Lelo VII., šiev. 6. Celje, torek 20. jairaarja 1925. PoitnlRB placana u gotouiiti. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Dfn, za Inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu, Pr! večkratnem oglašanju popust. Posamentm »textile» 1 XMit. Izhafa vsak totreli, četitek In iscboio. UredniStvo: Sttossmayerjeva ul. St. 1, prltličje. Telef.65 UpravnlStvo: Strossmayerjeva ulica I, pritllCje. Teles. 65. Račun pri poStnem Ček. zavodu St. 10.666. Veliki shod Narodnega feloka v Celju. Nil sijajno u.vpolejii volilueni sho- *lu Narodnega bloka, ki so je vršil v «Tetrtek, dne 15. t. m. zvečer v veliki dvorani cel'jskega Narodnega doma, je, kakor smo zc porocali, govoril za /iosilcem liste g. prof. dr. Pivkom blo- kov kaudidat z:t sreza Gclje in Šmarje g. Jo&ip Drofenik. \/. iijegovcga slvarnega in i.skro- nega govora posnemamo sledeče: .».Posebrio milo mi je, da mi jo da- na prilika nastopiti skupno z ve-nkim idoalistom g. dr. Pivkom. Kot prislaä Samostojne kniet ijske stranke in kot cden prvih njenili ustauoviteljev sem veclno zastopal načelo, da mora imeti la slranka poziiivnih smernic v svo- jem delu. Dp gotove dobe sem uspel. Videl sem, da je delo v Boogradu ne- kaj drugega, kakor je bilo ono ua Du- »aju. V bivši Avstriji je bil'a vsa mi- st*!, vsa skrb in vse naše delo, kako iz- feiti obročo s te maeehovske državo. — Slovenski parlamentarni zastopuiki na Ptinaju niso smpi'i iti po osvo- bojenju istili obrazov v naso liiso, v naš jugoslovonski. tempel. Klerikalni poslanci pa so aft a istiui orodjem in a istim delom v beogiajski parlamcnt. To .smo slovonski .saniostojni kmotje obsojai'i. Ako bomo tleiali v Beogradu prineipijelno opozicijo, to no bo niti v korist naše cclole niti posameznih eiiot. Nas sloves iz lota 191.8. je sedaj min ul. Vse driigačno innenjo irna da- nes o nas velika srbska veja jugoslo- venskega drevesa — po »zaslugi« kle- rikalccv kot vceino sl'ovcnskega par- iiimentarnega zastopstva. Slovwiija jo silno potrebna drzavne negc, saj je ravno njeno gospodarstvo vsled vojnc (ako silao Irpejo. (lospodarske žilc na sever in ra jug so nam bile podveza- ne. Sloven ija jo navezana na nas jug, «a jugosi'ovenski centrum. Ako pozi- tivno sodelujemo pri uredilvi naise dr- aave, iraamo prienkovali dobrin. Naša stranka v opoziciji 'ni mogla ničesar '•losoci, pač pa srno imeli velike uspehe, ko je zmagala v slranki moja teza., da smo se odločili za pozitivno delo in po- slali v vl'ado svojega ministra. Srbi imajo mnogo smisla za naise gospodar- ?ko fožnjo. Slovenija ivna bodočnost v ckrilju nase države. V Beograd je slovensko ljudslvo jjo.slalo Ijudi, ki so se tarn hfiniii, 'do- ^a pa lunotno ustvarjali nerazpolo- zenje proti plemenitemu srbskemu de- la nasega naroda. Sramolno .stovilo 14 škrinjic v mariborski obiasti imajo na vesti v znatni meri ravno klorikal1- ci, ki so pomagali te skrinjicc umotno ustvarjati. Oni s lem profanirajo vo- litve, tako važen državni posel, ko se odloča o usodi državnega vodstva. Tu »e bi sinela prevladovati 5ala in tudi we strast in ?:agrizenost, ampak irezni I'azum in srčna čustva. Moja pot je bila jasna vnaprej. jBil sem prepričan, da je v pozitivnem •lefu spas Slovenije. Naša jugosloven- ska ustava je dobra, svobodoumna, ne- kateri pravijo, da, ceio proypcf svob'o- doumna. V kateri državi bi se sraelo tako ogjožati državo in izpodkopavati »ljene temelje. kakor se to godi pri »as?! Svaka sila do vrcmena! Reci mo- ramo: ali smo — ali nismo? Ne po- »abljajmo, da se nabajamo oK treK dr- žavnllv. mejaH, da smo bili n°Pre3 V sredini.države, a da je sedaj naša de- iela na meji in da zavzema zelo eks- jpüniran teritorijaJnii položaj. Če, bo Jtaš- nanien, mesto o politicnib', raz- pravljati bolj o gospodarskili \prasa- njih. se bomo konsolidirali. Ustava ni dobra v toliko, ker jo imamo sarao na papirju. V uslavi nam je zasigurana samouprava; toda samo- uprave se ravno