276. števika. Trst, v 4. torek decembra 1900. Tečaj XXV „Edinost „ shaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikom, ob 6. uri zvečer. Naročnin« znaš« : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 „ za četrt leta........ 6 _ sa en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine »e uprsvs ne orira. _ Po tobakarnah v Trstu ae prodajajo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon *t¥. S7 dne 21. julija 1. 189o., torej 46 let po njegovi smrti ! krivo vero! In v Trstu živi narod, čegar blagovestniki naj bi se sežgali na gromadi samo radi tega, ker se niso sramovali govoriti slovanskim narodom v slovanskem jeziku ? ! Temu narodu torej, ker je slovenski in ker je veja na ogromnem slovanskem deblu, lahko pode slovenski, materini jezik iz njegove stolne cerkve ? ! Njemu lahko prepovedujejo udeleževati se z belo, blagoslovljeno zastavo procesije sv. Rešnjega Telesa ?! Njemu sme italijanski duhovnik v beli srajci prepovedovati v procesiji moliti v slovenskem materinem jeziku ? ! Njemu sme lahko itali-jansko-latinski župnik odrekati na domačih tleh, da se ne vsprejme v domačo cerkev blagoslovljena bela zastava, ker nosi slovenski napis ? ! Doživeli smo grozno gonjo. — Italijan-sko-latinski duhovniki so napadali češčenje naših svetnikov slovensko molitev, slovenske bratovščine, slovenske propovedi — vse to so proglašali za politično demonstracijo in so poživljali svoje italijanske vernike na odpor, na boj proti katoliškim Slovencem! Listi italijanskih kapelanov, župnikov-kanonikov so poživljali mirne Tržačane, katerim se — po velikem delu — pretaka po žilah slovenska kri, naj ne dovole v Trstu slovenske govorice, naj ne vsprejemajo slovenskih služabnikov, naj pretrgajo vezi s katoliškimi Slovenci ! ! Pobožni, mirni, pridni, vse časti vredni slovenski narod v Trstu, narod, ki nima v svoji sredi nikakih Ltichenijev, Brescijev itd., ta narod, kateremu sti vera i u narodnost svetinji, narod, ki se strogo drži zakonov in je pripravljen za vero in domovino preliti zadnjo kapljico krvi, ta narod tu v Trstu je tako napadan in nima one pravice v 1 a t i n s k o-k a t o 1 i š k i cerkvi, kakor-šnjo imajo črnci, Kitajci, Hoten-t o t c v c i! »Jaz sem vaš pastir in vi ste moje ovčice« — velel je Krist, oni Krist, ki je bil Od rešeni k vsem narodom in vsemu človeštvu. Smo-li mi Slovenci še ovčice njegovih i tali-jansko-latinskih namestnikov, ako delajo tako z nami ? ! Ne, oni ne sledfc stopinj Kristovih. »A van ti« jim je vrgel v lice grozno dejstvo, Z Ganglom je zapuščena naša Ernestina v poslednji dobi vzletevala iz podstrešne svoje samote na razne kraje slikovite okolice ljubljanske ter v njegovi blagohotni druščini sanjarila o proslavljanju stoletnice očetovega rojstva z — dostojnim spomenikom... No, slovesni dan 100. obletnice Preše: -novega porojenja je napočil ter se proslavljal na različnih krajih širne — slovanske domovine ; o spomeniku pa smo videli nedavno na prvi slovenski umetniški razstavi šele osnutek ! Da-li doživi Prešernova hči tudi odkritje nasnovanega spomenika, tega bi nam ne mogel zajamčiti niti dotični odbor; kajti pot do potrebne glavnice za spomenik je še dolga, a hči Prešernova je »videla Abrahama« t. j. dosegla polstoletja, že pred osmimi leti ! — Na začetku tega sestavka sem omenil, da je Ernestina Jelovškova o svojem povratku v rojstno svoje mesto, Ljubljano po tolikih letih bivala v podstrešnih kotih ter ondu samotarila in — stradala ! Ona zdaj tudi še biva v podstrešni sobici, kjer so jej v druščino žgoleči kanarčki in dišeče cvetlice po oknih; ali njeno gmotno stanje se je bilo sčasoma obrnilo nekam na bolje in ako nas ne vara zakulisno šepetanje proslavljalcev Prešernove stoletnice, pripravlja se nekaj v gmotno podporo in zagotovilo njene bodočnosti. In, bogme! bil je že skrajni čas, kajti naša Ernestina je vsled prenapornega da vdobivajo denarnih podpor iz j a-sel framasonskega društva »Lega Naziouale«! Zakaj ? Da delujejo za namene »Lege« ! Aj, kako smo zaječale slovenske matere, ko smo čule [o tej grozni novici. »Pustite male k meni]« je bil Kristov mili in blagi ukaz. In Vam naj dajamo svojo nado, svojo bodočnost, svoje otročiče ? ! Kakšne so Vam roke potem, ko so štele »Legin« denar?! Kakšno Vam je lice potem, ko ste prejeli »tako« plačo?! Največo moč na svetu so pozvali proti nam v boj — moč svete cerkve. Veliki narodi so zginili pred njo, kakor senca. Velikani so popadali zdrobljeni na tla. Pod udarci cerkvenih služabnikov in ! dostojanstvenikov da bi moral zginiti ubogi slovenski narod v Trstu ?! Ali pravice našega naroda imajo svojo podlago na božjem pravu. In vsako delo, ki je od Boga, je nepremagljivo. Človeško krivično delo pa mora zginiti, kakor senca. Kaki so vspehi, ki so jih dosegli itali-jansko-latinski duhovniki ? Latinske cerkvc v Trstu postajajo vedno bolj prazne, narod se jih ogiblje in sami pošteni Italijani vzdigujejo že svoje pesti. Kaj pa naš slovenski narod v Trstu ? Me, slovenske žene in matere smo morale s podvojeno močjo tolažiti svoje može in učiti svoje otroke. Naprej ne moremo. Zato moramo na dan, v boj, da na strani svojih mož iz-vojujemo pravice svojega naroda tudi v naših cerkvah. Slovanski narodi so velikanske moči. Njih je kakor listja in trave. Dvem svetovom gospodarijo: vzteku in zapadu, v dveh cerkvah bivajo: v vztočni in zapadni. V obeh cerkvah, kjer je Peter, je tudi Krist, kjer je trda skala papež Lev XIII, tam je tudi prava cerkev Kristova! In Slovan ima pravico bivati v pravi Kristovi cerkvi! Te svete, od našega Odrešenika dane pravice, branil bo slovenski narod, kakor lev. Slovenski narod se ne boji in ne plaši preganjanja od nobene strani. Će ga že hočete tudi nadalje preganjati s tako silo iz latin-sko-katoliških cerkva — pomislite le to, da slovenski narod ima ob vsem krivičnem preganjanju, ob vsem najhujšem tlačenju še odprta velika, pošteHa vrata, kjer je gotov, da sme Boga moliti in slaviti v materinem jeziku, brez strahu, da bi mu kdo radi tega očital politično demonstracijo, brez strahu, da bi mu kedo prepovedoval tako slavljenje »pro bono pacis«, »per motivi di prudenza«. — Slovenski narod ve za ona vrata, za oni prostor, kjer bo imel mir vsaj takrat, ko bo Boga molil. In da \ e ta ubogi narod za ona vrata, o tem ste že prepričani, prepričana so Vaša židovska glasila, ker v strahu nam pripovedujete, kaj bo z Vašimi latinsko-katoliškimi cerkvami takrat, ko bodo Slovani sledili korak Ricmanjcev, kateri korak sta odobrila rimski papež Lev XIII. in avstrijsko ministerstvo na Dunaju. »Mi vstajamo in Vas je strah!