihovo nomadsko predstavo o svetu. Oni se boje našega gospo- darskega in socialnega viška, ker n« nudi njihovem parazitskem početju nobene prostosti početja. Z najsilnejšo dokazilno močjo razlaga minister v posameznem, kako so Zidje in samo Zidje, ki stoje v ozadju kot povzročitelji te grozne žaloigre človeštva. V opojnosti svoje moči in zmage so zapustili svojo rezerviranost, ki so se jo preje tako skrbno čuvali in se ne silijo več, da ne bi javno pokazali svojega prepričanja, da je prišla njihova ura. In tu se pokaže njihova napaka, ki so jo storili še vedno, ko so mislili, da so blizu pred dosego svojega velikega cilja, prikritega obvladanja sveta. Vedno je v zgodovini narodov, ako je nastopil ta tragični dogodek, skrbela tudi do-brotljiva Previdnost, da so postali Zidje grobokopi svojih lastnih upanj Zidje — s to prerokbo izzveni obtožnica dr. Goebbelsa — bodo ob koncu vojne doživeli svoje Cannae. Ne Evropa, oni sami bodo propadli. Naj se danes smejejo tej prerokbi, tudi oni so se že tolikokrat smejali in prav tolikokrat jim je prej ali slej smeh temeljito prešel. Mislijo, da so zgradili svojo moč na varni podlagi, ali ona stoji samo na lončenih nogah Trd sunek proti njej in ona se sesuje in bo pokopala pod seboj povzročitelje svetovne nesreče. Boii na Luzonu v doj^ledu obale Uspešni japonslii nasprotni napadi - Sldadlšče municije zletelo v zrak Tokio, 26. januarja. Pri nobenem izmed okroglo 30 izkrcanj na Pacifiku, ki so jih Amerikanci podvzeli izza Guadalcanarja, se niso tako dolgo obotavljali s sunkom v zaledje, kakor je to zdaj slučaj na Luzonu, kjer se boji še vedno vrše v dogledu obale. Zanesljivo se lahko smatra, da nameravajo dograditi svoje položaje in taborišča tako daleč, kakor sega kapaciteta prvega velikega izkrcevalnega brodovja. Očitno so Japonci to zgolj z vmesnimi bitkami izpolnjeno periodo čim najbolje izkoristili in sicer tako v obrambi v prvem tednu izkrcanja kakor z napadi v zadnjih dneh. Krilo skupine sovražnih sil, ki je od srednjega mesta izkrcanja obrnjeno proti jugu, so 16. januarja napadli In zadržali. Amerlkanske z gube so po teh bojnih deja- njih stalno naraščale. Napad močnih Japonskih udarnih čet" proti sovražnemu mostišču v noči na 16. Januar se Je izvršil od več strani. Hkrati s silami, ki so bile poslane s kopnega, Je bilo uspešno izvedeno izkrcanje za hrbtom sovražnika. Tako so bili razstre-IJeni ali zažgani v bližini prvotnega mesta Izkrcanja napravljene zaloge municije in nared stoječi oklopnjakl in tovarni avtomobili. Novi uipehi pri potopitvah Tokio, 26. januarja. Kakor je ▼ ponedeljek objavil cesarski glavni itan, жо japonski letalci zbora za posebne napade dne 21. januarja pri napadu na lovraine ladje pri Formozi zažgali tri letalonosilke in eno vojno ladjo neznanega tipa. Hude posledice romunske izdate Deportiranje romunskih otrok v Sovjetsko zvezo - Prisilna oddaja premoženja Wien, 26. Januarja. Boljševiki so pričeli sedaj tudi z Balkana prav tako kakor Iz vseh ostalih dežel deportiratl otroke. Po poročilih iz 'Moskve je prispel na primer prvi transport otrok iz Romunije v pričetku januarja v Stalino v Doneški kotlini. To so bili predvsem otroci bivših sovjetskih državljanov, ki so prispeli 1941. 1. deloma kot begunci, deloma kot evakulranci v Romu-nijo. Sbvjetsre oDlasii so'vseino teh ljudi poslale na prisilno delo v Sovjetsko zvezo, v kolikor Jih niso kot dezerterje takoj ustrelili. Mnogo vojaških obveznikov postavljajo pred vojaška sodišča In dodelijo po večini kazenskim bataljonom. Otroke, razen do lenčkov ločijo od njihovih staršev in jih pošljejo v Sovjetsko zvezo, kjer jih dodelijo deloma vzgojnim domovom deloma tovarnam. Doslej so odpeljali iz Romunije v Sovjetsko zvezo približno tisoč otrok. / Oropani tudi poslednjega Imetja Bern, 26. januarja. V okviru sovjetskih načrtov za izropanje Evrope ter uničenje življenjskih možnosti