klerikalci, ki toliko govore o njej, bojijo. Uparn, da bo bo- cloci parlament postavitna dnevni red kot eno najvažuejsih took izvedbo sa- mouprave in uvedbo oblastnih skup- šciji. To je J'avjjo pri nas na Štajer- skem nujuo polrt'J-mo. — Nem.ski val se li. pr, zopct j'azsirja in zastrup- Ija nas narod. Od notranje konsolida- fijt» ,si miioLo obetamo ne samo z dr- žavnopravncg-a, teinvec ludi z ožjega slovenskcga sfališča. Pnlike bi b|ile pri nas vse drugačne, če bi poslovafe ol)laslne skupsnne, ki bi se ozirale na zahteve vsake yosainezne obiasti. Tz- enačiti je treba daviina bremena. V nasi državi iniamo še vedno 7 vrst davčnili zakonov, ker še nimamo iz- enarenega davencga zakona. Vsa ta in druga -vprasanja je mogoče rešiti samo s pozitivnim de- lom. Prijatelji, pozivljam vas kot k'an- didal v vasem, .srezu, da podprete to iiaso misel in to naše delo. Oe mi bo usoda miln, da pridem v Beograd, bom zMSilnvil! vse sik za po;;itivao puliliko. Pi'icakujem pri volitvab lepo udeležbo na]3rednega volilslva. Gepitve list se na dezeli. ne opaža, to je specifično mestna bole/en. Tn ravno mesta naj bi nosila zastavo skupnosti! (las tavanja oil nesrece do nosreče mora prenehati. ICa.r je delaP :i. pr, Radj(.^ na Hrvat- skeni, je naraviiost Skandal za ureje- no di-žavo. Mičljonje najiram Boogra- du .so mora. izpremonid, kvedit, ki smo ga zaigrali, mora mo zopet pridobiti. Apoliram r.;i vas, cenjeni prija- lolji, ne zaprito se v svojo mestne hi- še. Obi.ščite svojee, ki jib imate mod uarodom, in jib poucite! Nase Ijud- stvo je »slabo« samo zato, ker se inte- ligonoa zanj promalo briga. Pojdite med nas dobri kmečki narod in ]ivata narodova vain ne bo izostala. S tern bo vrzel med inleligeuco in kmečkim narodoui izpopolnjena. Ta vrzel pa je saino uiuetna, saj imamo med inteli- genco naše ljudl: sinovo nnsega kmeo- kega naroda. Niti mesec dni nas Jie loci več ocl volitev. Obetati vam ne morem druge- ga, kakor to, da se liočem posvetiti de- ln v prospei) in procvit nasega I'epega narodnega gospodavstva. N"aj me kle- rikalci napadajo: vem, da sem |im Jiovaren, in ee sem jini nevaron, je to dobro za vas. 'Burno odobravanje.) Havno zato; ker i;am ne morejo nice- sar nepoštenega očilati, si pomagajo 7, lažjo. Kdor pa si z lažjo pomaga, je že pokopan. Dolajte za državno koncentracijo in podpirajie državno misleee Ijudi: tedaj bodcie srečni vi in vaš mali Dro- fenik. V tern smislu vam.Wicem: poj- dite za nami! Zvestoba za zvestobo! Ne rabim drugega, kakor vaš upliv,- i)i mandat jo resen. Želim in upam, da bo Celje sponlano pokazalo, da imamo samo dve listit eno pro in eno contra. V tern znamenju vas poziv- ljam na vslozqo delo v blagor in pro- cvit naše tepe države, našo lepe Ju- goslavije in naše male Slovenije!« (Polgotrajno, frenetično odobravanje.) Za g. Drot'onikom je spregovoril minister n. r. a. dr. Kutiovec: " • ' »Vože me toliko spomlnov na colj.skega -srezk^a kandidata prija- Dva sijajno uspela shoda samo- stojnf h demokraf ov v Varaždinu in Beogradu, Preko 8000 udeležencev v Varaždinu. — Bivše radičevske organlzadje za SDS. — Vihanie ovacife mlnlstru PHblčeviču. — Trdna pozklja SDS v Beogradu. Vamžtlin. 10. januarja. Tu je sa- mostojna deiuokvatska stranka prire- dila vceraj nad vso sijajno uspel shod, katerega se je udelezilo nad 8000 Iju- di, vecinorna kmetov iz bližnje okolice. IJ organizacij i'azpuscene Radi<;eve stranke se jc na tern shodu oi'icijelno prikl'jiuMlo saniostojni demokratski .slranki. Iz Medžiinurja so prispeli kmetje s i godbami. Na shodu je go- voril med viharnim odobravanjem prosveini minister Svetozar Pribico- vic, za njiin pa minister dr. Krizman in dnigi. Vsi govorniki so želi za svo- ja izvajanja burno pritrjevanje. Pro- svetni minister dr. Svetozar Pribiee- vic je med velikimi in viharnimi ova- cijami pozdravil navzoče zborovalce: »Pomozi bog, junaei!