^sJdÜr» mFlhlit** YEAR XXX PROSVETA QLÂSILO SLOVENSKE NARojm PODPORNE JEDNOTK jtmmmif i«. IMS. ti inI My rUiriflA III TADVIT M aVOTTUDD A /BPD upr» h Lai wndaU A»« Otflss sf Publication! S. Lawadale Am lUxkwiII 4004 IIMHIIHWI a. un. CHICAGO, 11 1.., TOREK, 28. SEPTEMBRA (SEPT. 28), 1837 Sabaaripttaa H.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 188 Aaeaptaass ft a»tHng at »padal rata of po«taga provided for ta jactan 1108, Act of Oat I. 1S1T, setkeciss4 on J—i 14. 181». vjetska vlada poavarila japonake militariste I iponska bo odgovorna» če bodo njeni letalci napadli ruski poalantflri urad v Nankingu. Tokio poslal nove čete na aanghajako fronto, da skru-ji odpor kita jake armade. Japonski topovi ob-itreljujejo kitajsko četrt v Sanghaju 27. sept. — Sovjet-vlida je sinoči naznanila, da «rila Japonsko, da bo ona ¡roma za posledice, če bodo j letalci napadli urad ruske-glsniitvs v Nankingu. Sva-je bilo izdano kljub isjavi jte vlade, v kateri pravi, da i Kitajska potegniti Sovjet-pijo v konflikt na Daljnem ftdu. jetske avtoritete pravijo, t izjava tokijske vlade pro-eija. Japonci se pripravlja-i napad na rusko poslani-obenem pa se hočejo izog-«dgovornofiti. Hghaj, 27. sept. — Japonci ji nadaljnje čete na fron-fi Santfha ju, da ustavijo ki-naskoke na svoje pozicije, pa se pripravljajo na ofen-k, da skrušijo odpor kitajske-»jaitva na tej fronti. Japon-podadmiral Tadao Honda je I, da bodo letalci še nadalje Itljevali kitajska mesta in fjali nebojevnike. Velika o-Ifva se bo vršila na vsej fron-Ta bo kot povodenj, ki podira, kar ji pride na pot", neral Cu Šaoling je bil vče-inenovan za vrhovnega po-kitajske armade na išajski fronti. Naaledll je mla Cang Cihčunga; nan-vlada ni pojaanila te iz-¡embe. Kajake ¿ete so v včerajšn šokih pretrgale japonsko boj-fcrto severnozapadno od Sang-i Zasedle so dve vasi In pro- aje se nadaljuje. Japonci so aorili na te naskoke z obsevanjem Capeja, kitajake «i V Saritfhaju, ki leži v bli-: mednarodne naselbine. ipinK. 27. sept. — Japonci •itjo, da so njihove čete prebile Veliki zid v zapadnem l province Hopei. Sedaj pro-ijo proti Korskemu prelazu »en. ki leži v provinci Sanai kjer Je koncentrirana velika Ikka armada. Ta se pripravil» odpor, da požene Japonce Šj- Vse kaže. da se bo kmalu vroia bitka na tem ozem- Roosevelt povabljen na konvencijo ADF Voditelji ae jedjo na delavsko tajnico Waahington, D. C. — (FP) — Eksekutiva Ameriške delavake federacije je povabila predsednika Roosevelta, da govori na konvenciji federacije, ki se začne 4. oktobra v Denverju, Colo. Predsednik, ki potuje po Ameriki, se najbrž ne bo odzval povabilu. Tukaj pravijo, da bo poslal poslanico Williamu Gree-nu, predsedniku federacije, da jo prečita na konvenciji. Voditelji ADF so že dali vedeti, da delavaka tajnica ne bo povabljena, da pozdravi konvencijo. Zamerila ae jim je, ker je podpirala Levvisa v času stavke 'delavcev v tovarnah korporaci-je General Motors in tudi v zadnji jeklarski stavki. V teku stavke avtnih delavcev je Green napel vse sile, da prepreči sklenitev pogodbe med General Motors in avtno unijo, ki je včlanjena v Lewisovi organizaciji CK). Člani federalnega del tudi ne box vojne cone. Prad-£ »varila ni dokas stra-* Je izrekal