njenih narodov je morala sedaj tudi romunska komisija za izpolnitev težkih pogojev premirja objaviti, da morajo prebivalci iz Besarabije In severne Bukovine, ki so zbežali nazaj т Romunijo, prijaviti vse premoženje in ga izročiti na določenih mestih, da ga bodo v soglasju s točko 12. dogovora o premirju odpeljali v Sovjetsko zvezo. Ti begunci, ki so lahko vzeli s sebo) samo nalpotrebnejte all pa so prišli "brez sredstev v Romunijo, morajo sedaj oddati na boljševiško zahtevo Se to malo, kar jim je ostalo In sicer pod pretvezo, da je ukradena sovjetska Imovina. Ta poziv, ki -ga je naslovil romunski radio na vse časopisje, je samo predigra obubožanja in zlisužnjenja narodov, ki ga Imajo т načrtu žldje. Ponižanje romunskih vojakov wien, 26. januarja. Kakor poročajo li tukajšnjih narodno - romunskih krogov, je izdalo vrhovno poveljstvo sovjetske vojsk* Y 72. dodeHivena perioda Kot nadomestek se bo izdajalo zopet meso V 72. dodelitveni periodi od 5. februarja do 4. marca 1945. leta ostanejo neizpreme-njeni obro'ki kruha, moke, mesa, presngga masla, margarine, klavnih masti, skute in ne-posnetega mleka, kakor tudi normalni obrok marmelade (po izbiri sladkorja). Pri masti ee bo na enak način kakor v predidočih dodelitvenih periodah izdajalo meso na od-rezke Al in A2 ter BI in B2 temeljnih kart nad tri leta starim upravičencem do oskrbe, takisto na odrezke dopolnilnih kart SVl do 6 in SV8 ter kart A. Dobilo se bo torej na odrezke Al in A2 200 gramov svinjskega mesa ali 160 gramov zaseke, na odrezke Bi in B2 pa 250 gramov govedine, teletine ali ovčetine ali blaga iz njih. Opozarja se, da je na odrezkih BI in B2 zopet samo natisnjeno 62.5 gramov, kar pomeni vrednost masti, dočim se dobi zaradi nadomestne izdaje mesa dvojna količina teže, na ves od-rezek B torej 250 gramov. V 72. dodelitveni periodi se izvrši drugo krajšanje obroka sira za 62.5 gramov kot končna izravnava za dodelitev mesa, ki se je izvršila v 69. dodelitveni periodi. ObroJ^ sira znaša torej 62.5 gramov in se dobi proti oddaji za to predvidenega odrezka za sir. Opravičenci do o.skrbe v starosti od 10. do 18. leta dobijo, kakor je bilo že napovedano, v 72. dodelitveni periodi 200 gramov marmelade. Obrok - hraniv za nad tri leta stare popolne samooskrbovalce je znižan za 75 gramov za vsako dodelltveno periodo na 175 gramov. Potrošniki so s sladkorjem, do katerega imajo pravico, preskrbljeni že do konca 72. dodelitvene periode. Najprej-šnja izdaja sladkorja za kakšno poznejšo dobo dodelitve se v 72. dodelitveni periodi ne bo vršila. Ker .potrošniki od obroka za kavin nadomestek, ki jim pristoja v visokost vsega skupaj 750 gramov, lahko.dobijo 250 gramov že v 71. dodelitveni periodi, vsebujejo karte za 72. in sledeče dodelitvene periode odrezke po 125 gramov. Nova ureditev glede dodelitve nepoisne-tega mleka, ki je bila uvedena v zadnii dodelitveni periodi, je dopolnjena. ErnSh-rungsamt (prehranjevalni urad) bo namreč v primerih, kjer prejemalo otroci ali posamezne osebe neposneto mleko na gospodinjski izkaz (Haushaltungsausweis) in se izločijo iz gospodinjstva, pri odjavi H preskrbe z živili pridejavšl službeni pečat zabeležil v gosipodlnjskem izkazu dobavno količino, ki prlstojl v bodoče za Izločeno osebo zmanjšanemu gospodinjstvu. Obračun z razdeljevalcem na drobno bo Kartenstell« (urad za Izdajo kart) nemudoma izvršila. Reichswirtschaftsminister, čegar podrobna izvršilna določila je treba počakati, je odredil, da vsebujejo karte 72. za nad tri leta stare potrošnike odrezke za po en komad enotnega mila in karte 'za najmlajšo deco do treh let po en odrezek za en komad finega mila. Romuniji ukaz, da morajo pripadniki romunske vojske brez razlike čina najprej pozdravljati pripadnike sovjetske vojske. To' pomeni, da mora romunski častnik najprej pozdraviti navadnega sovjetskega vojaka ter da lahko sovjetski vojak samo