«, nakar je iz tisocerih grl zaoiil odgovor: »Bog TI pomogaoU . v Beograd, 19. januarja. - Radi da- nasnjega pravoslavnega praznika bo- gojavljenja \I'ada v Beogradu popolno. mrtvilo. V hoteln »Imperial« se je yt-> sil sijajno uspeli shod samostojue de-> mokratske slranke, na katerem je go- voril minister dr. Grisogono. Politični krogi pozdravljy.jo veliki zbor z naj- vecjini zadovoi'jstvom, ker je pokazal* da imajo saniostojni demokrati v beo- grajski prestolici vcliko zaslomljo in je pričakovati, da izpodrinejo mandat Ljube DavidovH-a. Katastrofa v zagrebški električni centrali. Zagreb, 19. januarja. Sinoči oli pol 9. se je pripetila v tukajsnji elek- ricni centrali strahoVita ekgplozija. Po vsem mestu so je začula silna de- ionacija in takoj jo biro jasno, da se je niorala /goditi tcžka katastrofa. Eks- plodiral je stroj. kotel St. 7., in vse me- slo jo bilo do 1. ponoči brez vsake elok- tt'icne razsvelljave. Po mestu je za- vladala velika panika. Posfopje. v ka-« lerem se je nahajai strojni kotel, >e porašeno. Škodo ccnijo na 2 milijona dinarjov. Pri eksploziji je bil 1 knriae ubit, 1.1. delavrov pa vor ali m-ml ln/ko ranjenih". Trocki — odstavljen. Moskva, 19. januarja. Osrednji oNe, tega ne moremo storiti! Bili so, ki1 so se zrtvo- vali kot dobrovoljcl in mnogo pripo- mogii do skupne zmage. Zato damo izjemo onim :iarodom, ne moremo pa Ie dati avstrijski republlki.« »Tor je pi'san 'dokazni dok'umenf; in ta Je takT da ga noBeno pacenjc ne more ovreči, S torn orožjem greino lalik'o mirno v borbo za nosilcn liste —¦ dob'rovoljcä dr. Pivka. Ne lio tezk'o moralno pre- pričati, da gremo za dobro stvav v boj; vsaka stvar, ki. ima dobro idejo, ima mnogo dobrili izgledov. Treba delati, da bo slovenska in- leligeiica zastopana v vecinski grupi, kajti sj^imo tedaj bodo izginile besede o pfernenskeni separatizmu. öasi sa resni. Crupa,- ki je tu, ne lio tehlala samo po svojih glasovili — ona tehta1 mnogo več. Razrncre v našem narodu so fako komplicirane, da se jili malo- kdo polno /aveda. V priliocmjosti va- dim najboljše šanse. za ozdravljenje. Pričakujem, da bo celjski bazen —i Savinjska dolina kot najkullurneisii del* Slovenije storila svojo narodno dolžnost, in upam, da vas bo 8. febrin ar naSel na svojem mestu.* (ŽivarTno ploskanje.) : Za g. dr. Kukovcem je povzel fte- sedo, prisrčno pozdravljen, sivolasi na-' rodni borec, supan 0. 3*V ^- Hrafoveč.i"-^ »Beso'de ol>eh' gg. kandidatov sq segle do nasili sre — posebno, ko sta podcrtavala državno in narodno idejö, Za nas ne bo dyomljiva odlocitev,- kam bomo vofili. Radio je zbral okrog seb'e Hrvate, a dr. Korošec je njegov dob'ri prijatelj. Da je Radio veleizdajalec, je danes včakomur jasno; jasno pa je, da tudi dr. Korošec kot njegov prijatelj no more imeti zaupanja. Naš Boj velja1 strah'ovladi klern kalizma,- ki si vsak dan kuje drugacnac ¦gesla. Nekoč je bila »vera v nevar-. nosti«, potem so si izHraK »avionomi- jo«; ko.tudi avtonoxnija ni voc držala,- se hočejo sedaj spoprijazniti z »repu- St ran 2. »NOVA DOHA« ¦tev. 6 bsiko«. Klerikal« i naj bi imeli sloven- sko republiko z dr. Korošcem, Hrvati z Radie.em kot predsednikom, Srbi pa naj napravijo. kakor hočejo. Slovenci naj bi delali /ate, Jirvati zase, Srbi pa za vse, tako da bi se uverjavilo napram Srbom. geslo: »Vsak zase, vi pa za nas yso!« Napredna misel je živela in bo ži- .vda. Lahko jo kdo premaga trenutno, a vedno vstane, in končno bo ona zraa- govalka. Pristasi na;prednc niisli ni- c't'sav ,no obetajo. Enake pravico za vsakega! Smo pi'oti izigravanju enega sloja. proti. drugemu. Obsojamo vsako piemen sko in versko mržnjo, ker je iz- raz srene posurovelosti in pomanjka- nja duševnc izobrazbe. Visoko dviga- mo zastavo državnega in narodnega edinslva. Srbi so jias rešili sužnosli. in mi hočemo biti svobodni .sinovi in svobodne hčero v svobodni svoji domo- ,v i.n i. Prepricaii; ¦> tut, Univ. Z njc^vili i/vajanj posnemamo sledot-f -fy{ :.