« Strah Vas spreleta, to verno in vidimo iz Vaših listov. A nikar se nas ne bojte, saj mi nočemo drugega, nego mir v cerkvi, kakor nam je Krist velel: »Mir bodi med vami!« .Ali nočemo drugega, nego mir naj vlada v božjem hramu in ne sovražtvo mej nami. Vi ne znate, kaj moramo prestajati me uboge slovenske žene in matere, ko vidimo svoje možke brez miru, ko jih še v cerkvah napadate ; Vi ne znate, kaj trpi mati, ko vidi divjati svoje otroke, ker ne slišijo nikdar ljubeznjivih besed Kristovih naslednikov ; Vi ne znate, kako ste nas hudo užalili, ko ste nas, ker smo Slovenke, podili od svojih spovedni c ! Mera je polna. »Idite i n učite vse nar o d e«, je velel Krist. O! kako srečen je narod, kako srečen je kraj, ki ima svečenikov, ki slede teinu nauku ! Tja me zovejo moji otročiči, tja sili moj mož, tja silijo prijatelji, znanci in sosedi. Tudi jaz pojdern, da se že enkrat srečna, mirna in zadovoljna namolim : »Gospodi po m ilu j ! * Tržaeanka. šivanja finega perila že malone oslepela ter zre z bojaznijo svojim bodočim, od usode jej še odmerjenim dnem naproti ! — Da pa svet ne poreče, da se sploh ni nič storilo za zboljšanje gmotnega stanja uboge nezakonske hčeri Prešernove, navesti mi je, resnici na ljubo, tu nekatere njene podpornike, oziroma — »delodajatelje« : Po prirojenem jej ponosu je Prešernova hči o svoji bedi molčala ter trpela, nadejaje se onih časov, da „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila", to je, da spoznajo sami in jej pripoznajo veljavnost njenega rojstva, da-si je »pravi oče« ni legitimiral s slavnim svojim imenom! Toda revica bi bila prej umrla od gladu, predno bi bili počasni njeui ožji rojaki dospeli ono stopinjo strpljivosti, katero izraža Prešernova »Nezakonska mati« v poslednji dveh vrsticah one pretresljive pesmi : „A1T te je treba bilo ali ne, Vendar presrčno ljubim te Dit! To je bil glavni zadržek, ki je že od nekdaj zapiral ljudem srčna vrata pred nezakonskimi otroci ! Vsakdo se je čutil nekakšno poklicanega, znesti se nad takšnim, v »pregrešni ljubezni« spočetim, ter od — nezakonske matere rojenim detetom to sem izkusil dovolj br:dko tudi jaz sam na svojem telesu ! »Ta je — hotivski«, t. j. nezakonski sin !« S tem indigniranim vzklikom so me podili izpred vhoda semeniškega ter zabranili pot študij za »gospoda«, ki je za časa moje mladosti bil jedini cilj vseh »latinskih šol« ! Tudi Prešernovi hčeri je zvenel na ušesa nestrpni refren »pregrešnega« spočetja in »nezakonskega« rojstva! In zato je molčala, trpela in stradala, dokler niso povzdignili glasu za njo drugi, tolerantnejši ljudje... NekoČ me je pozval na vrtu nekdanje ljubljanske čitalnice k sebi gosp. tir. Ivan Tavčar ter me vprašal .* »Od kod pa imate vi svojo soprogo?« »»Z Reke!«« sem mu odgovoril. »Torej je — Hrvatica ?« »»Da, gospod doktor!«« »A, zdaj razumem, zakaj govori o nas Slovencih toli objektivno, nekako od zgoraj doli«, odvrnil mi je v svojem bonhomistič-nem tonu jovijalni naš »Ivan grozni« ter nadaljeval: »Oni dan je prišla Vaša gospa soproga k meni v pisarno ter me brez vsakoršnjega uvoda ogovorilo takole : »Vi Slovenci ste čudni ljudje! Bog Vam je poslal pesnika po svoji milosti ; to je — Prešeren, Njegove pesmi kujete v zvezde! Prav! A glejte! gospod doktor! Ta-le vaš preslavni poet je zapustil — hčerko, ne da bi jo bil legitimiral ter jej pripravil kakšnjo dediči no! Bilo bi torej dolžnost naroda, da bi ta pesnikova sirota ne stradala ! Da, da! Čudni ste Slovenci t Politični pregled. V TRSTU, dne 4. decembra 1900. Volilno gibanje. Istra. Nasprotno so volili včeraj Buzet mesto (1 volilni mož), Izola, Lovrana in Sanvinčent. Prve tri so bile že a pirori zagotovljene nasprotnikom, v Sanvičentu pa je bila precej huda borba: 292 nasprotnih, 233 naših. Tudi Vrsar na otokih je volil nasprotno. S tem pa nismo zgubili mi nobene prejšnje pozicije, razun one v mestu Buzet, kar pa je naravna posledica raz-deljenja sekcij. Naše so volili všeraj Kastav, Buzet (okolica), Barban na VodnjanšČini. Iz P u 1 j a nam poročajo, da je pred včeraj ujem italijanski kandidat za V. kurijo, gospod Benatti, v tamošnjem gledališču doživel popolen fiasko. O tem govori najglasneje to dejstvo, da je shod trajal le kake pol ure. Začeli so ob en četrt na 4, a po tri četrt so že zvršiii. Čim je povdarjal kandidat, da treba zopet in zopet manifestirati italijanstvo Istre, zakričal je najprej eden : Maipiu! Nikdar več! Potem seje začel udušljiv krik, a z galerijo doli je deževalo listkov : Doli z naeijonalci! Doli z Benattijeui! Živela socijalna demokracija ! Gospod kandidat in njegovi spremljavalci so kmalu uvideli, da ta atmosfera ni posebno ugodna zanje in hiteli so zaključiti shod čim prej so mogli. Pa tudi zvečer še, po mestnih ulicah, je na vsaki poskus za kako manifestacijo Benattiju v prilog sledila krepka reakcija in čuti je bilo izrazov, ki se navadno ne rabijo v dostojni družbi. Carjevo zdravje. Dne 2. t. m. se je car počutil razmerno dobro ter je po noči tudi dobro spal. Ob 9. uri zvečer je znašala temperatura 36.6 stopinj, utripov je bilo v minuti 72. — Dne 3. t. m. zjutraj se je car počutil subjektivno zelo dobro. Tek in telesne moči se množijo. Toplote je bilo 36.3 stopinje, utripov 66. V novi kapeli avstro-ogrskega poslanstva v Petrogradu je bila včeraj božja služba za zdravje carja Nikolaja. Prisostvoval je odpravnik poslov poslanstva grof Kinskv in osobje poslanstva. Tudi v stolni cerkvi v Belemgradu je bila prošle nedelje v isto svrho velika služba božja, katero je opravil mitropolit ob asistenci vsega pravoslavnega svečeništva srbske prestolnice. Da bi božja Previdnost uslišala prošn je narodov ! Beda na Italijanskem mora biti grozna. To nam priča tuk. «Triester Tag-blatt», ki ni na glasu, da bi