odzdravi, če sreča romunskega častnika ali vojaka. Ta ukaz, ki je vzbudil veliko nejevoljo v vrstah romunske vojske, je dovedel že do številnih sporov med pripadniki obeh vojsk. Diplom. Opfiker C. KRGNFUSS Klagcnfurf, Bahnhofsfrol^c fS Bis welter*« leden Vormittag g*schlo«m*m. Pobeg s Spitfire / Pri neki diviziji v nizozemskem frontnem odseku se |e zopet javil nazaj neki OberjS-ger padalcev, ki je bil pred nekaj meseci ob Albertovem kanalu prišel v britansko ujetništvo. Pripeljal je s seboj 16 Britancev kot ujetnikov, nadalje tovorni avtomobil In 1500 litrov bencina. OberjSger, ki je doma v gro-CUtz, je pobegnil iz britanskega ujetništva. Izvršitev njegovega pobega se bere kakor pustolovski roman. Potem ko je bil ujet ob Albertovem kanalu, je prišel v ujetnlško taborišče pri Ca lalsu. Načrte o pobegu je moral v taborišču opustiti, ker pač nI bilo pričakovati uspeha, radi tega se je javil, ko so Britanci Iskali delavcev za neko letališče, za delo kot letalski monter. Do jeseni 1. 1941. je bil Ober-јвдег vodja letala v nekem oddelku letal-rušilcev v katerem je izvršil 145 poletov proti sovražniku in si je pridobil odlikovanje z „Goldene Frontflugspange". Tu na letališču •o njegove misli o pobegu zavzele konkretne oblike. Odločilno za pobeg Je bilo britansko podjetje Izkrcevanja iz zraka pri Arn-heimu. V teh tednih se je vzdignilo mnogo letal Iz letališča, in ko )• bil nekega dne britanski monter, ki mu je bil OberjSger dodeljen, odpoklican od za polet prlpravlje nega stroja, je prinesel Iz lope letalsko komblnežo In si jo je oblekel Povzpel se je "»a neko letalo Spitfire, čigar motorji so bill ^ pogonu In se zapodil z njim na mesto po kar zaradi takratnega prometa, nI nobene pozornosti. Kot staremu ^^|l letala, mu polet al naredil nobenih Odletel je v severovzhodni smeri. * vijetništvu je radi pomanjkanje vseh poro CU Zgubil vsako znanje o poteku fronte. V »olici Hetoq^nboscha qa je začelo obstre le n"" Р'^о(Че1а1нко topništvo Prepričan, da Ltv- ="^*klh tleh, je pristal na nekem trav proti cesti, kjer je stal nek i»veew moMobd. Hwdo te )• prMtreiil, k« S 16 ujetnilci in ISOO litrov bencina nazaj is angleškega ujetniStva je spoznal, da je avtomobil angleški in je za njim stalo 16 britanskih vojakov. Sanje o svobodi so zginile, pobeg se je zdel nesmiseln, ker bi izzval sum sovražnih vojakov. Tako je kratkomalo šel proti avtomobilu, kateri, kakor se je zdelo, ni Imel vozača. Na vprašanje Britancev, kdo da je In od kod prihaja, je najprvo molčal, ker angleški nI znal govoriti. V francoskem jeziku, ki ga je nekoliko obvladal, je pripovedoval Britancem, da je francoski letalec, ki je moral zasilno pristati in se hoče javiti bližnjemu službenemu mestu. Britanci so mu objasnill, da mu hočejo pomagati, samo če hoče prevzeti vodstvo vozila, Icl je Imelo natovorjen bencin za neko v blizu ležeči glavni bojni črti uporabljeno enoto oklopnjakov. Tako se je usedel Oberjiger za krmilo, medtem ko so se Britanci od zadaj povzpeli na voz Vožnja se je začela, dovedla jih je kmalu v območje fronte. Iz lastnega pogleda je spoznal Oberjfiger obličje bojnega pasa. Ko je bilo število odsekanih dreves vedno večje, je vedel, da se mora nahajati v bližini najsprednjejšlh črt In je zmanjšal hitrost, tako da je v trenutku, ko mu je udaril nasproti ogenj Iz strojnic In pušk voz lahko takoj zaustavil Oberjeger je Izftopll. Pri tem je opazil, kako so se neki nemški lovci padalci plazili proti vozilu Vzdignil je roke, brltan skl vojaki na vozu nasprotno niso mogli spregledati položaja. In predno so #e sploh zavedeli, to se znašli pred na strel priprav Ijenlml nemškimi puškami Z vzdignjenimi rokami so se dali ujeti. OberjSger me je dal takoj spoznati kot nemški lovec padalec, alt mu niso hoteli verjeti Imenoval je potem tvojo staro enoto In nieneqa vodjo In je '.vedel da so tovariš) v sosednjem odseku Nekaj ur pozneje je bil pri njih In se je javil s 16 ujetniki in 1500 litrov bencina »«• sH 1» ujetništva. Takoj ao g* #dv#4U k *W- čajno v frontnemu odseku nahajajočemu se vrhovnemu poveljniku, Generaloberstu Študentu, ki je Oberj&gra povišal v Feldwebla. Pri njegovi prijavi se je ustanovilo, da se je Feldweblu v teku štirih mesecev posrečilo drugo begstvo iz britanskega ujetništva. Julija leta 1944. je prišel v Normandiji pri St. 