\) ir/iui nn-.i uradnistvom uga- njati deiiiagogijo, kajti uradniški po- ložaj je rosen in nevzdržen. Tlradni- «tvo pa se ne za.veda v polni meri svo- jega. položaja; inanjka mu energije in bovbeno.sli za pozilivno delo: berac moled u je — mož pa zahleva! Prj nas v Sloveniji je btfo urad- ni.stvo po večini vedno naprednega misljenja. Od vseJi strank ima v zad- njih letih samo domokratska stranka zaslugo za uradništvo. Prof. Reisner ye je loül v Beogradu tezkega in ne- Iivalozno.ü! ' ' \ boju za praviee iiradnislva Z veseljem pozdravlja uradništvo pi'ol. dr. Pivka kot nosilca liste Na- rodnega. bloka. l'radnik, ki hočeš na- predek.in ki boees samemu sebi dobro, vrzi S. februarja kroglico v 4. skrinji- '.'<) in ne cepi lastnih vrst. ker ni io sa- i.io v škodo relegsl. ampak posebno fn- di napreduega ¦uradnistva!« V imenn obitništva je koneno po- vzel bosTdc (j. Jv. Bizjak :i uvodoma povdaril, da je bil g. dr. 'i'ivko izvoljen na mariborskem sestan- ku kos nosilee lir.te Narodnega btoka bvc/. kakega predhodnega dogovora. na povsem demokratični način. Ponavljam, kar je povdarjal tn- (li župan g. dr. Hrašovec: nobenega slann se ne sine siliti v ospredjc. Nase zahteve bomo usmerjali na liašega iz- yoljenega po.slanca. ki ga bomo orien- tirali v dein, da se bo möget povsem prilagoditi .stavljenim zahtevam, tako da se ne bo zapo^tavijalo niti obrtni- «tvo niti trgovstvo niti delavstvo. Ako io lioeemo. podprimo moža, ki je že opelovano dokazal, da hoče narod na- cijonalno in gospodarsko dvigniti. G. profenik kot kmotijec je že ponovno po^aznl, da razumeva položaj tudi 'drugih' stanov. Naša dolžnost je, da storimo vse, da bodo nasi kandidati iz- .vojjenv Poprimimo se živahnega agi- taeijskega dela. da lx> prišel naš Na- r'odni blök do častne zmage!« Kakor smo ze poro^ali, je preä- sednik zbora g. dr. Kalan ob L«12. po- noči zaključil velicastni volilni shod Narodnega bloka, ki je pokazal, da vlada v vrstah njegovib volilcev po- polna enodušnost, živa borbenoet in trdna vera v zmago velike državne in narodr.e ideje. Pollsidne vesti. VLADA 17ŽIVA P0POLN0 ZA- UPANJK KRONE. Po kraTjovem po- vratkn so opozioijonalni listi začeli razSirjati vesti, da je kralj odrekel vl.'idi svoje zanpanjo in da je pricako- vali deniisije kabinela še pred volil- vavni. ^V«e to vesti so se izkazale samo kot pobožne /elje nasprotnikov naci- jonalnega rezima. V posameznih av- dijencah je kral'j niinistrskemu pred- sodiiiku Pa sir 11 in posainoznim osla- VPRASA'NJK NOVEdA RTANO- VANJ8KEÜA ZAKONA. Ministrstvo socijalne politike j«j sklicaTo komisijo, ki. naj izdela načrt novega stanovanj- skega zakona. Ivomisija bo v prvi vr- sli proučila nedoslatke starega zako- na in razrnore, kalerim se mora novi zakon prilagoditi. Naert bo izdelan v najkrajsem t-asn, ker bo sprejetih v novi zakon večina določb starega sta-" novanj.skega zakona. Komisija je za- rola J". t. m, s svojim delom. POMANJKANJE SOLI V SLO- VENIJI. V Sloveniji se kaže že izza jeseni 1. 1921. obcutno pomanjkanje .soli. A:a intervene]jo Trgovske in obrt- niske zbornice v Ljubljani je mo]io- posna uprava naroeila skladišeu v Se- nju, da. takoj pošlje skladišču soli v Ljubljani polrebno rnnožino soli. V ce- lem je.n.vizirajiili 20 vagonov, od. ka- terib dospe prva posiljka (8 vagonov) Le 20. {. m. v Ljnbljano. liin minislrom po reseratih o položaju v drzavi iz.i'(?ke). svoje popolno za- upanje. V ATIK A N J 'ROT I ZLOHABI VEiVE. Zunanje ministrstvo je opozo- rilo Sv. stolico na zlorabo vere in ver- »skili obredov. ki jo nganja velik del kaloliske duhovsčinc v korist kl'erikal- no «f.ranke. Kakor se poroča, bo Sv. stolico od red ila zelö odločne mere pro- li luijskajoci diihovseini, da tako pre- preči nosoglasja med naso državo in Vafikanom. ŽIVALSKE KUŽNE BOLEZNT V C.ELJSKEM. SREZU. Stanje dne 10. januarja 1925. Svinjska kuga: Ža- lec 1 zakuzen d\'orec. TEDENSKI IZKAZ o stnnju bol- nikov v bolnicah pod državno upravo v Sloveniji. Stanje dne 13. decembra 1024. Število oskrbovancev III. razre- da. Splošna bolnica v Ljubljani (z otro.