bil Italijanom sovražen ali da bi protežiral Slovane. Ta list piše: Čudni prizori so se vršili o poslednjem glavnem pomiloščenju v mnogih galčrah in ječah na Italijanskem. Cela vrsta kaznjencev, med njimi taki, ki so polovico svojega življenja preživeli prikovani na verigo se je odločno branila zapustiti desedanje, svoje bivališče ter sprejeti pomilošeenje! V kaznilnici v Portoferraiu, ki je najstrožja na vsem poluotoku, se je kaznjenec Beltramo, ki je bil tain zaprt že 22 let, milo razjokal, ko mu je ravnatelj priobčil, da je sloboden. Da bi vendar-le smel ostati v ječi, je dejal, da je očeta povzdigujete v deveta nebesa, hčer njegovo pa puščate umirati od gladfi in to v sredi — Ljubljane ! Mari zato, ker jo je rodila — »nezakonska mati«? Lepi ste — »liberalci« !... In na to mi je povedal g. doktor, da je vsled tiste pridige nabral za Ernestino Jelovškovo vsoto denarja, po katero naj pride moja žena, ter je pristavil končno : »Za Prešernovo hčer je pri meni ve ti no pripravljen k a k š e n desetak! Samo, ni jej treba praviti, kdo da jej pošilja, ker nimam rad, da bi mi hodila se zahvaljevat! Saj veste: levica naj ne vč, kuj daje desnica !<= In od tistega dne so se naši Ljubljančani začeli zanimati za »nezakonsko hčer« Prešernovo in prihajala so jej \abila in naročila za šiviljska — dela od raznih rodoljubnih rodbin. S posredovanjem dra. Karla Slanca so jo pozvali k Potočnikovim ob Zidanem mostu, nadalje k Majdičevim v Jarše, k Lenčetovim na Laverco itd. In v najnovejši dobi so se hodile k njej na dom učit finih ročnih del hčerke imovitih ljubljanskih družin, med njimi Blei\veisove, Souvanove, Ku-Šarjeve, Janeževe, Samidove. Bilo jih je veselje gledati, pisano kr-delce brdkih gospodičen tam gori v podstrešni delalnici. kako so sedele in čevrljale okrog naše črnolase Ernestine, ki je potrpežljivo po lušala njihove ljubezenske izpovedi, nakla- storil še dva druga zločina, ki tla še nista zastarela. Ko so ga pa vkljub temu spodili iz ječe ter razkovali verigo, grozil je, da se vrže v morje, ker takega življenja, kakor ga je imel na galeri, da ne najde nikjer drugod. V Bolonji se je neki kaznjenec, ki so ga isto-tako izpustili proti njegovi volji, pred očmi redarja vrgel s tretjega nadstropja policijskega ravnateljstva z značilnimi besedami : »Tega ne preživim!« Beda na Italijanskem mora biti res velika, ako se ljudje branijo iti iz zaporov, ker bi se jim zunaj slabše godilo ! Da je mnogim ljudem ljubša pičla hrana v zloglasnih galčrah z njih sredjeveškim hišnim redom, nego pa največe človeško dobro — sloboda, to priča, kako težko je v Italiji dobiti zaslužka. Žalostno ali resnično! Hic Rhodus, hic salta ! Tu bi naj raznarodovalna «Lega» in agresivni «Dante Alighieri* zastavila svoje sile. Človeštvo bi jima bilo hvaležno, ako bi pripomogla, tla čim prej izumre rod anarhistov ! Svojim naj pomagajo, mesto da drugim ponujajo svojo — bruturo ! Kriiger v Evropi. Cesar Viljelm torej ne more sprejeti Kriigerja — «radi drugih dispozicij*. Francosko novinstvo je vsled tega ogorčeno. Isto kliče nemškemu cesarju v spomin tisto famozno brzojavko, s katero je v začetku vojne v južni Afriki čestital Kru-gerju na možatem sklepu ter mu želel najlepših vspehov... Tempora mutantur ! — An-gležko novinstvo pa je seveda zelo zadovoljno z ukrepom cesarja Viljelma; isti da dokazuje, kako presrčno razmerje da vlada med Anglijo in Nemčijo. Ruski listi so polni simpatije za Bure in za Kruge.'ja. Zal, da so te simpatije o današnjih razmerah, v očigled bolezni cara-mi -rovnika, tudi le zgolj akademiČne vrednosti. Vsekako pa Kriiger obišče Petrograd. Nemški vseučiliščniki v Kolonju so poslali Kriigerju odposlanstvo ter demonstrirali na trgu, kjer je stanoval. V tem slučaju torej ne velja rek : vox dei — vox populi. Slavni francoski pesnik Edmoncl Rostand je zložil dolgo pesem (52 kitic) Kriigerju v čast Opisal je, kako ga je Francija sprejela. Godba, slavospevi, cvetje, mahanje belih rut, klici : živio Kriiger! Vse je bilo lepo. Pesnik pa ne more pozabiti listka, ki ga je o sprejemu Krugerja v Marzelju nosil na palici neki mož. Napis se je glasil: «Odpusti Evropi!» Tako naj bi klicala vsa Evropa! Odpusti Evropi nje lenobo, nje malomarnost, nje trdosrčnost, da pusti od brezdušnih roparjev' klati cel ubogi burski narod ! V Liježu na Belgijskem je množica kakih 600 ljudi uprizorila velikansko demonstracijo proti Angležem. Množica je pobila vsa okna na angležkem konzulatu in v zasebnem stanovanju angl. podkonzula. Pa kaj pomaga vse tu ! V četrtek jutro odpotuje Kriiger iz Ko-lonja v Haag. Tržaške vesti. Nujen popravek. V dopisu iz Ricmanj v številki od minole sobote se je urinila ne- daje vsaki primerno pokoro za dotični pre-grešek! Vidno se je naša mojstrica sama pomlajala meti naivno-porednimi svojimi učenkami ! Ali, kakor sem že povedal: viti zapušča marljivo našo šiviljo in skrb pred bodočnostjo jej temni pogled ! Kakor čujem, poklonijo jej danes ljubljanske dame, pod vodstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve znatno darilo v proslavo stoletnice Prešernovega rojstva, s čemer vsaj nekoliko popravijo očetov pregrešek, da ni legitimiral pravoveljavno na smrtni postelji svojih — nezakonskih otrok! Temu pa moram takoj dostaviti, da tekom triindvajsetletnega občevanja s hčerjo Prešernovo nisem slišal niti jedne žale besede o njenem očetu zbok tega pregreška. Nasprotno pa mi je povdariti, da se ona s ponosom zaveda svojega sorodstva z največim pesnikom slovenskim, katerega nesmrtno ime jej je, za Bogom najsvetejše na zemlji ! In gorjč mu, kdor bi se v pričo nje predrznil izustiti kakšno nedostojno besedo o — Prešernu ! Zlasti tisto večno očitanje »pijanstva« jo neizmerno boli! Takisto je protestovala z vso odločnostjo, ko je pred leti neki »brit rani« pisatelj Prešerna hotel spremeniti v takozva-nega »božjega voleka«. In gradivo za Govekarjevo mozaiko : »Mala rokovičarica« v Prešernovem albumu t. j. v decemberski številki »Ljublj. ljuba pomota, oziroma sti odpadli dve jako važni besedi. Tam je namreč čitati odstavek: »Vera naša je ista ostala, ista katoliška. Samo obred bo drugi in bogoslužni jezik bo slovenski. Grški katoliki spoznavajo — z malo spremembo — iste verske resnice, zakramente in istega papeža.