pro-r-t»-r#*eeinsta poudarila, ds sta pripravljena sodelovstl a temi državsml, toda s pridržkom, da morajo ts respektiratl vse moralna in druge pravice Italije in Nemčije. Včeraj, kakor prejšnji dsn, ko sta se diktstorja sestala v Mo-nakovu, nista Imela dolgih konferenc. Diplomat je, ki ju spremljajo, pravijo, da dolgi rasgovo> ri med Nemčijo in Italijo tudi niso potrebni, niti ivese, ki jih kujejo druge držsve is bojasnl. V Berlin je dospsl general Vilmoe Roeder, ogrski vojni minister, naksr so ss pričele širiti govorice o obnovi stare svesa, ki naj bi sedinila Italijo, Nemčijo In Ogrsko. Trosvesa, ki js obstojala med Avstrijo, Italijo in Nemčijo, je skrahirala v svetovni vojni, ko se js Italija postavila na stran savesnlških držav. Teroristi ubili an* gleikega komisarja Jeruzalem, 27. sept. — Lewis Andrews, angleški komisar v Galileji, je bil včeraj ustreljen v Nazaretu, ko je stopil Iz cerkve. Trije teroristi, ki so čakali nanj, so oddsli nanj salvo strelov in potem pobegnili. predsednika, naj pod vzame nadaljnje korake. Odpokliče naj ameriško vojaštvo iz Kitajake In prične z izvajanjem nevtralnost nega zakona. S tem bo pokszal sveto, da na odobrava metod japonskih In drugih tmperialistov. Dalje so organizacije svetovale RooeeveKu, naj skttšg izredno zaeedanje kongrese, ki naj bi razpravljal a situaciji, ki jo je ustvaril konflikt in kitajak* 'asisti obnovili napade pri Madrida Asturijski brambovci obdržali svoje posicije mmmmmm^m Madrid, 27. sept. — Španska vlada poroča, da so fašistične še» te obnovile naskoke ns pozicije miličnikov v bližini Toleda, ki leži 40 milj Južnozapsdno od Madrids. Nspadl so bili obnov ljeni po porazu fašistov ns srs-gonski fronti. Fašistični tepnlčarji rx»mbsr dirajo postojanks miličnikov, toda uspehi so neznatni. Miličniki fto ae umaknili na drugo obrambno črto. Na tej fronti nI bilo posebnih aktivnosti v zadnjih mesecih. Španska vlads pravi, da ao njene čete pretrgale železniško zvezo, ki apaja Hueaco s Barago-so, uporniško trdnjavo na severu. Zdsj nameravajo okupirati cesU*4J vodi v J aro Ako SS jim I>o to posrečilo, tedsj bodo imeli fašisti svežo z Francijo samo v sektorju Irunu. Il*n4aye, Francija, 27. sept.— Asturijski brambovci so odbili vse naskoks fašističnih čet na svoje postojanke na treh frontah V nekaterih krajih v severnem delu Španije so brambovci uprizorili protlnaskoke. Vest is fašističnega vira se glasi, ds so uporniki zaaadli več vasi v sektorju, ki Je oddaljen od Gijona, pristaniškegs mesta, okrog 26 milj. Poročilo dostavlja, da so uporniki konsolldlrall kontrolo na ozemlju, ki so ga zasedli v zadnjih tednih. Najbolj vroče bitke so zdaj v teku ob reki Helli, 80 milj vzhodno od Gijona Cikaike ljudske tole končno odprle vrata Chicago, 27. aept. — Javne in privatne oenovne šola v Chicagu, ki Imajo skupaj okrog 880,000 učencev In učenk, ao danes odprte vrata po treh tednih odla* Sanja aaradi otroške paralise, ki je sadnje dni precej ponehala. Časnikarji odgovorili na greenovnapad Predsednik ADF išče oporo pri časopisnih magna tih - - ; POLOM PROTIUNU. SKE KAMPANJE N-w Yerk. — (FP) — Gre* novo nasnanilo, da bo Ameriška delavska federacija izdajala Carterje federalnim unijam Časopisnih delavcev, da tako napravi