'Lo v roke sovražnika. Uporabljen od Angležev, da nosi munlcljo, je prišel v bližino glavne bojne črte. Z nekaterimi tovariši je ukrotil sovražne vojake, ki so jih stražili, oblekli so še britanske jopiče za prikrivanje In so se splazili v britanske postojanke, dokler jim ni v sledeči noči uspelo, da so se od tam prebili do prvih nemških straž. Takratni Oberjiger je pri tej priložnosti bil osmič ranjen in je rano' izlečll pri četi. Kaj j|e bu»lojuri{ja? Beseda biologija Izhaja Iz grščine in po-meni žlvljenjeslovje ali znanost, ki se bavi z raziskovanjem življenja. Pri tem je treba upoštevati človeka, živali in rastline, v katerih življenju je še toliko skrivnosti in ne-* znank, da vseh še učenjaki ne znajo raz-tolmačiti. Vsako živo bitje Ima nek* postne zakone, po katerih živi, s* razvija »M tudi propada. Človek na primer mora dobiti določeno vrsto hrane Imeti mora streho in obleko, da se lahko njegovo življenje normalno razvija. Kakor hitro nastopijo spremembe v notranjih in zunanjih organih človeka ali živali, se pojavijo kot posledica razne bolezni. Človek diha, misli in govori. V življenju se neštetokrat jezi, poj*, s* žalosti, po njegovih filah teče kri, src* mu bij*, žleze Izločajo sokove, želodec vari In nešteto podobnih In neiMdnIh pojavov se dodaja v živem organizmu. Na podoben način tivl fastllna. Ko na • lopi spomlndl toplo vreme se začnejo pretakati po rastlini sokovi. Drobne koreninice varlcavajo tok Is semlj* In 9* pošiljajo po кк>г*»1а«к T deblo, te 4«bU ▼ ta Znal si |e pomagati Zbiralec avtogramov (lastnoročnih podpisov odličnih osebnosti), ki je bil dober prijatelj ravnatelja petrograjske opere, je imel samo eno željo: dobiti podpis Petra Cajkovskega, ki je njegovi zbirki še manjkal. Čajkovski pa za take reči ni imel razumevanja. Nekega dne pa je ravnatelj opere dejal, da bo dobil zaželeno. Naslednji dan je bilo v časopisu naznanilo: „Evgen Onje-gin", uglasbll Rlmskij-Korzakov. Samo nekaj ur je preteklo po Izidu časopisa, in že je dobil ravnatelj opere od Cajkovskega divje pismo, v katerem ga vprašuje, če ne ve, da je on (Čajkovski) skomponiral „Ev-gena Onjegina*. Pismo je biin seveda lastnoročno podpisano in tako je dobil omenjeni zbiralec avtogram Cajkovskega. Ni kriv« Gospodinja: »Tončka, poglejte, tu na o-marl je že najmanj tri tedne star prah.« Služkinja; »Oprostite milostljiva, to nI moja krivda, saj sem pri vas v službi šele 14 dni.« Is dob* »luikini Oovpodint«! »Ali st* že bili kj* т olufbit' MužtInja: »Seveda, saj Imam od oemih mesecev i* 12 spričeval « O nepravem času »Gospod, dovolite pripombo, da ste za vnovčenje računa izbrali j ako neugoden dan. ..« »Kako to, Mj j* v*ndar prvi...« »To je re«, ampak jat dobim pla4o #*!# ' zadnjega v mesecu .. .* иитиниитиипипинтттиитинтинпнжттмииттмм v llstj* in cvetj* Pol*g tega pa )• i* nešteto tivljenjsklh pojavov, ki jih raziskuj* znanost, da bi vse skrivnosti postale človeku jasne, ker šele takrat bo laže obvladal prlrodo; to znanstveno raziskovanje s* imenuj* biologi)*, Movek kot zneiMtvoaik p* Nolo*. Nove karte м tobal Počendi z 72. dodelitveno periodo, ki ce aa-6*nja dne 5. f^r. 1945., se bodo izdale karte za tobak, ki bodo veljale samo za štiri tedne. Karte za moške z označbo M-Karten bodo vsebovale šest odrezkov, od katerih bo opravičeval vsak do nakupa desetih cigaret. Razen tega se nahajajo na M-kart«^ štirje izredni odrezki za morebitne posebne dodelitve. M-Raucherkarte za 72. dodelilno periodo