« Po tej stilizaciji bi moglo na vstati krivo menenje, da je vendar nekaj spremembe tudi v verskih resnicah. Temu pa ni tako! Tega tudi naš dopisnik ni rekel, marveč sti — po krivdi stavčevi, oziroma korektorjevi — za besedami »z malo spremembo« izostali besedi: »V obredih«. Torej le v obrediii je nekaj spremmbe. ne pa v verskih resnicah. Radi smo ustregli želji našega dopisnika, podavši ta nujni popravek. Prizor s tržaškega magistrata. Pozor davkoplačevalci! Urša Hrvatic iz Loga št. 28 je šla danes v jutro na tržaški magistrat plačat davke. Vstopila je v dotično sobo ter pozdravila nekega mladega, zelo mladega gospoda z besedami: »Dober dan, gospod! Sem prinesla plačat davek». Mladi gospod jej je odgovoril: — Non la sa italiau ? (Ne znete-li italijanski ?} — Ne znam I Jaz govorim slovenski. — Ande fora ! Qua non s i p a r 1 a ščavo! (Hajd ven! Tu se ne govori jezik sužnjev !) Žena je tarnala, kaj naj sedaj stori. Rekla je, da poj de na policijo. — Ande dove che vuole ! In šla je. Potožila se je ob uhodu v magistrat debelemu, zelo debelemu stražniku: — Gospod, kam čem iti, da plačam ta davek? Odgovor na uljudno, ponižno vprašanje je bil zelo ljubeznjiv. Glasil se je tako-le : — A n d e! M a l e d e t t i š č a v i ! Via d i a tj u a ! (V e n, prokleti sužnji! Proč od 11) d !) No, žena, ne bodi lena, je šla in poslala davek neposredno ekscelenci finančnemu ministru na Dunaj. In tako je prav ! Tako naj bi delali vsi slovanski davkoplačevalci, ki imajo opraviti s predrznim tržaškim magistratom. Le odločno zahtevati vse v svojem jeziku ! Ako gospoda res nočejo umeti slovenski, na Dunaju bodo že umeli ! Če bo finančnemu ministru dan za dnevom prihajal denar s pritožbami, da ga magistrat noče sprejeti, se morda vendar enkrat osokoli, da napravi red v tržaškem davčnem uradu, da pomete z veliko raetljo to veliko — Avgijevo dvorano ! A kar se »sužnjev* tiče, pa naj gospoda z magistrata pozdravljajo tako tiste svoje so-brate onkraj luže, ki gredo rajši v smrt, nego pa da bi se ločili od edine zaslombe — od verige v vozi (na galeri), kakor poročamo danes na drugem mestu ! Mi pa smo sloboden narod ! Naš dan se svita! A počiti mora tudi dan plačila ! Denar sta * našla« mornarja 14-letni Tomaž Daborić in 24-letni Josip Spolverazzo, oba Dalmatinca, ter ga shranila pri Frančiški Sablid iz ulice Forno št. 6. Rekla sta, da sta Zvona« je potlala ona, rekše: »da se spozna Prešeren — človek!« Ernestina Jelovškova je, kakor vsi nezakonski otroci, jako duhovita ženska, s katero se tla govoriti povsem neprisiljeno in svobodomiselno! Njena sodba o človeških zmotah je tolerantna in kdor je potreben kakoršajega nasveta in navodila v tej ali oni stvari, k njej naj se zateče, seveda, ako je vreden in dostojen, kajti poleg tolerancije in človekoljubnosti tiči v njej precejšen zak lad sarkazma in satire in to je najboljši dokaz, da je res — »nezakonska« hči našega Preše r n a. našla znesek 540 kron na Ribjem trgu. Ženi se je zdela taka sreča malce sumljiva ter je obvestila o dogodku redarstvo. Kmalu se je pokazalo, da sta «srečna» mornarja denar bila ukradla svojemu kapitanu. Oba mornarja so zaprli. Pretep v gostiln ioi. V nedeljo večer so se sprli pivci neke gostilnice na Openski cesti. O tem so dobili Ivan Baje, Anton Tavčar in Miha Zvab več ran z noži. Na rešilni postaji so jim podelili prvo pomoč, potem so jih spravili v bolnišnico. Ranjenci nočejo povedati, kdo jih je ranil. Na delu je ponesrečil včeraj 45-letni i dninar Matevž Vatovec. Delal je v nekem skladišču, kjer je padlo nanj več težkih vreč. j V nevarnem stanju so spravili ponesrečenca v bolnišnico. Tatvina. Neki gospej v ulici GitiUa št. 14 je včeraj neznan zlikovec odnesel iz stanovanja loterijskih sreček v vrednosti 2142 K. Povožen. 28-letni dninar Josip Reznič s Skorklje št. llfi je prišel včeraj popoludne pod voz, ki ga je nevarno ranil na nogi. Moža so spravili v bolnišnico. Z U asi h sotlist'. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni: 3t5-letni dninar Josip Schinard zaradi razgrajanja v 7 dni strogega zapora; 45-Ietna služkinja Marija Sti -pančič zaradi tatvine v2 meseca poostrene težke ježe: ;~)4-letni Alojzij Revere iz Trsta zaradi javnega nasilstva v- 4 mesece težke poostrene ječe. Dražbe premičnin. V sredo, dne .">. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Barkovljah št. 257, hišna oprava, šivalni stroj, krčmarska oprema, sodi ter upeljavo plina' v ulici deli'Istituto 7, hišna oprava; v ulici tlel Rivo 24, hišna oprava; v ulici Giulia t> in v ulici Farneto 52, železna blagajna, tehtnica, oprema v zalogi in hišna oprava: v ulici Med i a 28, kočija ; v ulici . Scoglio 3, aišna oprava : v ulici Farneto -">(), hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 6.7, ob 2. uri popoludne 10.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7.Y,».S. — Danes plima ob 7.(i pred p. in ob S.4t> pop.; oseka ob 1.21) predpoludne in ob 2.0 popoludne. Darovi zavodu sv. Nikolaja: gg. Ivle-menčič Fran in soproga ker se nista mogla udeležiti veselice 2 K, dohodek veselice v Skednju in Barkovljah 150 K, Warto župnik v Bazovici 20 Iv, Križaj N. 4 lv, Kržč Ivanka, ker se ni mogla vdeležiti veselice 2 kroni. Srčna hvala vsem. Miklavžev večer »Tržaškega Sokola« bo v soboto večer »pri ogrskem kralju t. Več jutri. Vesti iz ostale Primorske. X Oderuh iz Ko p r a i n n j e g a žrtve. Pišejo nam : V Kopru živi neki Poljub. 6 (Ruski spisal A. P. Cehov: preložil Al. Btnkovič.) Rjabovič se je malomarno oziral naprej in nazaj, na tilnike in obraze; sicer bi bil zadremal, sedaj pa seje pogrezuil v svoje nove, prijetne misli. Od početka, takoj ko se je brigada podala na pot, se je hotel prepričati, da more biti dogodek s poljubom zanimiv samo kakor majhna, tajna pustolovina, tla ni besede vreden, in da resno misliti nanj je, mirno rečeno, neumnost; a naglo je zamahnil z roko in pričel sanjariti... Mislil se je v gostilni sobi tete-ti-tete poleg devojke, podobne bezgovi gospici in blondini v črni obleki ; nato je zamižal ter se videl z drugo, čisto neznano devojko, z jako nedoločnimi obraznimi potezami ; govoril je v mislih, sc laskal in nagibal k rami ; predstavljal si je vojno in ločitev, nato vrnitev, večerjo z ženo in otroci... »K pričnam !