razkol med onimi, ki ao že včls-njeni v unijsh Ameriškega časopisnega gilda, je še dobilo odmev. Jonathan Eddy, podpredsednik gilda, Js trdno prijel Grsena, ker hoče napraviti zmedo med organiziranimi čazni-kar jI. "Greenov napad na Ameriški čaaopisnl gild je prišel v momentu, ko Js gild oklicsl največjo stavko v svoji sgodovinl, proti newyorškemu listy "Daily Eagle," pravi Eddy. "Oasopis-ni magnatje podpirajo izdajatelja tega lleta z namenom, da sk>-mijo stavko. Ta taktika js v soglasju s programom, ki ga je •prejela konferenca protiunij-sklh časopisnih magnatov v Chicagu v zadnjem Juniju. Green ja priskočil na pomoč magnetom, ker računa; da ga bodo tudi oni podprli v kampanji proti Uwlsovi organizaciji CIO.M Eddy daljs pravi, ds hočs Green orgsnislrsti ons časnikarja, ki niso bili organlslrsni, ¿lahJHkeS ai Ameriški časopisni glidlotll te naloga. Doetsvlja. da rti bil gild nikdar informiran o suspendiranju is Ameri-šks delavske federacljs, Sedaj Ja med onimi unijami, ki še niso prlsnsls, da imajo Grssn in drugi člani sksekutlvnsgs sveta pravico netiti razkol v delavskem gibanju z nepostsvnim suspendiranjem unij. Podpredsednik gilda prsvl o Greenovi pretnji, da bo ADF ls-dala čartsrjs federalnim unijam časnikarjev, da je bil tak poskus še narejen v Chicago. Njegovi podrepniki so kričsll, da bo veliko čssnlkarjsv stopilo v organizacijo ADF, toda na sestanek, ki so ga akllcsli, ni prišel niti eden čaanikar. Eddy napoveduje, da bo Greenova gonja proti organizaciji časniksrjev, ki se Js odcepila od Ameriške delavske federacije, fiaako. Dosegal ns bo ničesar s kričanjem, da Je Lewis sklenil sveso s komunisti in da ti igrajo važno vlogo v organizaciji CIO. Zvezni dohodnin» ski davek narasel na $4,653,195000 Washington, D. C„ 27. sept. —> Federalno zakladnlltvo poroča, da skupns vsota prejetega dohodninskega davka v pretočenem flskslnem letu znaša štiri milijarde in nekaj čez 888 milijonov dolarjev ($4,888,198.000), to je 82 2'* ali čez eno milijardo več ko v prejšnjem letu. Delež države Illinois v tej vsoti znaša 409 milijonov dolarjev. Korumpirani delo* vodje WPA od slov-ljeni v Chicagu Oblcago. 27 sept. — Državna uprava reltfnih del WPA je te dni odslovila enajst uradnikov, ki so nadsormall relifno delo pri gradnji greznic v Maywoodu. Delovodja so bili odslovljeni. ko Je večje število vosnikav gradbenega msterlala prisegla, da so <>d njih nabrali $1600 podkupnine za dobavo alužbe. Odatavlje-ai delovodje bodo zdaj Izročeni sodišču, ker so kršili relifni zakon, ki določa dve leti zapora ali plačilo $10,000 ali oboja za tako prestopke. PROSVBTA v *l«MJu. M prim* (Aug*« I», M1). fim , mlim pwmmt. <«'•■>••«• r«m*H* J* |r»ritoii, 4b m • Glasovi 12 nate! Zanimive beležke avstvo ure-in prw»r. Delavsko vrenje in trenje Zelo nejasna In kočljiva ja slika trenutnega stanja delavakega gibanja v Združenih državah. Na polju unij se zdi opazovalcu, da je jarek razkola vedno llrji, hkrati ao pa znamenja, da ao na delu mogočni unij ski elementi in mogočne politične osebnosti, ki skuiajo ta jarek zasuti in poravnati razkol.'