AR UVI XIX 1996
Occnu in pi. o „i la ojuhlikacijal] in razstavah
177
Ocene in poročila o publikaci jan m razstavah
Ostale publikacije
Metka Bukošek, Ivanka Zajc-CJzalJ, Sol«ki sveti 1864 1941, Publikacije Zgo-do\, riskega arhiva v Celju, (Inventarj 7), Celie 19y6, 104 strani
Drobna publikacija regionalnega arhiva v knežjem mestu je primer, da zavzete lokalne tematske obiav-nave prinašajo vseslovenske rez.ahalc S primorske stran, se lahko na primer opomnimo na take (raz stavne) arhivske raziskave preimenovanj krajev šolskih praznovanj ali zadrai.nih domov, sedaj pa je prt d nami inventar šolskih svetov. Tečaje sedaj to vemo napovedovala v predzadnjih Arhivih (XVII t 1994, sir. 69-7J) razprava mi* Ivanke Zaje Cizelj. V in ven tarjt' je razprava objavljena kol predstavitev razvoju in.fii/Hci/if, ki sodi k upravi, vsebin:;ko pa je omejena na Šolstvo in tako precej ožja od .sicer precej bolj pestrih širših upravnih institucij. Razvoj instituciji; zaključujejo kratki lustunciti M ¡ih ushunnlcri' CMc.st-m šolski svet Celje s pred njim delujočim Šolskim konkurenčnim odborom in Okrajm šolski sveti Brc žice. Kozje in Sevnica), ki so se po letu 1927 imenovali Šolski odbori.
Tcinu slede sežeti histuriiin fiinihiv ki iim .sledimo ad poplave leta 19M naprej, in v njih izvemo, da so pofig gradiva Mestnega šolskega sveta Celje in Okraj nega .šolskega sveta Brežice od preostalih 'Jveli fondov ohranjeni le fragmenti Tako je naslov i' vfolSrja vsccnc male preširok, saj predstavlja gradi' o naštel iti štirih (ohranjenih) okrajnih'Šolskih svelov. ne pa tudi krajnib (ali moderneje) krajevnih šolskih svetov. Ti pa so obravnavani v omenjenem uvodnem široko zastavljeni :m zapisu o šolskih svetili m Šolskih odborih, ki smo ga lahko le veseli.
Osrednji del inventarja je trislolpčni pupis nrtiilhu (le 10 - jignalura naziv arhivske enote), ki predstavlja kionološko popisano gradivo in takrt I odi urejeno po arhivskih škatlah. DvoStevilčna siguatura predstavlja Jako šlevilko arhivske Skalle iti številko arhivske enote. Naziv arhivske cnoie pa nam preko oznake vrste gradiva kdaj sporoča trni' kaj o vsebini. Raziskovalen si /c I i pr"dvscm vsebinsko bogr.lo označbe arhivske enote, zale so kdaj oz.nuke preveč skope (prejeti dopisi, varia, korespondenca), kdaj ž.c iz, vrsie gradiva lahko sklepa d vsebini, kdaj pa ga razveseli priza-
devno posebej pripisana vsebina (npr število šob-obiskujočili deklic 1868/69 ali višin? davka). Po svoje preseneča zvestoba kronološkemu principu, saj je bila "iiuj\iiiiirjtii kiih-gitriin arhivskega Hranim} (zapisniki srj)" Mesincga šolskega svela Celje leta 1987 rcslav-rirana v Arhivu Slovenije Tako bi tolika ostali kar skopaj, popij bi b:J krajši, lahko pa bi lake dve ali tri šknlle giadiva spodbudila lud: kakšen bolj zah'even pristop k vsebinskemu popisovanju tovrstnega gradiva.