« se je oglasilo povelje vselej, kadar so šli navzdol. Tudi on je kričal »k pričnam«, a bal se je, da I>i ta klic ne razdrl njegovih prikazni in ga ne pozval na tlelo. Grede mimo neke graščine, je Rjabovio pogledal čez leseno ograjo »a vrt. Ugledal je dolg drevored, raven kakor ravnilo, posut z rumenim peskom in obsajen z mladimi brezami. S koprnenjem sanjajočega človeka si jo predstavljal majhne ženske noge, kako hodijo po žoltein pesku, in čisto nepričakovano se je v njegovih mislih pojavila ona, ki ga je poljubila in katero si je skušal predstaviti včeraj pri večerji. Ta obraz mu je ostal v možganih in ni ga več izpustil. Opoludne seje zadaj oglasil klic: »Tiho! V levo glej ! Gospodje častniki !« V vozičku, v katerega sta bila uprežena dva belca, se je peljal mimo brigadni general. Obstal je pri drugi bateriji ter zakričal nekaj, česar ni razumel nihče. Pridirjalo je k njemu nekaj častnikov, med njimi tudi Rjabovič. »No, kaj je? kako?« je vprašal general, ■strasten lalion, ki ima v koperski okolici, osobito na Pornjanščini, mnogo dolžnikov. Pred volitvami v Pomjanu je ta mož razposlal vsem tem revežem povabila, da se morajo predstaviti v njegovi pisarni, Ko bi to ne bilo mogoče, naj pa — brez druzega — volijo za lahonsko stranko! Po ovinkih se je javilo vsem zadolženim kmetom, tla, ako ne bodo volili za laško stranko, bodo najdalje v 8 dneh izgnani izpod strehe — to je, da se prodajo njih posestva potom dražbe ! Tako se delajo volitve po Istri! Tako postopajo lažiliberalni lahoni! Pfuj ! )>< Komičen župan! Nekega dne se je sešlo v Kopru več naših mož iz Pobegov in Marezig. Med nje je prišel koperski lah on Marsich Antonio ter začel plačevati za vino. Naši so si pomignili in začeli razpravljati, kako bi bilo dobro, da bi navzočega Mar-sieha imenovali županom v Marezigah ! Marsich je bil ven iz sebe samega veselja, tako, da se je napil do dobrega. Ko ni mogel več prav stati na nogah, so ga naši možaki spravili lepo, polagoma, pod mizo in — odšli. Marsich Antonio pa še danes čaka dneva, ko zasede županski stol v Marezigah! Vsakako pa je že sedaj junak drastično komičnega prizora ! X Razpisana štipendija. Iz ustanove Petra de Castro sta razpisana 2 štipendija po 21U K na leto zlasti za ustanov-nikove sorodnike, Pirančane in Istrane sploh, od 3. razreda ljudske šole naprej, dokler ne završijo gimnazije ali realke. Prošnje je vložiti na škofijskem ordinarijatu v Trstu do 31. decembra t. 1. Natančnejše podrobnosti je izvedeti na šolskih ravnateljstvih in okrajnih glavarstvih v Istri. X Razpisana služb a. V kaznilnici v Kopru je izpraznjen.) mesto paznika z letno plačo 800 kron, aktivitetno doklado 20°/o, prostim stanovanjem, kruhom (840 gramov na dan) in obleko. — Prošnje je vložiti do 18. januvarja 1901 na c. kr. državnem pravd-ništvu v Trstu. Dokazati je znanje slovenskega ali hrvatskega jezika. X Razpisana je služba kance-lista na c. kr. okrajnem sodišču v Bovcu. Prošnje do 31. t. m. na predsedništvo okrožnega sodišča v Gorici. X Iz Opatije. Glasom zadnjega imenika gostov z dne 1. t. m. je bilo v Opai-iji od 1. septembra t. 1. 2263 strank s 3901 osebo. Dne 28. novembra je bilo v zdravilišču navzočih G5S oseb. X O s 1 i v Škofiji (spodnji). Pišejo nam: Ko sem bil te dni v Kopru, sem imel priliko govoriti z nekimi koperskimi veljaki, ki so in i govorili tako-le : Sti asini sono tanto ignoranti (govorilo se je o volitvah v spodnji Škofiji), che vengono da soli a ofrirci 1' opera loro! A noi non ocore andare in cerca d i carne venduta, perehe sono i loro capi che fanno di intermediari a poehi solili pervoto!! Noi andiamo soltanto stuzicarli per — passa-tempo !!! Po naše bi se reklo : Ti osli so grozno zabiti. Oni sami prihajajo ponujat nam svojo pomoč ! Nam ne treba iskati prodaneg a m e s a, ker so voditelji prodancev sami oni, ki posredujejo za male novčiče za glas!! Mi namežikujc z rdečimi očmi. »Imate-li kaj bolnikov ?« Mali, suhi general, dobivši odgovor, je požvečil, se zamislil in rekel jednemu izmed častnikov : »Vaš jezdec na ojesnem konju tretjega topa je pokvaril nakolenek in ga obesil, lopov, na sprednji tlel topa. Kaznujte ga!« Uprl je oči v Rjaboviča in nadaljeval : »Vidi se, da imate predolge podrepne jermene!« Ko je napravil še nekaj dolgočasnih opazk, je general pogledal Lobitka ter se nasmejal : »Vi pa. poročnik Lobitko, ste danes videti jako žalostni. Vam je-li dolgčas po Lo-puhovi ? kaj ? Gospodje, zdelal se je zaradi Lopuliove !« Ijppuhova je bila jako polna in jako velika th^na, ki je imela že precej čez štirideset. General, ki je imel posebno strast do močnih oseb, naj so bile katerekoli starosti, je vsled te strati sumničil tudi svoje častnike. Častniki so se nasmejali spoštljivo. Brigadni poveljnik, zadovoljen, tla je rekel nekaj posebno smešnega in zbadljivega, se je glasno zasmejal, se dotaknil kočijaža od zadaj in strešice svoje čepice. Voziček se jo odpeljal dalje... (Pride še.) hodimo med nje samo, da jih dražimo in si s tem kratimo čas ! ! Brez komentarja ! Dr. V s e v e d e ž. X Nekoliko o volitvah v Škofiji, ali: kako se delajo volitve v Istri?! Iz Škofije pri Miljah nam pišejo: Volitev za V. kurijo se je začela ob 8. in pol uri, da-si je bilo objavljeno, da začne ob 8. uri. Pred šolo v spodnji Škofiji je stalo že ob 8. uri nad 200 volilcev, večinoma naših. Nekoliko kasneje je prišlo do 50 socijalistov in le malo prodancev. Postojna Albino in njega starejši sin »Giovanni« sta strastno agitirala za lahonsko stranko. Iz Kopra je prišel ves generalni štab z drom. Derinom na čelu! Iz Milj je prišla | tudi četica agitatorjev, njim na čelu občinski tajnik z županom. Maršičev (Brešan) sin iz Kopra ter Manzrini ml. sta igrala glavno ulogo, ali malo časa, ker sta morala bežati pred navalom naših in socijalistov ! Maršič je prijel nekega starega moža rekši: »Ali pojdite voliti zame, ali pa pojdite domov !» To so slišali naši korenjaki ter so takoj obstopili lahona iz Kopra. Naš mož je odgovoril Mar-šiču: »Čeprav sem vaš kolon, mi ne daste ničesar zastonj. Ako pa nočete, da vam delam in kopljem jaz, potem [si vzemite svoje zemlje in kopajte sami ! Potem, ko so ga naši že do dobra zgr-dili, so socijalisti nadaljevali napade, tako, da je Maršič popihal v varno zavetje! Isto se je zgodilo Manzziniju in obema Postojna. Pijancev je bilo na volišču na vse zgodaj in so bili ti pravi kontrast nam, ki smo gladovali — da gladovali smo — samo da nismo našim nasprotnikom dali zaslužka. Pijanci so kričali v enomer: »Viva 1' Istria, M.... per eroati«, »Fora i croati !