* Na političnem polju je le slabše. Več je vode ko celine; do malega vae delavsko politično gibanje je v likvidnem stanju. Nekdanje priznane delavske stranke v Ameriki, ki ao toliko obetale, ao zadnja leta razpadle v kopico strsnčic, sekcij in eekt^-in to atrančice, aekclje in eekte še vedno razpadajo v še manjše, akoro mikroekopične atrančice, aekčice in aektiee. Zadnje dni je prišla iz Waahingtona veat, da akula Roosevelt pomiriti Lewiaa in Greene in združiti Ameriško delavako federacijo z Lewi-sovimi unijami CIO. Senator Berry, ki je velika glava v uniji tiskarskih delavcev, ima nalogo» da predloži pogoje miru na bližajoči ae konvenciji ADP v Denverju. Ta veet je bila potrjena zadnji teden na konvenciji Illinoieke delavske federacije, ki ae je vršila v Slovenskem narodnem domu v La Sallu in katei* je aprejela resolucijo za mir med strokovnimi ln industrijaklmi unijami. Na drugi atrani pa Lewla aklicuje prvo zborovanje industrijskih unij CIO v Atlantic Cityju. Kaj bo to zborovanje? Sredstvo za ratifikacijo miru ali aignal za le večji razkol? Ali ADF v Denverju aprejme mirovno augeetijo» ki jo urgira Rooaevelt? Ali jo potem aprejme le ao? Odgovor na ta vprašanja dobimo—upamo vaaj—v nekaj tednih. Zadeva miru pa nI tako enoetavna in lahka. Diference med ADF In CIO niao samo v osebah, marveč tudi v principih. Industrijske unije CIO ne morejo Iti nazaj; če pride do kakšnega zbližanja, morajo unije ADF atorlti korak naprej. To je edina pot do zbližanja in miru. Lahko pa pride do premirja ali začaanega miru na podlagi kompromisa. Kompromisi niso nič novega v delavskih konfliktih ln včaai ao potrebni. In kompromis v tem primeru bi bil, da obe formi ameriškega unionizma korakata nekaj čaaa paralelno. CIO naj organizira in kontrolira masne industrije, ADF pa vae oatale stroke toliko čaaa, dokler se ne industrialist»jo. Ns primer stsv-binstvo ae še vrši po atrokah, pri katerih je Še veliko ročnega dela. 8tavbinatvo, gradnja hiš in drugih poalopij, še al industrializirano, vendar pride čas—ln kaj kmalu—ko bodo poelopja gradili v slandardiairanih sekcijah aH koalh v tovarnah In jih potem enostavno zložili na mestih. Tedaj pa zapoje druga pesem zidarjem, teaarjem, ometačem Itd! To bi bil edin kompromis, ki je mogoč. Spojitev obeh unijskih sistemov v enega Je pa da-nea še nemogoča. Mogoče je le—in moralo bi biti!—prijatelj ako sodelovanje. Unije obeh sistemov bi ee lahko toliko sporaaumele, da bi ne napadale druge drugih, da bi ne atavkokasile druge drugim v škodo—da bi ne bile orodje intrigantnlh kapitalistov, ki na primer danea izigravajo Ameriško delavako federacijo proti CIO. Ts sramota bi morala prenehati! Ali kdo ve koliko eramotnega in poniševal-nega, koliko škodljivega konflikta bo še treba, prodno obe strani apoena ta, da odprte sovraš-noeti med dvema taboroma organiziranih delavcev koristijo le akupncmu sovražniku vseh delavcev—kapitalizmu . . . fee slabša je politično stanje med delavci. Dočim unije starega kova. pripadajoče ADF. trmoglavo odklanjajo idejo neodvisne delavske stranke, poskušajo industrijske unije CIO e samostojnim političnim adejstvovanjem pri lokalnih volitvah v raznih mestih. V nekaterih mestih so le uspele. Zdi ee. da je to dober poekus, ki se ačasoma lahko lazvije v širše In kompaktnejše delavsko gibanje v celih pokrajinah in državah. Začetek teh poskusov mora biti po potrebi