imajo razen povedanega tudi odre z^ za en komad brivskega mila. Tobačne karte za ženske bodo vsebovale kakor dotlej polovico maaj odrezkov kakor M-karte. Tudi ženske karte, ki imajo označbo F-Kar-ten, vs^ujejo tri izredne odrezke. ? Savinjski đoifni mmaio semenskega kromptrta Komunistični tolovafi iz OF »o Savinjsteo dolino tako izr(^aH, da primanjkuje kmetom la spomlad semenskega krompirja. V RietzM •o morali kmetje napraviti tolovajem neko smešno „letaliUe*. pripravljeno жа angle Пм padalce, ki pa i^so priAii. Pf4|M-ava tega »letališča" j« zahtevala uničenje nad p*t hektarov nafbo^še zimske setve. Anglo-ameriško misijo so mjeM Pri Bete dietiii допце Savinjske doline so stto nem&* eksekuthr« «f'ele tudi neko an-glo-ameriško vojaško „misijo", ki f* шкЛ-BO iivel« med tolovaji. Člani te misije so rnbešeH ▼ Odisenberg, kjer so j* Memoi iunM 1B иЦеМ. Jlsvofiođitetjr pa taki M we-llaira so naš* 90 n^>oJ prezeblih in SMrtredanih toiovajer. Dajali so: „Siti smo t«ge pasjega življenja po gozdovih" Med „osvoboditelji" Spodnje Štajerske so se me heja> twcM ItaHJaai, Anglefi, Orki, Meoedoo-oš. so se i tatvino, ropom in po- Ugan^em. Z№n W v №fl№lH Nd Mvestrovo )e prmesk neka ienska v ■ petmhi natlačeno čakalnico postaje v Grt-betM več# paket, ga odlomila ter певшнм kam WgimWa. Cec nekaj časa je nastala stve-hovMe eksfriostja: Del kolodvorskega po-siopta se je zroAH pod razvalinami pa je bilo pokopano mnogo potnikov. BIK so to večinoma spodnještajerski možje in žene, ki • so hiteli k svojim dragim, da bi v njihovwn krog« dočakali nastc^ Novega leta. Postali so irtvs uničevalne volje umirajoče OF, ki si j# hotela spričo ponesrečene „osvcto-ditve* Spodnje štajerske na te irtočittM me-čin' oMadHi ж-Уофо јежо. WAWN OCGfN KOHIENKIAU: Podli atentat v Kralnburgu žrtve nas opominjajo, da se še bolj strnemo Noeh dem Ankoch«n: Gosfiomm# kl#lndr#h*n I J« klein«r do* Flommchen, desto iHdrker kocht Kohi*nkiou's Wut. Und immtr hubich der Reihe nach: Ertt Topf mit Deckel drauf, donn ZvndHelz on und jelzt #rit Go*-hohn ofFnen Selbstverslondlich •innen zweiten Kochiopf odec Spulwo*t«r dorubertlellenl §#W aul N«t und tr«4fft ihn giitl C« }« ie pokazal strašni atentat na asslin-šks šolske otroke, da se OF v svoji po Moskvi subvenciomirani nebrzdani krvoželjnosti ne ustavi niti pred lastnimi gorenjskimi rojaki, je ponovni in najjasnejši dokaz za to grozni dogodek v Krainburgu z dne 10. januarja, o katerem smo že poročali, pri katerem so načH smrt trije ljudje, številni drugi pa bili zeto grdo zdelani in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Pripadniki OF so tisti dan na najzavratnejši način skrHi v kavarni hotela Evropa naboj razstreKva in tempirani vžigalnik uravnali tako, da )e moral eksplodirati ob čase večerje, torej takrat, ko so bili gostilniški prostori popolnoma zasedeni. Sila eksplozije je porušila tla kavarn«, kri so se sesula na pod njo nahajajoče se jedilnico in pokopala pod ruševinami tam sedeče in nič hudega sluteče goste. Enega izmed mrtvih, Schirrmeistra Gunthera B e -kierscha in 22 težko ranjenih, med njimi 11 ^ospa in deklet, je »pravilo rešilno moštvo, dva izmed zadnjih, in sicer name-ščenka krainburškega radia Pgn. Anna Feldmann in Oberwachtmeister Josef Vaeshen, sta umrla med prevozom v bolnišnico. Vrhu tega je bilo 20 oeeb laže ranjenih. Te dni' sta se stranka in Krainburg poslovila od umrlih, ki so jih komunistični morilci tako fnenada iztrgali iz življenja. V strankinem domu so bile postavljene na mrtvaškem odru krste. Kreisleiter Pg. dr. Hoehsteiner, }e sporočH tam mrtvim zadnji pozdrav. Velik sprevod, ki »6 ga tvorili Politisdie Leiter, pripadniki vseh strankinih oddelkov, predstavniki države in oborožene sile, odposlanstvo nemških uslužbencev ter številni krainburški meščani, spremljal padle do njihovega zadnjega počivališča ne pokopališču junakov СТз odprtih grobovih