« To vse pred nami in pred občinskimi redarji! ! Občinski redarji so očitno delali za Lahe ter se vedli tako, tla so bili sami potrebni straže, ki bi jih učila, kako treba vršiti službo. O teh možakih spregovorimo morda pozneje bolj na drobno. Postojna je takoj zjutraj odprl vrata svoje nove krčme, stoječe nasproti šoli, ter je obr-nen proti nam demonstrativno zaupil 3krat : : «Viva 1'Istria* !! Menil je, da se mu lokal takoj napolni, ali, izvzemši par pijancev, ni šla živa duša notri ! Naši ljudje sodijo (in so tudi kompetentni !), da se bo v novem lokalu vino — sušilo! Prav tako! Klin s klinom! Naših je bilo dve tretjini izpuščenih iz volilnih list, dočim so med prodanci volili tudi taki, ki so se dokopali šele 17.—18. leta! Večkrat seje pripetilo, da so naši zasačili enega ali druzega, ki je volil po večkrat, ali pa, ki je volil za druge. Vladni komisar Gasser j e pustil vsakega naprej z opazko — naj sami tožijo!!! Dogodilo se je, da je prišel neki 201et.ni mladenič na volišče — za drugega volilca. Ko je neki naš mož opazil, da dotični ni in ne more hiti volilec, je g. Spanjoleto zapodil mladiča iz dvorane, ne da bi se g. komisar potrudil vzeti ta slučaj na zapisnik. Še več ! Gospod komisar je rekel protestujoČemu vo-lilcu :Napravite tožbo proti njemu! Mi vprašamo slavna oblastva, je-li za Istro poseben kazenski zakon, ker vemo, da sc je leta 1897. tu v Trstu prijelo mnogokatereg"a, ako se je sumilo, da isti misli varati. Tu se je vsakega poslalo v zapor, bodi si, da je bil dotični le na sumu. Za Istro velja torej izjemen zakon, o čemer se bo še govorilo na pristojnem mestu. V Škofiji je prišlo volit več takih, ali ko smo opazili, tla tam ne velja zakon, veljaven v Trstu — smo opustili nastopanje : proti takim sleparjem. Državnim oblastvom ; smo piijavili nekoliko takih slučajev in upamo, tla se zabrani nadaljno sleparjenje v Škofiji ! Glede vladnega zastopnika moramo povedati sledeče: Isti je malo ali celo nič pazil na redno vršenje volilnega čina ! Prepustil je vso listo Contu Brutti-ju z opazko: »Opravljajte vi, ker mene boli glava!!« Brutti je »vrlo« vršil »svojo dolžnost«, med tem, ko se je vladni komisar sprehajal po dvorani in celo ven je prihajal na vežna vrata — na zrak!!! Zahtevamo, da v prihodnje pride na volišče komisar, katerega ne bo bolela — glava, da isti strogo pazi na ves volilni čin in da proti vsakemu poskusu'varanja postopa strogo po zakonu. Kar se tiče skrbi za javni red in varnost zahtevamo, naj se za ožjo volitev v Škofiji podvoji orožniška moč. Vzdrževanje javnega reda naj se poveri c. kr, orožnikom Za Časa volitve naj se odstranita ona dva občinska «redarja«, ki znata delati le »nered« med ljudstvom in ki aista nikakor sposobna, da svojo službo nepristranski vršita — kar sta javno pokazala na zadnjih volitvah ! Dalje zahtevamo, naj c. k. orožništvo skrbi, da se nas ne bo več javno izzivalo (kar se je godilo zadnjikrat preti očmi obč. redarjev in c. k. orožnikov) z »m...a per i Croati, Fora i Croati« itd. ! Naše ljudstvo je dobro, mirno in potrpežljivo, ali ako se je vleče za lase, bi znalo vzkipeti, česar pa mi nočemo, ker vemo, da Brzojavna poročila. Cesar na D mi »ju. DUNAJ 4. (K. B.) Cesar prispe jutri zjutraj iz Budimpešte semkaj. Iz ogerskega parlamenta. BUDIMPEŠTA 3. (O. B.) Zbornica poslancev je nadaljevala razpravo o proračunu. Posl. Pader je govoril proti, posl. Geza Ga-jarvi in Roland Hegediisz za proračun. Poslednji je rekel, tla more budžet služiti za vzgled reelnosti in natančnosti. Napade na premični kapital je imenoval neumestne v deželi, kateri vsled rezerv i ranosti inozemstva tak se za nas rabijo strogi zakoni ! Kar se je godilo o odhodu socijalistov Primanjkuje kapitala. (lahonska druhal je delala za njimi najne-sramnejših znamenj, in socijalisti so tudi opazili to) je še več nego skandal ! Kar se je ponavljalo, ko je odhajalo naše osleparjeno ljudstvo, pa presega vse meje dostojnosti ! C. kr. orožnikom naj se tla nalog, da strogo pazijo na to, tla se kaj sliČnega ne ponovi, drugače bi mogle navstati posledice, za katere ne bi bili mi odgovorni. S temi Gibanje ruske mornarice. , , . v , .. KANEA 3. (K. B.) »Agence H a vas« opazkami pa nikakor ne mislimo napadati c. ; 1 . . i ^ -v. i - . - t -i ~ I iavlja: Tri ruske oklopnice in dve torpe- kr. orozntstvo, ker istemu ni bilo mogoče J J 1 1 -i • ■ dovki so prispele semkaj, storiti ničesar proti premnogostevilni množici ' > Poslanica predsednika Mac Kinleya. Preosnova vojske v /jedi n jen i h državah. AVASHINGTON 3. (K. B.) Zbornici re preže n tanto v se je predložilo predlogo o preosnovi vojske. Angležki parlament. LONDON 3. (K. li.) Novi parlament se snide danes; pred vsem izvoli govornika. Prestolnega govora ne preči taj o pred četrtkom. in je moralo skrbeti v prvi vrsti za red v neposredni bližini volilnega čina. Kako tlaleč je že zabredlo spodnješko-fijsko ljudstvo, je razvidno iz tega, da je hotela domača otročarija kamenjati preč. gosp. dekana Kompareta in to v neposredni bližini volišča, kar je zabranit nek naš vrli možak ! ! V Škofiji pa ni varen nobeden, ako ne drži za prodance, kar je zelo žalostno ! Mi apeliramo na tovalca, ki se nam zdi pameten mož, nuj on skrbi za boljše vedenje v svoji vasi. WASHINGTON 3. (K. B.) Poslanica predsednika Mac K in leva kongresu razpravlja obširno o kitajskem vprašanju. Razmerje tlo ostalih vlad ju ug dno. Poslanica hvali lojalno postopanje podkraljev v južnih pokrajinah in odločnost konzulov in poveljnikov ladij. Poslanica se sklicuje na amerikansko okrožnico od dne 3. julija t. 1., v kateri je obrazloženo stališče Zjedinjenih dr- i