samostojen ali pa v rahli s vasi a ravnimi progresivnimi s lomen t i, ki so v opoeicijl proti borhonakim voditeljem obeh starih kepi-taliatičmh strank. Vse to pe je le nelskriNtaliairano, nejasno, grobo In ponekod upravičeno sumljivo. Jss-nih programov za praktične potrebe v luči obstoječih dejanskih rasmer manjka na vaeh koncih ln krajih—je ps toliko več idealistične gfe «le, ki ae more dati ¿merikl ni< konkret Doba nas kHle - Cleveland, Ohlo. — Danes živimo v dobi, ko se delavstvo buje is apanja laži teni ljudje hrepene za apo-znanjem resnice. Spoznali eo, da s prevaro ao zapeljani k napačnemu mišljenju, ki ogroža njih svobodo, njih poeeat In njih življenje. Rimska katoliška hierarhija a avojim mogočnikom v Italiji že stoletja pite na milijone nezavednih ljudi z lažmi, vara in zapeljujf Jih k napačnemu mišljenju. TI zapeljani ljudje, ki verujejo v boljše posmrtno življenje, poatanejo krotki. Kakor ov-čice sa puatijo, dojih privilegirani plutokrati ropsio za njih pravice, za njih svot*4p in za njih življenje. V Sam aveti oče je odlikoval Muaaolinija zs njegova razbojniška dela, ki jih je izvršil Etiopiji. Po zmagi itaiijsnekih fašističnih rszbojnikov je gls-var rimske hierarhije rekel, da Je Bog hotel in pomagal, da je italijanaka vojska oropala in okupirala Etiopijo. Katoliški Ur šistični patrioti trdijo, da namen Mussollnija in Italije je ci vilislrsti Etiopce in civilizirati vsa avet. Pošteni ljudje protestiramo proti taki civilizaciji, k; ropa mirne ljudi in gasi po ne dolžni človeški krvi. Zato nap imenujejo brezverce in komuni ate. Ni moj namen zagovarjati komunizem, ker ne odobravam nobene vrate diktature. Moj na men je zagovarjati reenico Ir pravične zahteve delavatva. Muaeoiini in njegovi kolegi ai zopet veaelljo razbojniškega plena, ki ga hočejo dobiti v Spa ni j i. PoaluŽujejo ae tudi pirat atva a podmornicami in sa vea ko ceno hočejo doeečl svoj niz kotni cilj, to je uničiti demo kracljo ln človeške svobodščlne Pošteni ljudje vsegs aveta ae zgražajo nad početjem Italijan ake vojske v Španiji. Kljub temu pa hočejo ti katoliški fašiatičn patrioti zvrniti krivdo tega groznega človeškega klanja v Speni ji in na Kitajakem na brezverce in komuniate. Mi Slovenci, ki ae ne uatraü-mo pogledati reenicl v obraz, podpiramo Ipanako ljudsko vlado moralno ln finančno, ker španska ljudska vlsda je bila poatay ljena demokratično, to Je a gla-aovanjem. Med temi poštenim Slovenci, ki stojijo na strani ljudske vlade v Španiji, Je tudi naša delavaka podporna organl-sscljs SNPJ in njeni člani. Slovenski fašistični patrioti se brez uspeha zaletavajo v vodstvo SNPJ in njeno članetvo. Obrekuje-Jo nas z brezverci, rdečkarji in komunisti. Ti slovenski hlapci avtokracije aami pomolijo avoje glave v zanjke pasje logike, potem pa kričijo: Pomagajte, komunisti naa hočejo uničiti in u-niči ti hočejo katoliško vero! Večina članatva SNPJ smo prijatelji resnice, svobode in svetovne demokracije. Prišli smo do spoznsnjs, ds so nsuki rimske ketollške hlersrhije i n njenih pajdašev mnenje nepopolnega človeka. Ljudje aaio pa vel nepopolni. Torej mnenje nepopol nega človeka je brez vrednoetl, če nI podprto z reenico in dokaal. Mi Slovenci smo prišli v to novo delelo In ustvarili smo