ško bolnico) 4/i0. Bolnica za žen- ske bolezni v Ljubljani 75. Zavod za umobohio v Ljubljani 240. Blaznica- hiralnica v Ljubljani 200. Zavod za umobolno na Stiidencn 326. Splošna bolnica v Mariborü 218. Javna bolni- ca v Celjii .106. Javna bolnica v Bre- žicah 31. Javna bolnica v Slovenj- gvadou 78. Javna bohiica v Murski Soboti lOi. Javna bolnica v Ptuju 53. Hiralnica v Ptuju 108. Hiralnica v Vojniku 100. Skiipaj 2235. Celjske novice. ZAOREB&KA BORZA V pondeljek, 19. fammrja. Dunaj: 0.0873—0.0893. Milan: 2.575-2.605. London: 299.30—302.30. New-York: 61.05—62.95. Para. 8 875-3.425. Praga: 1.8675-1.8975. Cu*ih-li.&&-12,08: RICDNJ SKSTANEK JDS za me- slo (lelje se vrsi v sredo, dne 21. t. m. ob 20. uri v kltibovi sol)i (k'ljskega do- ma. Pričakuje se pohioštevilna ude- ležba! FALSKA ELEKTRARNA IN CfCLJSKO KLKKTniCNO 0MRUŽ-. JE. Vsa. veo.ja ecljska potljotja, med. drugimi tudi "\\:estnova tvornica in cinkarna, so bavijo z načrtom čim- prejšnje priklopitve na električni vod fafske elektvarne. (j istem nacrtu raz- pravlja tudi mestna občina eeljska. —• Kakor znano, je inestna občina svoj- eas sklenila pogodbc radi dobave elek- Irirnega toka z AVestnovo tvornico. kei so bile zahteve falske elektrarne za priklopitev previsoke. Mestna ob- čina je sklenil'a pogodbo z Wostnovo tvornico s pridržkom, da labko vsak eas prikljači svoje elektricno omrežje tudi na falski vod. V torek, dne 20. t. m. se vr&i na celjskem magistratu sestanek z zastopniki okoliške občine radi elektrifikacije celjske okolice. Za to važno vprasanje \lada tudi v okoli- ci veliko zanimanje. SESTANEK Q0SP0DARSKIH KHOGOV, ki se je vrsil na inicijativo gremija trgovcev v Celju v nedefjo 18. t, in. ob 11. dopoldne v inali dvorani »Celjskega doma« je bil slabo obiskan. Vse gi'aje vredno jc, da kažejo tukajiš- nji gospodarski krogi tako nialo zani- manja zn, važne gospodarske zadeve in ustanovo. Predaval je g. dr. Dojjrila, tajnik ljnbfj. Trgovske in obrtniške zbornioe o pomenu borze in borznega razsodišča. Podrobnejše poročilo ob- javimo prihodnjio. MESTN0 GLEDALIŠČE. V pe- tek, dne 16. t. m. bi se bila morala vr- Siti v Mestnom gledališču repriza lepo uspele Wiccodcrnijove komedije >Zora, dan in noc velikih dojunjili. Film jo delo pa- riške tvornice Pathe-Golor. V gTavni vlogi Goneviev.r I'eliit. Dapisi« ZhORNJA L0ŽNICA PRI ŽAL- C1J. Za »Gasilni Dom« na Zg. Ložni- ci .so darovali: župni načelnik tov. dr. R. Bergman 100 Din, gosp. I. Kralj r.() Din. ložniški fantjc, del »Mlinar- jeve* podoknice 200 Din. — GasiTno drustvo v Zg. Ložnici se zgoraj nave- denim najtopleje zahvaljuje. MOZIRJE. Podpisano Solsko vod- stvo *?e najprisrenejse zahvaljuje go- spodu Antonn Miklavcu, sodavičarju v Mozirju, gosp. Josipu Kostanjšeku, ti'govcu v Mozirjii in gospodu Francu Loskovsku, Irgovcu v Mozirju za bla- godušni dar v znesku 1.100 Din, kate- rega so imenovani gospodje blagovolili naktoniii revnim šolskim otrokom tu- kajSn.jo osnoviu. sole ob priliki neke kaz<>riske poravnave. — Šolsko vod- ¦stvo y Mozirju. Sokoiotvo. SOKOLSKI ZAKLJUÖNI PLES- to'i VENČEK se vrSi v soboto 14. fe- bi'uarja v Narodnem domu. Narodna Üruetva v Celju se Jiaprosajo, da na ta dan ne prirejajo prireditev. Obisko- valci plesnih vaj imajo sestanek v sre- a° 2L t. m. v telovadnici, kjer se pogo- orS-i? Slede plesne8a venčka. Pri tej mo - ^ P°novijo vsi plesi. Ker ima- ^deklbeam° dvG Va^1 se prosi obilne *<**?*/**" 0B hL W- Naöe S°- n* ztcr dn In JG 1Dlel0 sv°i r**ni ob«- ni wWoSf a®" T- 1925 ob jak0 **<*- cieči 'odhor C^nstva- Izvolilo si je sle- tajnft br. praSJ,ij^° Mastnak. aAK) S^ucar, hlagainik br. .lariko L,iška, načelnik br. Jože Heifler, načelnica ses. Marija Kaste- lic in odborniki br. Drofenik, Saveli, Ilajnšek, Zupanc in Piano. Javna za- hvala se je soglasno izrekla g. Borla- ku za njegovo požrtvovalno nakfonje- nost društva. 