v , žan. Amerikanska politika gre za tem, da se gosp. občinskega sve- .... v Kitajski vzdržijo teritorijalne in upravne bistvenosti, tla se zavarujejo prava ve- Treba pa skrbeti, da se v spodnji Ško- lesil ter da se zagotovi vsemu svetu trgovina «... - -.i . - i - , - jednakomerno in nepristransko. Amerika spre- riji ustanovi orozniska postaja, kar je temveč J 1 nujno sedaj, ko bo tam železniško postaja- Jema ruski Predl<>g' da Jc vzpostaviti zopet lisce cesarsko oblast v Pekingu, ker da to je naj- v r v i uu bolj pripravno v dosego trajne ureditve. Pred- Nasim vrlim možem od obeh strani, to J 1 ' s J i čm a- ■ u -i i ! sednik zahteva, da je prave krivce eksem- je od Škofije m s hriba, polagamo na srce, » ji - , t - .. i„,___. „ plarično kaznovati v strašilo drugim, v ko- naj bodo vztrajni, naj ne klonejo duhom, ker * . t „ - . likor to dovoljuje pravičnost: tudi odškod- konecna zmaga mora biti nasa ! j j t ' * ii • ■ £ • i t. i. • • nina tla je možna, bodisi tako, da se poveča Albinu in Spanjoletu pa svetujemo naj J ' 1 v i , i i j v- jamstvo za varnost inozemeov, bodisi s tem, ne igrata žalostne uloge, ker drugače jima j*""0"*" » i- i-i • „ da se odpre Kitaj trgovini vsega sveta. Mac posvetimo z — narodnim konsumnim J 11 & & društvom! ! Kinlev priporoča potem ruski predlog, da je ______1 različna menenja glede odškodnine predložiti razsodišču v Haagu. Poslanica priporoča ob- Vesti iz Kranjske, ji™** ^'^"Ir rth'm",1° J srebrom ter omenja glede filipinskih otokov, * Novo veliko domače pod- (ja skuša Amerika zagotoviti Filipincem bla-jetje. Ljubljanska tvrdka Žab kar je g0S|0V slobode in dobre vlade. otvorila prvo slovensko livarno že- jz nemške diplomacije. le za. Podjetje je urejeno na najnovejši na- BEROLIN 3. (K. B.) Kakor je zve čin. To je pač lep napredek domače obrti, dela »Nordd. Allg. Zeitung« je grof Alvens- * Umrl je v Ljubljani gosp. Adolf pk Jeben, poslanik v Bruselju, določen, tla na-S o c h e r, inspektor drž. železnice. ' domesti kneza Radolina, poslanika v Petro- * Umrl je te dni v Pragi gosp. Fran gradu. Smola, c. kr. drž. železnice uradnik. Pokoj- ! jz italijanskega parlamenta, nik je mnogo let služboval na Kranjskem RIM 3. ilv. B.) V komoro je prišlo ter bil obče priljubljen odločen slovanski ro- zei<$ mnogo poslancev. Tribune so bile pre-doljub. napolnjene. Pričeli so utemeljevati interpela- Ljubljančanke Prešernovi cjje „ programu kabineta, obseženega v poli č e r i. Minolo nedeljo sta presenetili gospo- ročilu ministra-predsednika kralju. (Halje na četrti strani.) dični Ana Kušarjeva in Leonija Souvanova Prešernovo hčer, gdč. Ernestino Jelovšekovo, z lepim darilcem. Prinesli sta jej v imenu; tiliiliOSt. Neka bogata gospa, ki je ozdra- ljubljanskih narodnih dam hranilnično knji- vila od gluhost. in šumenja v ušesih s pt>- žico z vlogo in pripisom; »V slavnem očetu močjo ušesnega bobnita dr. Nicholsona Me Tebe ljubimo! Slovenke Slovenki! Je darovala njegovemu zavodu ,o.(X>0 gid z J • namenom, tla gluh: in nepremozni ljudje vdo- Cast ljubljanskim damam! j bijo brezplačno taka bobnila. Pisma naj se * C esarj e v ti a r. Šolskim sestram de naslovljajo: S t. 4tt60, z a v o ti N i e h e l-Notre Dame v Trnovem pri Ilir. Bistrici je s o n »L on g c o t t«, G u n n e r s b u r g, podaril cesar iz zasebne blagajne 1000 K za L o n d o n. \\ . zgradbo novega zavoda in kapelice. * Prešernova sla v n ost v ljubljanskem gledališču se je vršila ob popolno razprodanem gledališču. Popoludne so igrali o znižanih cenah »Rokovnjače«, zvečer pa so peli * Prodano nevesto«. Pred obema predstavama je gdč. Ruckova predavala Aškrcev slavnosten »Prolog«, ki je sklenil s krasno umetniško koncipirano in izvedeno apoteozo Prešernovo. Pred večerno predstavo je govoril tudi gospod Verovšek Prešernovega »Povodnega moža«, na kar je sledila živa slika, kako povodni mož ugrablja zalo Uršiko s plesišča. — Ker k nedeljskim slavnostnim predstavam mnogo občinstva ni dobilo pro- J štora, bo danes zvečer še jedna slavnostna j predstava, na kateri se ponovita slikoviti umetniško prirejeni živi podobi »Apoteoza« in »Povodnji mož«. Slavnosten govor o »Prešernu, njega življenju in pomenu za Slovence« bo govoril g. prof. Leveč. OBUVALA! -^S PEPI KRAŠEVEC • pri ceriTi s i. Peira (Piaua Rosario pod lliisKo Jolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dner». Odpošiljate* je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjčno»tjo te točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe »e priporoča Josip Stantič če vi j. aojster ■IfcalifM kislina Dunajska filjalka Hranilne vloge na kqjižioe a 4%- Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. ŽivnostenskA banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20,000.006 K. Reservnl zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi. Lstaja na Kitajskem. TIENTSIN 2. (K. B.) Tukaj pravijo, da se dve stotniji nemških čet 36 milj od Paofcingfu-a proti zapadu nahajati v veliki stiski. Osem francoskih stotnij je dne 23. novembra zapustilo Paotingfu, da osvobodijo Nemce ; vzeti so s seboj živil za tri dni. V Paotingfu je vse mirno. Po ukazu svoje vlade izročijo Rusi železnico iz Sai-hai-kuana v Peking Nemcem. Danes podpišejo listine, ki se tičejo te predaje. Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednosti, zatorej Trgovina in promet Nezgoda na železnici pri Kalstlorfu in odškodnina za poštne pošiljatre, zgubljene tem povodom. Prejeli smo nastopno ter nemudoma pri-občujemo, ker utegne zanimati v prvi vrsti tržaške trgovske kroge. Kakor je znano, so bile povodom nesreče na železnici pri Kalsdorfu dne 24. decembra 1900 vničene skoraj vse poštne po-šiljatve, ki so bile prejšnji večer z hrzovla-kom odpeljene iz Trsta. Trgov, miuisterstvo je ravnokar odredilo, da se ima izplačati predpisana odškodnina za priporočena pisma in vožno-poštne pošiljatve, ktere so se bile zgubile povodom omenjene nezgode. Da se je stvar tako zavlekla, oziroma, da se je izdala razsodba o odškodnini še le po 11 mesecih, pripisati je okolnosti, da je bila rešitev te stvari po vsem zavisna od odnosne sodne preiskave, ktera je imela namen dokazati vzrok nezgode, oziroma ustanoviti, ali je kdo zakrivil isto. Ker je šlo za priporočena pisma in razne vrednostne pošiljatve, za ktere se v slučaju izgube vsled presile ne plača nikake odškodnine, moralo je ostati to vprašanje nerešeno, dokler ni bila sodna preiskava dovršena. Sedaj ne obstoji več ovira proti izplačilu odnosnih odškodnin. naj se zahteva povsod le: DRUŽBE SV.CIRILAIN METODA V LJUBLJANI. M A L POL 0 Zl DA R D OMU NA A LT ARI - ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V LJUBL|ANI. jutri jih imamo! Trgovinske vesti. B U d i m p eš t a 23. Pšenica za oktober K. —.