je bičaj Kreisleiter Pg. dr. Hoehsteiner gnusnost tega zločina, ki nima nič skupnega z bojem, ampak hoče na najbolj prostaški način videti samo kri. bo na Vzhodu ali na Zapadu ali tukaj na Gorenjskem, povsod najdemo istega sovražnika. So to 2id in boljševlk, ki naščuvane ljudi zapeljeta do tako gnusnih zločinov. Nemški narod je spoznal tega sovražnika in mu napovedal neizprosen boj. Tudi na Gorenjskem stoje Nemci z Gorenjci ramo ob rami v borbi proti skupnemu sovražnik«. Nasprotnik je na napačni poti, če misli, da bo s takimi sredstvi oslabil našega bojnega duha. Četudi moramo stati danes pred tremi odprtimi grobovi, nas navdaja najhujši srd spričo treh rakev in se v žalosti moramo posloviti od dragih mrtvih, je to samo opomin, da se strnemo še bolj čvrsto in da ne mirujemo, dokler ne bo obležal sovražnik strt na zemlji. Vtem ko so častni streH zamolklo grmeli nad pokopališčem in so se povesile zastave ob pesmi dobrega tovariša, je položil Kreisleiter Gauleiterjev venec, ki mu je sledilo ^ velfito število drugih vencev. Kot zadnfl pozdrav in kot slovo padlH) ste nato sedoneie himni naeif«. Oiiiejiii^e poštnih posilile Na večje daljave so dopustne samo še navadne dopisnice K«r ao odpadli vlaki D In bnoi, na katerih uporabo )• bila т prometu na. daljavo т bistva navezana poštna aluiba poSil|anja, so zelo močno omejene možnosti pošiljanja poštnih pošiljk. Keichspostminiiter je bil "torej primoran, • takojšnjo veljavnostjo storiti ukrepe, da se dohod poštnih pošiljk prilagodi obstoječemu obsegu pošiljanja. Za krajevni promet in za promet s prometno ugodno ležečimi sosednimi kraji ostane pisemski promet kakor dosl^; vrha tega se za splošni promet za sedaj dopustijo samo navadne dopisnice. Dopustna so navadna, priporočena in vrednostna pisma v teži do 100 gramov, ki jih pošiljajo oblasti, NSDAP, oboroževalni obrati, časopisje ki druge važne naprave alt ki se poMljajo na pravkar navedene. V posebnih primerih lah- ko prcdalojnUci državnih poštnih ravnateljstev dopuRtifo Izjamt k vojnovažnHi ali živ Ijanjakovažnih razlogov. Vsa ta plima {• treba predati pri okenoa poštnega urada In morajo na zunanji strani navesti odpošiljatelje. Poštni nalogi, pošiljke v poštno čekovni In poštno hranil-nični sinžbi in obremenitev dopuščenih poštnih pošiljk s povzetjem — vse te poštne pošiljke, kakor tudi dopisnice in poštne pošiljke za krajevni promet in promet s sosednjimi kraji #e lahko vržejo v nabiralnik. Olede paketov je prevzem omejen na oboroževalno blago, zdravila, važna živila in pakete oblasti. Promet vojne pošte kakor tadi promot ж inozemstvom nI bil omejen. IVoiia vojna nredilev poštnega promela K ooivi Mredbi roieeg« po&lnega prometa je ReiciiMpoetrainteterium objavUo še »adali-nje podrobnoeti: Namesto pi*ma je, kakor že javljeno, stopila dopianica, ki priištedi prostora in teže. Casoplei se docela n« morejo več pošiljati z brzimi železniškimi postojankami in zato se je moralo zopet znatno omejiti pošiljanje paketov. Kakor doslej so dopuščena pisma v krajevnem prometu in s sosednimi kraji, ki leže ugodno za promet, kar bo v posamezni okrajih pobllže objavila pošta V »lužbi м daljwvo t* za splošni promet dopuščena samo navadna dopisnica. Navadna, pri^poročena In vrednostna pisma do te4e KM gr. ao glede predaje In p«e- jenva dopuščena za sledeče skupine; oblasti, službena mesta NSDAP vštevši njihove oddelke in prikljiAčene Bauemfuhref, Landes-in Kreiebauernschahen, Reicheetelle der Br-nihrungswirtsohah, glavna udruženja in podružnice, ki »padajo pod Reichsn&hrstand, obrati oboroževalne in vojne proizvodnje, glavni odbori In glavni krožki, državne skupine organizacij obrtnega gospodarstva, tvrdke stavbne obrti, javno nameščeni zem Ijemereki inžemrji, notarji, odvetniki, odvetniki Ml patente, zdravniki, zobni zdravniki živinozđ.ieUi ob 10 ■irl dopoWl>e. Woh. FMalrte, 1И. .1»" IMI. Жжк* Лг. m*pln*#M. \nlo» dr. Iiuna«»4. fr-itiw It, rol »raajkl. %«KtPb, Ml, Л vrtk, vdova prnkurLsin C M'r\k* »en in #t*(i Г" tel. n*fakln.