3N'a svoji prvi odborovi seji je novi odbor sklenil prirediti cine 22. februarja pri br. Liški maškerado v večjem obscgn, na kalero že sedaj opozarjamo. — Zdravo. Obrtni vesfnik. Obrtnlškl pies v Celju. Kakor že iavljeno, se vrši dne 1. februarja t. I. VI. obrtniški pies v vseh gornjih pro- storih Narodnega doma. Pripravljalni odbor že pridno dela. Zasigurana je vojaška godba iz Maribora. Prihodnje dni se začnejo razpošiljati vabila. Za- nimanje za to prireditev je vsako leto veliko. Zaradi tega že danes prosimo, da se naznanijo vse želje glede vabil tajniStvu Občeslovenskega obrtnega drnštva,, Vrvarska ul. 1, pritliije, pis- meno ali ustmeno (telefon St. 10), da se pri vabljenju po možnosti nikdo ne prezre. Obrtniško zborovanje na Vran- skem. Dne 4. jan. se je po dolgem (I31etnem) prestanku zopet enkrat iz- vrSil občni zbor Rokodelske obrtne zadruge na Vranskem. Občni zbor se je toliko časa opuščal, da je od vseh 14 zadružnih odbornikov irt narnest- nikov preostai samo še eden. Zadružni zbor, ki ga je vodil zadružni nadzor- nik g. Založnik, je sklenil, da se za- druga kot kolektivna likvidira in posle prevzame nova obrtna zadruga obla- čilnih strok, kateri se priklopijo Se občine Motnik, Špitalič in Trojane iz bivšega kamniškega polit. okraja. Kar je obrtnikov v zadrugi še izven obla- čilnih strok, se pa pridružijo celj&kim obrtnim zadrugam. Za naCelnika nove zadruge je bil izvoljen g. Jakob Vir- jent, čevljar na Vranskem. Da se sa- nirajo zadrnžne finance, bo zadruga pobirala za tekoče leto Člansko do- klado po Din 20'— ozir. Din 40'—. Zadružna pisarna se nahaja odslej v gostilni »Pri pošti«. Gospodavfttvo. VPLAČEVANJE TOČILNE TAK- sE. Generalna direkcija posrednjili clavkov. oddelek za takse. je odredila z razpisom z due 26. novembra 1924, šl. 02.083. sledeče: »Ker je bilo obsež- iio pripravljahio delo za odmero in vplacilo popolnoma nove lakse po tar. post. 02. taksne tarifo otežkočeno in se ni moglo pravočasno izvršiti, je bil g. ministeL1 za finance primoi'an podalj- sevati roke za izvršitev odmere ter iz tega razloga tudi podaljsevati roke za avtomatično vplačifo takse. Vsled po- daljšanja rokov za odmero in vplačilo te takse si taksni obvezanci niso bili na jasnem, do katerega roka morajo pla- tvati odmerjeno takso po tar. post. 02. taksne tarife. Da se ta zadeva uredi in spravi v tir ter da je vsak obvozanec loeno poueen o svojih dolžnostih, in ker se je od 1. januarja 1925 dalje toe- no držati predpisanih rokov, se vsi to- cilci na drobno in na debelo opozore, da je odmerjeno takso po tar. post. 62. taksne tarife ptačati vnaprej in sicer: za prvo polovico koledarskega leta do dne 31. januarja, za drugo polovico ko- ledar?kega leta pa do dne 31. julija in da je tudi eventualno še neplačano takso za prejšnjo dobo vplačati pri pristojnih davčnih uradih. Odsfej se ne bo mogel niheo izgovarjati, da mu ni bilo.znano, kdaj je bil zavezan tak- so placati.« AKTUALNI INDUSTRIJSKI PRO- BLEMI. Pod gornjim na«lovom je iz- šla v izdaji redakcije »Bankarstva« aktualna publikacija z intereeantnimi prispevki izpod peres S. D. Alexandra, predsednika Zvezo industrijeev, dr. Fr. Windischerja, podpredsednika Centrale industrijskih korporacij, M. Axeltada, generalnega ravnatelja Na- rodne nilinske industrije, ing. Jaquesa Reissa, generainega ravnatelja Za- grebeke delnißke tvornice likerjev, ing. Emila Stocka, fieneralnega ravnatelja «¦Split«, induslrijo portlandcementa, ing. Vjekoslava Pilp^la, generalnega ravnatelja Osješke žeiozolivarne in tvornice strojev, Ing. Pa via Friema, generalnega ravnatelja D«lnlškega 05RAM NITRA Dobpa rassvetljava podpipa oko in poko. f-.S XTolsti vi h-. in pa sorodni »Debeli vrh« kaj pogosto srečujemo v' naših gozdnatih hribih (n. pr. Tolsti vrh pri Vran- skem; na Koroskem; pri Žičali). Bese- da > tolsti < se viporablja v tem sestavlje- neni inienu