— do .— Pšenica za april 1901 K. 7.4<> do 7.47 K. Rž za oktober K, 7.55 do 7'66 Rž za april K. 7.20 do 7.21 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.55 do 5.58 Koruza za september .— do .- - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 4.92 do 4.93 Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje dobro mlačneje. Prodaja 35.000 m. st* 5 st. ceneje. Vreme: dež. Hamburg 23. Trg za kavo. Santos good average za december 35"—, za marc 30.25 za maj 37.— za september 38.— Denar. II n v r e 23. Santos good average za november po 50 kg. Frcs. 43.25, za marc po 50 kg Kres. 44.— Dunajska borza dne 3. decembra. danes prut]« Državni dolg v papirju 98.05 98. ,, „ v srebru 97.70 97. Avstrijska renta v zlatu 116.— 110. „ kronah 4% 98.35 98. Kreditne akcije . . . 670"— 673. London !0 Lsr. . . . 240.50 240. 20 mark..... 23.53 23. Napoleoni..... 19.17 19. 100 italijanshih lir . . 90.34 90. Cikini.....11.34 11. čenij 25 90 15 35 75 40 53 16 70 34 1' Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo I" iz lekarne B. Fraper-ja v Prani je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. ^varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno |>o-Ioženo varstven« znamko. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. W Glavna zaloga: Lefcarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptetia „pri črnem orlf m Praga, Malastran, Ogel Spornerjeve inice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu t Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenburgr, P. Prendiiil, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zaiietti, A. Praxmarer. GORIŠKI LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastili hiši. --3»»: —- Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/8°/o» ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na meujice po 6 °/0 in na vknjižbe po oVZ/o- Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stauje bran. vlog leta 1899. oiroglo K. 1,400.000. Poštuo-hraii. račun st?. 831315. „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani SpitaUke ulice št. 2 Slovenci! Slovenke! v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši blišč ter vzdrži usnje mehko. 0°o o°o o°o Voščilo (Biks) Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! glavno zalogo ima Jvan $rufovka, zaloga usnja, v Gorici. Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 že v uinogib hlevih, fcedar živina noOe rada jesti, Icedar alabo prebavlja v zboljšanje in poinnu-Žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena Vi Skatljica kron 140. ^kutijice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je ca Srodaj v vseh lekarnah in drogerijah rlavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski In knežje bclgarski dvomi zalagatelj. Okrožni lekarnar, Koroeubarg pri Đanaja. Cenjene gospodinje! skusite da ta naša izborna sladna kava n?jde pot v vsako slovensko hišo. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak ^ 4. 4. podove j v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako i prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in 'je trpežen. Za 10 Q m. zadostuje 1 kg. po :1 kroni v plehasti Škatlji. Ces. in kralj. ^^ priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21. Ustanovljenu 1S32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete: pisalna in kopirna črnila. 3 nepremovljive masti za nn dstvo I za ohranjevanje podplatov ..Vandol". Kovinska čistilna zmes, srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje tešeiio (biks) ^sm Cenik pofiljem brezplačno poitnine prosto. F 1 L I J A L K A c. Kr. pri?, avstr. M\\nn zarode /a trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz S'/^'o 30- „ „ 3V/o V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2° 3-mesečni „ 6- "1 O '0» al, o aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem '24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. !. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Itielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomoatu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1"I)0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumeatnej simi pogoji. Predujmi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente-v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nasa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali i Seberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.. HHHHHHHKHHHHHUHH Redka prilika! 300 komadov za samo gicl. 1.80 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižic«), 1 čudovito eleganten ustnik za smodke iz jantarja, 1 krasna kravatna igla s similibilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. Biserom za gospode ali dame, 1 jako krasna garnitura sestoječa iz manšetnih, (»vratnih. naprsnih gumbov, 1 krasna pisalna žepna oprava, sestoječ'i iz treh komadov, 1 par finih nogovic, 1 zelo eleg. damska Uroša najnovejše mode, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in se nad 250 komadov, ki s«. v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsaka prevara je izključena, ker sprejmem neugajajoče takoj nazaj. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jak<> fin žepni nož z dvemi rezili v darilo. Razpošilja po poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej. Srnest Buchbinder KRAKOVO Poštno predalo E. S. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. (_ j Posojila na vrednostne papirje proti ' nizkim obrestim. u varovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4'/i7o obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjlo najkulantneje. Borzna naročila.