si svoj dom tukaj v Ameriki. Ker ljubimo to deželo kot državljani, je naša dolžnoet, da skrbimo za bodočnost te dešele. za materialno In duševno produkcijo, ze po-štenejše in avobednejše življ nje; in braniti moramo to deželo pred grozno roko ksnibslskegs fašizma. Utrdili bomo pravo demokracijo, ako zdrobimo no moč privilegirane plutok: e. Zdrobiti moramo močne ka-»Italiatične utrdbe, da dosežemo :raj no jamstvo proti bedi, brez-poaelnosti in vojni. Kot dobri državljani in ljubitelji avobode n svetovne demokracije, je naša iolžnoet, da stojimo na strani i pa trnke vlade. I^SSiti moramo, da tudi nas ne x> rine j o v požrešno žrelo fašl-ttlčnega zmaja. Ako pogledamo resnico na dao tega kričanja >rotI komunistom, vidimo, da fa-ietični patrioti, ki imajo polna ista ljubezni do nsrods, Imenu-ejo komunista vaakega delavca, ti zahteva avoje pravice in avoj cruh. Oni hočejo, da mi delavci 'tcpižno prosimo za drobtine, ki adpjo od njih miz, in da osta-iem6 se večno njih klečeplszci Fašistični reakcionarji hočejo lelavatvo aphsyiti a pravega po-a pravičnih zahtev- Na vsak na •in hočejo ameriškemu delaaetvu jreprečiti organizirati se v in-luatrijaki uniji, zato pa nepre-.ehoma kričijo, da CIO je lcomu-tiatlčna organizacija. Ree je, da 710, kakor tudi vaaka druga ds-avaka organizacija, ima nekaj Tnorantov, ki sploh ne vedo kaj } omeni organizacija za delavstvo, 'aki ignoranti niso nevarni or-•anizaciji, ker se jih da ppduči-I in postanejo dobri člani. Nemarni organizaciji so pa tisti lie-aki, ki ae priklatijo v organiza-ijo a aebičnim namenom. Svoje azike ai namažejo z medom in ' sladkih besedah ae prlllsičijo 'elavcem, da jim dajo zaupanje 't .¿tJ ,y , v«- ^ ¿fas, vl¿täxW: M mml % t M m «V«* "Gospa je nervozna, ker je izgubila pssjri WA, Franku ki so kaj pomagali ali drugače. Med slednjimi je Louis Gorenc iz BHdgeporta, ki mi je pokazal sedež društva po-bo proelavit 10 letnice gospodinj- bojnega in imel druge opravke skega kluba SDD in veaelica z ¿Nmenoj, ker so mi bili tamkaj-banketom. 2enski odsek se že ae- kraji neznani. 'o ae poaedejo na atolčke, ki ao daj pripravlja, da bo dobro polh jim dali delavci, pa delajo stregel vsem. Vabljeni ste vsi od n vohunijo ob vsaki priliki v blizu in daleč, da se udeležite te rid kompeniji. Take ljudi je reba očistiti iz delavskih orga-lizaclj in sploh iz vaeh javnih iradov, ker ti eo nevarni organiziranemu delavstvu In ameriškemu ljudstvu. Slovenakf delavci, ako hočemo, da ne zaoetanemo za delavci drugih narodnoetl na poti v boljšo bodočnost, moramo dnevno uživati svežo duševno hrano, ki nam jo prinašajo naši napredni časopisi, Cankarjev Glaanlk, revija Cankarjeve uatanove, Majski Glas, Družinski koledar Prole-tarca in druga napredna literatura, pa nam bo kot ura budilka, ki naa budi in kliče: Vstanite, za proslave v velikem številu. Posebno naa bo veselilo, ako se bodo udeležili delničarji SDD. Vetopnice za banket se že sedaj prodajajo in stanejo 76c za osebo. Po banketu bo vstopnina 26c na Osebo. Pričetek ob 6. «večer. Igral bo orkeater Swing Time Rhythm. Pričetek banketa ob 6. zvečer, nato aledi proata zabava. Obe prireditvi ae bosta vršili v Slovenskem delavskem domu na 487 S. Livernois ave. M. Anzick^Sl. Pogojni je žUvel večinoma v ■ Ohiu in Je bil dobro poznan, udeleževal ae je vedno rad priredb naprednih društev, kakor tudi ni odrekel podpore napredni stvari, ako je le mogel. Ampak nesreči ne gleda, kakšna je oseba. Zato pa glejmo, da J bomo na take slučaj* pripravljeni in spadali k SNPJ. Rftzfffafi po zapado! taui Molek I (Nadaljevanje.) 