kot pridevnik; toda v celj- skem Tolstem vi-im je dobif pridevnik tudi samostalniški pomen. ker se vec- krat kar na kvatko govori o >Tolstu«. Imo *I)O3U pa je scveda le sparenka po nemškem vplivn. Južno od Tolstcga vrha naleumo na Vukor lasy ob katerem seveda ne bomo mislili na »votka« (vuka), am- pak ime razložirno naravno iz »bn- kov laz«, t. j. izsckana jasa, goličava sredi bukovja. Ako se napotiino z Brega po okrajni cesti, dospemo najprej v Po- lule. To lmvidez nekako šaljivo ime so je dozdaj tie trdovratno ustavljalo vsem raztagaveem. Neverjetno je, da bi ljudstvo hotelo s tem imenc>m ozna- citikraj, kjer voda »curlja« izpod Mi- klavžkega hriba. Beseda ^polje^ tudi ni inogla dati podlage imenu, ker za polje v tem stisnjenem svetu sploh ni proslora. Vsaj mnlce verjetnosti za razlago bi utegnili dobiti v be.sedi *po- dorje« (izg. »podule«), če bi ozko to- kavo za Miklavžkim hribom smeli tako imenovati. Šaljivi spremijevalec pa nas po- draži v zadregi, eež, saj so nam to inie celö otročaji razložili. Primahal1 jo je nekoč tujeo Nemec po ceeti sem- kaj od juga. Ktr bi bil rad zvedel, kako se imenuje vasica ob cesti na predzadnjem ovinku pred mestom, zato j« vpraŠal otroka sanaosraicnifca, ]kl /e stal na pragu domače koee: »Bie bajst dösDörüe«. Otroie pa, ki je bilo va- jono, da so vi])eiiani tujci vpi'asevali, kako daleč je še peš lioje do Celja, in ker tudi ni lazumelo nem.skovanja, zato se je to otroce odrezalo: »Pol ule« (t. j. pol ure). »Hoi, Polule, Pol ule« je zadovol'jno ponavljal tujec, in vidite, tako je nastalo to eudno ime! Was pa ta saljiva razlaga ne mo- re zadovoljiti in zato gremo iztikat po ucenih knjigah. Pa dobinio v roke tudi Valjavčovo razpravo*), in tu najdeino črno na belem napisano našo besodo >.-pol"ulek-!( (— die Flusswelle). Od samega veseija vzkliknemo po fan- tovsko: »Auf bik,s, Gaberje, Potule so naše!- Ako pomoni »polülek« valovje na reki, bomo tudi naše >Polule« lah- ko razfožili z valovi Savinjo. ki has tod (pod kopališčem »Diane«) mo- gočno si'imt'. a se nato takoj ugladijo ol) nizkoni brogu, kjer so clanda.nos sa- vinjski splavci radi pristajajo jimi j flosi«:. Pri savinjski >Peči« (Jungfern- sprung) «e odpi'f proti zapadu doli- nica, do kateri je razskropljeno za- selje Kosnicu. Ker je naselbina sredi gozdov, bi utognil kdo totmačiti ime iz j-'gosce-r. t. j. Goščnica. Vendar pa so pise v listinah dosledno le >k« v zacetku imena T'Kosnica«; iz tega sklopamo na prvotni koren *kos-iti< in iz njoga izpel.iano besedo jkošeni- ca-, t. j. kraj. kjer travo kosn (v na- sprotju s pašnikom). Na. strmini tik pod on-iimuom se je njega dni na^elil kmet »Tremar«, po kateroai je poznejo dobila vsa na- sel'bina imp »Tre-ntarje*. Izpoljavo v/. osebnega imena nam tudi potrjujejo listinc. v katorih najdemo (iz 1. ^Osi" v irac? >Tremesveld«. Tudi LdaJio ima svoj izvir n o^eij- nem imenu. Prvotna oblika imena jo bill Vlahv-; a pozneje se je začetni >V( obnusil (prim, vlasje — lasje) ter je nastala okrnjena obfika >Lah«. Ime »Lah< je dale podlago marsika- terim krajnim inienom. n. pr. Lahov- na pri Ökoi'ji vasi, Lahonci pri Jeru- zalemu (v Slov. Koricah). line grun- tarja Laha, ki so je bil svoje dni na- sc lil ob Savinji, najdemo še zaznamo- vano na starih specialnih zemljevidih kot »Lahomsek». (Po izpeljavi: Lab — Lahov — Labovs'k' [— pridevnil. Lahovski] — Lnbomšek). Ime »Vlah<- pa ni dalo jezikovnc podlage samo se- danjemu trgu >Laako«, inarvec tudi se nekaterim drugim krajnim imenoni v tamošnji okolici, kakor Lahomno (selo in dolina), Lahomnica (potok^ in Lahov graben (severno od Lisce). Mimo Lažkega si je morala Sa vinja utreti pot mod strmimi hribi. Zaradi tega so nastale nekatere pri- rodne posebnosti, ki Jim je narod da! *) Valjavtc, Prinos k" naglasu n slovenskom jeziku. (Rad jugosloveD- ske akadomije. Vestnik, 1873.) Dekle -~ i i 6 e Lekarna „Pri Mariji pomagaj" Celje. Btran A. »NOVA DOB