Za Samarijanom. »Pojdi in stori tudi ti tako«, rekel je Kristus, ko je povedal priliko o usmiljenem Samarijanu. Da, ko bi v nas živelo veliko duha, ki je prešinjal Samarijana! Veliko, ker je danes toliko potreb, ki bi jim bilo treba pomagati. Kollko je med naml revSClne .pomanjkanja, boleznil Vsak mora to rideti, saj zadevamo »kpro pri vsakem koraku na to velikb h8do. A pfezreti ne sfflerao še drug« bede, ki postaja danes od dne do dnt večja in hujša, to je pa nesreča duž. Vidiš lahko, kako je med nami toliko duš pogreznjenih v greh in v strast. Ce je vsak greh, vsaka strast> zabloda, slabost bolezen in scwt dilŠe, kaka nesreča sp ti grehi iii s^rasti! In žalibog, koliko je danes ljudi, ki v svbji dušni sleposti smatrajo te zablode, to bolezen, to smrt duš za nekaj čisto navadnega, za pravilno življenje, da, celo za srečo človekovo. Koliko je še danes dmgih, ki Še &\1tijo nesrečo hi Žalost greha, pa driigega ne storijo, kakor da letto pobešajo roke, obupUjejb in govorijo: Saj človek ne more drugače! In koliko je danes že onih, ki polagoma izgUbljajo, ali pa so že či3to izgubiii zadnjo rešilno deŠČico iz te umazane, usodne povodnji, vero, ki bi jih še lahko pripeljala k tistemu, ki bi jih še mogel rešiti, h Kristusu, ki odjemlje grehe sveta! Kako žalosten in grozen je ta pogled! Ko je gledal sv. Pavel tako du* šno bedo svojih soljudi, je vzklikliil prevzet od švetega sočutja in usniiljetija: »Kdo omaguje, in jaz neomagujem? Kdo se pohujša, iri inene iie peče?« Tako tudi ^ravi krščanski človek he more in ne sme iti mimo te nesreče tolikih duš mrzel in brezbrižen, kakor sta šla judovski duho* vnik in levit mimo človeka, ki je padel med razbojnike in je ležal na pol mrtev na potu. Ne šrne, ne more. Saj ]e ta dUŠiia bieda ona, ki rodi toliko telestte bede, fevSčine in bolezni. Saj je ta du§na beda tista, ki prinese tolikokrat nesreCo tudi tja, kjer je drugače zdravje in blagostanje. Čs vidimo danes toliko nesrečnih, raždvojenih družin, če vidimo, da toliko otrok raste brez prave vzgoje, Ce vidimo v življenju narodov podivjanost in skoro nevzdržne razmere, ali ni vse to odtod, ker so bolane človeške duše? Ne smeš In ne moreš itl mimo te bede mrzel, ker je ta beda ona, ki navadno ne preneha s smrtjo, kakor telesna beda, temveč se ob smrti spremeni v večno, neizrekljivo strašno nesrečo. Ne moreš ostati brezbrižen napram tej nesreči duš, ker s.i drugače v nevarnosti, da ta ne sreča zadene tudi tebe in tvoje. Si videl pred leti, ko je razsajala in neusmiljeno kosila »španska« in je bil zrak prenapolnjen strupenih, kužnih bacilov, kako je huda bolezen grabila enega za drugim. In čim več je na svetu od greha zastrupljenega vzduha in ozračja, čim bolj je prenapolnjen svet s kužnimi bacili greha, tem več duš je v nevarnosti, da se okužijo, se zastrupijo in tudi postanejo nesrečne. Ne, ob tej nesreči ne moremo biti mrzli in brezbrižni, tukaj mora pomagati vsak krSčanski človek! Seveda si misliš: Kako? — Najprej z molitvijo. Če gledaš vso temo, ki je danes na svetu, in vidiš duše, kl se potapljajo v njo, ti lahko prlde mlsel: Kaj morcm jaz neuki, prepro- •ti človak proti Umu? — Re», • tvojimi laitnimji močmi ne veliko. A kakor je nadangel Mlhael, ko s« je vojskoval s satanom, rekel: »Naj ti zapove Gospod«, tako lahko ti prosiš Boga, da premaga in uniči to temo. ki pogoltne toliko človeških duš? In nam je ta molitev tudi zapovedana. »Molite drug za drugega, da bodete rešeni«, nas opominja sv. pismo. In očenaš, ki ga nas je učil moliti Kristus, kaj je drugega, kakor velika, sedemkratna prošnja za božjo pomoč v veliki dušni nesreči sveta! Velikokrat molimo očenaš, a kolikokrat je naše srce pri tem topo in brezčutno, je