|l. MALI OOLASI SLPŽPE IftCE Mlado dekla 1*11 priti kot vajenka v kako mannfektnrno trfOTino ali slitao.' Жкјгај* T Xrainlnrg« all AOlinffn. HMtop^ Mmpraja. Ponudbe na K, B Krainburjf pod Ч ipt Ajp .4t, 470e 2c. M ROD Prodam moško tepiio nro »Crom« la 190 KM. Nulov v npravl Ж. B. Krttinbnrf pod št. 4708—t. Prodam kravo po tallika i- dobro mlekarloo. МпМв TnuM, Pod-(fler M, *788—6 1'roda M« oa. and kg mrzlega nii-%an»kega kleja po ceni 3.80 RM гч kilogram. Neetov v K. B KrbK-4.(1 SIPV. 4788- «. K u M Kupim foto-aparat na Шш 6X9 In Radio Volk#empHlng*r. Plačam po dogovoru. HaeoT » Ж. Ж. Wrbg. pod K. «n»-r. Жар1т globcAc otroški voal6ok. Жа-■lov p>i Ж. Bote ЖмАжЂжгж pod štev. *15—7. Kdor prode kravo pred teletom — ali takoj po teletu — lahko tudi к teletom, prvovretmi mlekarico, po moihioetl hohinjeke paame, naj poWje naelov na Bratun Franr.. Kelnendorf 80, Krainburg. Kupim emu* M. 30, eveiituelno za-inen.lam aa *. 87 Naalov v K. B, "•■li'ibnrc pod *1 1728- 7 MEN bro uiiranJeiK' .ikmako Akv.u.l* 38 Mmanjam z» dobro ohranjeno teniko kolo. KmIUco dopl*6*m NuloT M doM T Ж. B. Xr1>r pod I 4T00-U. miobok otroMd ToilSck Mmenjam .Л iportuofa, •Tentiialuo tndt pro- • am. — KnpLm dobro оћгнпјепо •■гкопшко epalnloo In dam lanjo dobro ohranjono moško obleko Railiko doplačam. Ponudba ma K B Kralnbarr pod »Dobra тмјат« tt. 4TU—U«. Težttk, emajllran Štedilnik zamenjam xa Medllnlk sa TSkleU. Rm-Kko doplačam. Naalov т Miravi K. Bote Krainburg pod Ж. 4T30—M, Lepo tpenmo dmiln^M lamenjam m Hvalni «tcoj all Ло-Ђго kolo. »ailllra se kMwm# po dogovoru, ich. KoUmuin, Mend-atraAe 45, Mrainlraig. Dam v шмтем) *00—MO kg l«pe#a ••na Ш poljske pridelke HaalOT pri X. B. Krbg. pod tt. 47««—1« Menjam «% 1«*# et*reg*. вОв kg teikega vola, ж* 1 leto ataro irebe. Foimre mei Burgvtal Hov. 31 pri Laak a. d. later. 4704-15 lamenjam аопвао, dvoeobuo stamo-vanje v prvem nadatropja v Tal-kendortu ж enakim v meeta ali periferiji, iraalov pri Ж. B. Жг|#. pod it. 4714—U. Zamenjam konja, apoaobnega aa kmečka dela. aa kravo mlekarioo. Iiovro Mowak, Muka 6, Naklo. 4675—16 Zamenjam peč na iagaaje ma radio Volkaemplitatree, evem*uWno ta" kupim. Naalov me lave grl X. Xntlslrarg pod Mev. 47*7—Ж. do1>ro t#ške M' Vltk* M J«tu Uondiak«, Ml г»ж ПНГ» mn*n)* I emolMim mUdml-6*m v et»r«wn« 47S&-ai 1 z G 11 B L J E N o gojmerk# ittnr. 4t. w dobro ohrm-njono boki ftkornj*. Ж&пМб P#t#r, BelbMohnta, JtriUnbni*. 4fei—U Dobro obntnjcn otroški športni то. %lč#k iftmenjun m dober rruuofon « plošeiunl, po mošno«tl »lOTemk«. Naalov v Ж. B. KnUnbvrf pod #t 47»—15. Damako lapaatno uro ■amanjam la gojaarloa ali Ikomja #t 41. Vatlov v Ж. B. Xrainbnr( št 4734-18. Man jam dobro ohranjana naajaaa škornja 4*. la dobar plaalni troj (laialaa aa potovanja) ali aa radio 1 parat. Plažam po dogovoru. Brlka Tilnd, Satichanh-Matcn 8в0, Obar. kraln. 472R П Ž E N I T V E HiiMliiil ilun-iijiM', V HlHi-DMti 27 I,.I gliibok v I'listviti In duAfvno ',4ii^,iljmi, st *ell doplaovRtl z IbIo-iHko sorodne/ al dušo. Hllka z«š«-IJena katera me zopet dl»kr«tno vrne.' Dopla* poalati pod šifroj^u-ievna harmonija« na Ж, B. w4>t Kav. 1Ш M. v ponedeljek 22. t. m. so a« v Stelnargam« Krbg. naMI kljufl. I^aatnlk Jih dobi nasaj pri Izl Korn StakiargaMM 8. Krbg. 4736—32 SrrtUa aam v madW)o T. januarja paa od almakaga plaHa In alocr od Badmannadorfa Saa moat proti VoMam. Poitanaga najditalja vljudno prosim, da ml paa vma proti nagradi M BK. — Torkar Anna, LaMi M. 4713—82 Siv, lisasti Jaabaiar, bras ovMt-nlkm, U а1Ж na Ima »Buril«, sa ja dma 1#. t m. na is), gogl ЛЛ-ling—at. Talt aajbrta v krainburgu, aaanano kam satakal. Odda naj sa proti visoki nagradi Bahnpoliaal Xralnburg all pa Жпооћ, Klagan-fv rt. 47:6 23 R Z N Optik Johunn •ohlabn " SonuobiU«. rtdao poalsj«. • Od—< ka. ^oe*f WaUnt. .