Ac Stev. 6 tudi znacilna imena, kakor »Vebro*, t. j. soteska (Severno od Laškega — prim, .starosfov. rMolzna živinica« naših pogorskili kočarjev, »koza«b- ni le femu hribu dala ime, ampak je ova- kcvečcMia tudi. v innogili drugih kraj- nili imenih', n. pr. trg Kozje, gora Kozjak (Kozjek) pri Vitanju, gorski prelaz Kozjak pri Motnjiku, govovjo Kozjak nad Maviborom itd. (Konec.) Curtška borza v pond. 19. jan. Zagreb: 8,40 Razširjajte „Novo Dobo"! Cenjenim damam se priporoča šivilja roa dorn, ki izdelujc stare in nove obleke in perilo. Cnj. dopise pod šifro »Spretna« na upravo. „Mercedes" najmodernejši razložljivi pisalni stroj. Zasluži prva darila. riCUdlJlK A* ^r ^m>*Lm. M~äWZS%L «E* «>9 Vetrinjskaul.30.Tel int 434 Profesorska. Ziiano je, da najbolj iieenim pro- fosorjem včasih kakšna »izpodfeti«, ki služi porednini dijakom v šalo in za~ bavo. Na stari goriški gimnaziji jo pred mnogimi 3eti služboval nemški proi'csor, znan po vcselili anekdotah. Nokega due je mod odmorom ob 10. nadzoroval dijake v drugem nadstrop- jn. Kor .so dijaki v nekem razrodu raz- grajali in kričali, odpre vrata in vidi celc gruce'pri odprtih oknili. »Tilio jn mirrrrl Takoj zaprite okna! Ako pade kdo skozi okno, bo zopet lagaf in trdil,. da ni bil on!« Odgovorni nrednik: Tiado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna. Celjt* Pupilarnovaran In Javnokorlsten denarnl isvod oeljskega mesta Mestna hranilnica celjska DstiUTovlfana let» 1864. — P*4 trußaim driävaim um&mon&vom* TZ lastnl pabla»öl px>l Icolocivoi^uiu V»I teranilnltct poall s« fsvrftnlef« nalkalanliiej©, Rltro lit tot- fto. Ug«Mt«KO ot>r«)Stov«iU«. Poiajmlfai In Bucffvcitl bresplaLa«v Vredaost rezervnfb xahladow mad «von 2$,000.000*—. Za hrasillno vtogo JamS roesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mošjo. Kupim več vagonov krajnikov Pismene ponudbez navedbo cene franko vagon je poslatii na »Lesno industrijo« 2 p. Radomlje. 1 NAZNANILO! Cenj. občinstvu naznanjani, da sem cdprla v lastni hiši v Celju, Pred grofijo modni salon let se priporočam za mnoga naročila. S spoštovanjem WicaTashsr 6-3 Brivnica na Kralja Petra cesti St. 27, Celje se piiporoča. Znižane cene in sicer poloviilno: britje samo Din 2'—, striženje samo Din 4*~. Dobra in snažna postrežba. Lastnik: Matija Bukovčan. Sprejme se prJden, pošten in krepak učenec v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Ferdo Pustek, Šmarje pri Jelšah. 2-1 V brivnici Koštomaj etriženje samo Din 3-— Istotam brušenje britev, škarij, gilett, no- žev, kuhinjskega in raznega orodja. XJ je: 1 R j jope, ovijače, šaie, ccpicc in telovnike, velikanska zaloga najmodernejših fazon kakor tudi nogavic, rokavic in vsega plete- nega perila za dame in otroke, katero se prodaja letos po čudovito nizkih cenah samo v veletrgovini R. STERÄECKI, Ccljc. Trgovci engros cene! Ilustrov. cenikzastonj! Na drobno! Pri Na debelo Hupujte po konkuren- čnih cenah v veletrgovini pri .Solncu1 Hupujte po konkurcn- čnih cenah v veletrgovini pri 95osncuc manufakturno in modno blago kakor n. pr.: Sukno, hlaceyina, tiskovina (Druck), ceflr, volna za jumperje, pavolav vsehbarvah, prejca, vezenlna, blago zaprte, de2nlke,kravate, moško perilo, svllene robce, vence za neveste, fior nogavlce i. t. d. Platno belo in rujavo, KupiS pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. 9. Dpofenih, Celje, Giavni trg 9. Koks, angleške in sie« zijske brikete kakor tudi premog in drwa, rezana in sekana^ kupiš najceneje pri FB. PAJIWAIi Celje, Ljubljanska cesta. ; Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%• Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prcšernova uliea št. 15. 63 -6 Iz malega raste veliko! Kleparstvo, vodovodne Insta- lacije In naprava strelovodov Franjo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prcjcma V5a dcla rgoral omcnicmh stroK KaKor tudi popraVtla Pojtmta tocna. C«»« ztnerttc Solidwa tzVrJitcv. 477 -77