¿ni Škatli nilskemu knakurcacncga ¡r.ihoru (Celje) 1864-69 sledi škalcl gradiva Mestnega .tolsktf;n svrlu Crljr 1869-1918 in temu še skali l gradiva istega fondn nifd letoma 1919 in 1941, ki pa je vključena med gradivo tedanje mestne občine Raziskovalca to prav nič ne moli in le vesel je, da dobi v inventarju celovito vsebinsko informacijo o tovrstnem arhivskem gradivu o šolstvu. Okrujm šolski svet Brt žice obsega tudi 23 Skale I (t 869 1941), Uk-ajni *olski s\rt Ktrje šest škatel (1869-1914. 1970) in Okrajni Šolski svrt Scmicci tudi Sest Skale! iz. časa do leta 1925
Vscbtiui ¡¡ruitimi je iczullal pr'>;lojnosti ustvarjalca gradi va, zalo je lu velike poJatkov o učiteljskih me slih, financiranju šol, učnih olajšavah za učerce, o knjižnicah, vrtcih, siamtili šol, vercuku in sporih med učiteljstvom Najdemo pa tudi učiteljske prisege, alkoholizem, kršilev telesne nedotakljivosti, dopise krajnih (krajevnih) šolskih svetov in kup statistike. Nekaj lega predstavlja tudi enajst objavljenih dokumentov v likovnih prilogah. Med bolj šolskimi je ludi ena ar-hivarska: prošnja zs izplačilo zaos.ale plače, ki je je kaplan in bivši katehel Anton Aškerc (poznejši mestni arhivar ljubljanski) naslovil Icla 18B4 na Okrajni šolski svet Kozje, v prepneanju, da sc la s vel "brign, pnie^ujc za Ju* ki i.ičt'ji> svojih pravic.
Požobci dobrodošli bouo lahke raziskovalcu kar preveč samamo predsiavljcni poponi listi učileljev (s podatki o izobrazbi, šoli in plači) al. pa dosjeji in personalne mape učiteljev, ki morda kar kličejo k (delni) objavi. Prav (o popis z (delno) objavo vira nam la>iko ponuja kol izziv za podrobnejšo vrsto in ventnrja primer objave arhivske zapuščine Petra Gras sellija (M. Drnovšek) pred skoraj poldrugim desetletjem. Vsekakor je celjski inveniar Šrlski .uv/i 18641941 v. razkritjem vsebine dovolj mikaven za razisko-
178
valce šolske preteklosti, da jih ho spodbudi! za uporabo urejenega gradiva predstavljenih fondov. K temu lahke šc pripomore krajevu) (tudi z nemškimi kra jevnimi imeni J in i>m'ti.\h< kazalo. Kazala bi bila oh Se nekoliko podrobnejšem popisu gradiva seseda obširnejša, tako pa gradivo viebuje podiilkc za marsikatero šolo in učitelja, čeprav ni pesebej naveden.
Avtorici sta s predstavitvijo zvečine rokopisnega gradiva v tujem jeziku (nemščini) in pisanega s tujo pisavo (gotico) opravili dnbro delo v korist raz i^kovalcem (por.cbcj šolske) pretekle Hi področja od Savinje do Save. Nj'tna predstavitev šolskih svetov pa je z obravnavo zakonodaje in razgrnitvijo vsebine gradiva zanimiva tudi ?a druge slovenske pokrajine
Brutiki Šu£tm r
Drrgari Mitič Kulturni utrip Ljubljane med prvo svetovno vojno (Kulturne in družabne prireditve v sezonah 1913/ 14 - 1917/18). Gradivo in razprave 15, Ljubljana 1995, 374 strani
Konec leta 1995 jc Zgodovinski arhiv Ljubljana izdal nekolike predelane magistrske nalogo v arhivu zaposlenega arhivisla Dragana Matiča c kulturnem življenju Ljubljančanov :ik pred in med prvo svetovno
"ojno.
Žc ob ogledu kazala vsebine jc videti, daje avtor delo zasnoval precej Široko. Potrudil sc jc zajeti vsa področja duhovne kulture, vmes pa jc spretno vplcicl šc politične elemente, saj je, kot je sam navedel, "politika bila in jc del kulture".
Gradivo za nalogi) jc Malič črpal predvsem i1/ čas ■ nikov in ea.;opisov takratnega Časa. Za kar najpo polnejšo sliko dogajanja pa jc moral poseči tudi po arhivskih virih, memc irski literaturi in pa seveda strokovnih delih, ki pa večinoma obravnavajo le posamezna področja kulture.