vse le mrtva beseda, ki jo izgovarjajo naša usta, a se srce ob njej nič ne gane in ogreje. Ko bi mi vsaj v teh trenutkih, ko molimo to največjo krščansko molitev, imeli vsaj nekaj krščanskega srca, ki vidi vso duhovno bedo v svoji okolici in po celern svetu, ki vso to bedo toliko nesrečnib duš občuti tudi kot svojo bedo, kako iskreno bi pač kipele iz našega srca prošnje, da naj pride na svet božje kraljestvo, da bi vsi Ijudje izpolnjevali voljo božjo, da bi nas Bog ne prpustil skušnjavi, da bi nas rešil — greha! Lahko pomagaš odstranjevati to današnjo dušno nesrečo iz sveta s tvojim lastnim življenjem, če se trudifi, da je tvoje življenje tako, da dru gi postajajo ob tebi boljši, da rastejo navzgor k luči, k Bogu. Da, za vse one, s katerimi prihajaš v svojem življenju v stik, naj bi bil po svoji notranjosti, po svojih besedah, po svojem vzgledu tak, da drugi ob tebi me bi postajali slabši, temveč da najde vsak ob tebi vzpodbudo za navzgor. Na svetu je veden boj med kraljestvom luči, ki osrečuje človeške duše, in med kraljestvom teme, ki spravlja v svet le nesrečo in bedo. Kdor je krščanski, kdor hoče svetu dobro, ta mora sodelovati in pomagati, da se premaga kraljestvo hudega. A ne premaga se to krajelstvo samo z obsojanjem, samo z lepim govorjenjem temveč najbolj s tem, da razderemo v lastni duši krajelstvo teme in tam sezidamo kolikor mogoče svetlo kraljestvo, da se potem iz naše duše ven ustvarja na svetu ono kraljestvo, ki rešuje duše naših bližnjih. Če mi pri svojih bojih in pri svojem stremljenju kvišku mislimo tudi na druge, potem je to sveta ljubezen, ki jo je nosil v sebi sv. Pavel, ki je rekel: »če kaka jed pohujšuje mojega brata, ne bom jedel mesa vekomaj, da si brata ne pohujšam«, je to ona ljubezen, ki je živela v Srcu Jezusoveni, ki je pri zadnji večerji molilo: »Oče, posveti jih z resnico . . . In zanje se jaz darujem, da bodo posvečeni z resnico.« Da, bodimo usmiljeni Samarijani sredi velike bede, v kate>ri je danes toliko duš! Bodimo Samarijani, da ne zapiramo oči pred to bedo. Bodimo usmiljeni Samarijani, da pomagamo, pomagamo z molitvijo, pomagamo s posvečenjem samega sefbe! KrSfianiko srce st. Očata. Papež Pij XI. je obljubil apostolsk«mu vizitatorju Bonvalllju v Bolgarlji, da hoče še prispevatl za one, ki so bili po potresu poškodovanl. In sicer naj se razdeli njegov dar med najbolj uboge brez razlike, ali so katoličani — ali pravoslavni. Odločna mladina. V Avstriji že dalje časa pripravljajo zakonskj predlog proti razširjanju umazanega slov stva. Seveda gotovim ljudem, ki vlečejo iz te umazane obrti velikanski dobiček, ta zakon ni po volji. Ravnotako so zoper ta zakon tisti, ki so mladino namenoma zastrupljali z umazanim berilom, da so jo potem tem lažje zlorabljali v svoje temno namene. Vsi ti so se na vse načine trudili, da bi tak zakon proti umazanemu berilu preprečili. Te dni pa je kulturni urad v imenu 10.000 visokošolskih dijakov vložil pri vladi ostvi protest proti zavlačevanju dotičnega zakona in je odločno zahteval, da se ta zakonski predlog v najkrajšem času predloži in uveljavi. Pač odločna mladina, ki sama ve, kaj je za njo dobro! Da tudi med nami ne bi bilo nobenega fanta in dekleta, ki bi jemal v roke umazane cunje, ki mu hočejo uničiti vero in čistost! Sramota krščanske Evrope. V Je- ruzalemu so mohamedanci krasno popravili Aksa-mošejo in jo bodo 27. avgusta zopet odprli. Nasproti temn pa je silno žalostno dejstvo, da je cev kev božjega groba, največje krščansko svetišče, silno zanemarjcna in za puščena. Kupola propada, slikarijc otemnele, zid se krha in kruši, tlak je ves poškodovan. Ni čuda, da mohamedanci pravijo, da v Evropi menda ni vee kristjanov.