*5,« Veld«,. B70e-2R T maata M ja NaAw ma Aobl bn«% pod Ma*. taima ara. , B. ЖгаЈл- V B R M 1 S C H T K S Aoht. w»oht die W».;h"u.M„ ri, ,n • l^s »SUdwitdfl«t«< )ien WaohdieiuHles -• liiieiifurt Feldmar*chull-Conr«(l rlRtz 9 Ruf 10-30. ObBT Ihr Нанл sVnrhlth LaKPr IUIW. und nohUt?! ■i« ver Ktiibrucli, F«uer- n«*- umi мчИкеп SihKdf". Also S«hn(lMi ■ihlllMi mill diu* lilHIjte KcwM Ahoiincmi'ill hemtellfM' ■!ttl«d«re gegan BfT.uifurheln lie ■'i-bar Je«. Chrlutl Naeht.. OImbH , Cha« LWaM (Mak W 1)1 inKf'H'l |и \vor(ieii: ohoinn- lige F*ldw*1>al dar (ahrenden Trap. P«, Kntaohar vo» Book. ВмоШчГ-pMvonal, etellmaoher. S«ttl*r. Tnt-tenn«l«t*r, StUlmelitar, Fahnan-•ohmled*. Xttoh«nm*lit*r ehema-llKe JCavallerl*- nud ArtUlarleofll-ilor* Tetarlnllr*. - Intereseenten der JahrKHng« IBOS und Alter, aufh Krlegevereehrle, wf.Ilen Ihre Be-werbunsen etnreichen mi Otto Ernut Becker, Bprllii-Charlotten-burg 9. An der Heerstr. S. KaltgeeteUt und wohlverachloeeen lajwen »ich FertlgHranelen meUt, lange anfbewahren und be* peoart wieder verwenden, z.e, die bekann-ten, aua (riachen ПеНрПаплеп Kg- wonnenen T«ate-BUr(t«r. Ana ■•Inw B*ae zloht eln Ш Krttfte, die M breucht, ШП Im WW del der Zelten beetehen % jLoa и1п»г Brđ«, der ntthrt und Ihm hel"^ f "?* 'dt geeunden und kranken Tagen hel-fe™d md rettei.d »ur Selte st.hen. Dr Madau. Љ Co. Armelmlttel au« Frl»chpfl»n«*" "rf deuf Bchem Boden i;ewoii»*o« 7108 M KnnaohloJi imrh alnem Angritt eret vermuchon, die Urcacne featiiu-atallen. Ganttgt elRene oder nech-bHrllche Hllfe nlcht, muB der Klektn/llcht-Fachnmnn her! Denn meUt tot ee elne durch Erachtltte-rung rebrochene Leitnng: dm helBt em vormlchtlB eein - warn t Doppel-wendelln, der Ralgeher fUr Ltcht und Lampen aum dam Heuae 08RA1I. 7360 Nloht waotcar Mhmen, al# dia Oa-brauchaanwelaung roraohr«ibt! 8a-natogan Formamint KaUan gibt aa heuta xwar aeltener, aber doch In unvermlnderter QUie. Die jader Packuiig aufgedrurkte Mlndnatdosl/i blldet die Grundlni'.e fUr die WIrk-snmkell Weiilger nehmen hlmOe ap>-ren era falmohon Fleck! - BAUWR & Ola JOIIANTS A. Wm.li'lNO, Berlin, 734« »Lađauniaar« (đla mtlrkanden Мн ЧМ| ч VprdHUUii(("ln.pfen) UHiilieii mir bewrbi'llnkt wrrden SPIPII aip •ЧИ11ИК111' imch Kill kiM tif*n QuMtitiiiii hal voile Wlrk^nm Kelt tit Apnibekeii erhKltllrh • Eraeugung; »Bohubart«-Apulh^ka WJae " " "" Hloht ei»ioh di« ganm* Жом iaa Waaobfite, bevor «1« lur Repuratiir-Aniiahnieirtelle jeebraoht vlrd; d# T*rlr*gK der Stoff nlcht. E> g#« ntlgt, »ie auezubUrsten und Im Ubrieen dw Innenfutter — vro haiiden — zu relnigen. -StMrker i#. flthrdete und darum venehmutrtf Stellen werden mit krKftlKir WnHchlSeung achnell e»wa«cha und glelrh trocken gerleben. D*# Wiaoh* nnd Xleldnmg pflaffMun h#, handelt, đlmt e»t Krtagawlrtaohail F*iurt*r nnd TttMn abdloht«Q gieoM KHlte, Zuglufl und Staub mit metrik«-GummlBrhIauchdichfun«. Patent: Anton Stahl, Wlen nL WIlhrliiRpr StraRp 74. R 51990 iiicHTspiBi.a Allfremelne FUmtrenhOJid a.m.b.K. itwely«t«lla Siidoiit_ K Fiir JugeudL nlcht ^ugcUiiSl X y PHr JnrtnmUlcho nr,t»r 54 Tah. run nlcht imwelniwen. АШ1пЈ, 26. 29. 1. Л 30. I,—1. II. »Di* klein# nnd fli rroO* U*b** X T*ia**, 36.-29. I. »SohruuiMlB« X >f 3U. I.—1. n. »QnaB a** SmohvA lot«. Badnuuinidoi«, 36.—*. I. ila 1Цр n»nU« X X; 80. 1,-1. n. »Mi himin*lUan* AbendkMA«. x Knanbnrff, 36.-39.1, »Daa mutMrtk. Uob* Ж*п« X ; 30. I,—1. It. »DM JUngat* a*rlobt« X ZIMJC, 36.-3^ MurlM^iJl ,*1. I.-■00«. -1. II. lOold w аиг MaanuwMl, Ж.—M. I. »Ot» tw—j** «tnđ*rlu* X; И. I.—1. "• гпаиП«. X 8t*ln. 26. — M. I Bntntfikilrt« ч X ; JO. I.—!• П S Oodonaa«. , _ ■taplsrin«. XX LltUl 27. w Т. HfiraniManrtk« * MM.' 27.--M 2' T *?*?. tađlsdte ar*T»miU« ; " I-—I- II. »Opera- *'bwi\rtfmb*oh, 37 -% 1. e!o n*mhTonM : j i. rt лТ>1м ifung; »8ohub«rt«-Apmn»K« I «a jjdea тци ХП/*. atanttrcMM k ТММ **• »••♦•Л« Woohi—iliw