Množica podatkov ki jih jc Matic /bral bi nteg-nila pr' sestavljanju sinteze predstavljati določen problem. Zato sc je pcslužil precej enostavnega in preglednega sistema Če odštejemo uvod in zaključek, je dele razdelil na pel poglavij, od katerih vsako pred slavlja posamezne kulturno sezono. Poglavje sc deli naprrj na nek krajši uvodni del, ki omeni pomembnejše dogodke tega časa, nato p? sledi 12 razdelkov - za vsak mesce sezone (k> jc trajala od 1. septembra do ill avgusta) pc eden. V okviru posameznega meseea so prireditve razdeljene najprej glede na prireditelja, ki je bil lahko društvo ali institucija. Društvene prireditve obravnava naprej po svojem zna čaju (kullurnn-umetiiiške prireditve, predavanj,", kui-rurno-zabavne ter dru/abno-zabavne prireditve), insti-
ARHlVl XIX 19%
luciomilnc pa glede na institucijo oz. umetnostno z.vrst, kareri je namenjena (gledališke predstave, kinematografske predstave, koncerti in ostalo). Po takem podrobnem pregledu prireditev sledi šc povzetek in analiza celotne sezone; v glavnem so podatki o prireditvah predstavljeni številčno (tiid: procentu,uno), s tabelami in grafi. Predstavljeni so še deleži glede na pc.sameznc kulturno-polit ene skupine (liberalci, klerikalci, socialdemokrati in osrah) in deleži pc zvrsteh društev (politično-prosvelna, ženska, telovadna, stanovska, kulturno-umctn'Ska, narodne-obrambna, društva za družabnost in zabavo). Posebej so predstavljene tudi institucionalne prireditve le so priprav Ijalc slovenske institucije, nemške institucijo, državne institucije ali kakšne druge, npr. Cecilijino društvo.
Po raki obdelavi posameznih sezon sledi zadnje poglavje Zaključek in primerjalna analiza sezon 1913/14 1914/15,1915/16 1916/17 in 1917/18. Tudi In pregled jc bogate opremljen z. grafi, ki omogočajo hitro informacije in primerjavo podatkov ghde na po saine/ne sezone in prireditelje. Ž • bežen pogled nanje peve, da je bil upad vseh vrst kulrurnih prireditev v sezonah vojnih let ogromen. Avtor ugotavlja, da dosega sezona prvega leta vojne (1914/15) le I?,9% števila prireditev predvojne sezone, sezona !9i.V16 žc 29,4%, sezona 1916/17 37,8% m zadnta sezona v vojni (1917/18) 40,2%, Leta 1918 jc oil torej kulturni utrip Ljubljane zd več kot polovico "slabši" od sezone ■ik pred vojno. Avtor sklenr posta je z. ini:;lijo, daje začetek vojne "Slovence našel v medsebojnem /agri zenem strankarskem boju", ob koncu vojne pa je oži vel star' dcih sloge, venaar žal ne za dolgo.
Kdor tyi vzel pričujočo publikacijo v roke, sc bo zngo'.ovo .strinjal, daje rezultat potrpežljivega zbiranja in obdelovanja podatko" Ljubljančani smo končne dobili delo ki podrobno predstavlja kulturno življenje našega mesta med prvo svetovno vojne. Raziskovalci, vsi vedožcljm in seveda tudi m arhivi si i ga bomo gotovo pogosto vzeli v roke
Me rja i iti Kos
Mateja Jeraj, Slovenski sindikati in socialna politiKa 394SH9S0. Arhiv Re publike Slovenije, Ljubljana 1995, 234 svrani
Med objavljene magistrske r.alogr delavec v Arhiva Repuhlike Slovenije, ki jih jc le-la založil in izdal v letu 1995, sodi tudi knjiga arhivistke z.a gradivo družbenopolitičnih organizacij Mateje Jeraj / naslovom Slova\ski sindikati in .socialna politika /9-J5 / 950. S to knjigo sc ji; pedrohn-jSe poznavanje sindikalnega
Ocene in poročila o publikacijah in_razstavah