1 üJ^Í' moJ ožji r°jak«Hoj prf Metliki in eden izmed pionirjev Svobode in polagala fundament SNPJ al zelo obupan. Dočim "father" Trunk' taml J WWh nad Pneblom in frančiškani! tšm dol v Lemontu govore in pišejo dal IvSfca n^ikrono malih rovih, ki obratujejo --------------— privilegirani puatolovci, seme «l»o. Prav v tem času se ži in prevar, in posejte seme, ki P^ne sezona p obrat tak h bo rodilo dober sad, to je seme premogovnikov. Včasih je bUa tukaj živahna naselbina, toda sedaj, odkar ao pred par leti zaprli premogovnik in tudi uata-vlll obrat poulične, ki je vozila reanice. Kadar bomo v svetovnem vrtu aposnsli in uživali aad reanice, tedaj bomo zmožni, da ustavimo grmenje topov in tree-kanje granat, ki ubijajo nedolžne ljudi; ukrotili bomo zveri v človeški podobi, ki ropajo mirne .mM mM ljudi in gasijo do kolen po člo- veški krvi. Tedaj bodo v nsših 4tv* «> ****** dve Pr,klJu" med Youngstownom in Esst Li-verpoolom, je vse bolj mrtvo. V društvenem ozlru smo sicer do- srcih zažareli tiati lepi žarki spoznanja do prave bratske ljtffee*-ni. Louis Rebol, 147. Jesenska veselice kluba SDD Detroit, Mlch. — Gospodinjski klub SDD se priprsvlja sa svojo prvo letošnjo jesensko veselico, ki ae bo vršila v dvorani SDD dne 8. oktobra, na soboto. Veselica bo v obeh dvoranah, tako da ae boste lahko val imenitno zabavali, namreč vsi stari in mladi. Da ee bomo medsebojno malo bolj apoanali, smo sklealk, ram ae zahvaliti čeni k SNPJ ln eno k SSPZ. Poročati moram, da je dne 20. aeptembra do amrti pobilo v pre-mogorovu v Bartonu, O., last Y. A O. Coal Co., Jima Dolenca, brata moje pokojne aoproge. Pokojni je bil atar 63 let In samec. Doma je bil iz Poljanske doline na Gorenjskem. Tukaj zapušča dve aeatri, v stari domovini pa tri. Član je bil društva SSPZ v Elm Grovu, W. Va. Pogreb se je vršil dne 28. aeptembra po civilnem obredu. Mo- naročnino po tamkajinjih naselbinah. Namesto naročnine sem pa naletel na pogreb brata Ras-potnika. Ob 12.80 zvečer se je vračal e avojo družino domov z bližnjega piknika. Ko pridejo do tlakovane ceate, prileti od nasprotne strani neki avtomobil, ki je Raapotnlka na mestu ubil. Pogreb se je vrill 22. septembra. Zapuatll je štiri alnove in tri hčere. Bil je zvest naročnik Pro-avete. Družini moje globoko eo-žalje. — Anton Zldanšek. Joeephu Sy W mm» Vod*tvo cJWTp^wiio « ••"¡g ^niu-rt* re— ^'"riiSS ÄI Ä^^h« uM „l^nlf v*ru ^700 i* VjjS^r'ÍtóÍ» Vesti s Primorskega M grobova. V Trstu je U- ^rvTtovec v sUros>71 v Bologni pa je po kratki V minil železniški urad- Arton Valentič, doma iz Ce-»pri Kopru. Bil je star «> Pokojnik je bil že pred leti ¿¡¡¡en v italijanske pokra-n gj je silno želel, da bi ga Ije upokojili, da bi mogel ^aj v svoje rodne kraje. je zatekla smrt, preden C je njegov* vroča želja isto petja v Barkovl jah. ,o petje v Barkovljah, trfaikem predmestju, je kakor znano, v lanski po-I prepovedano. Ciani pev-rbora so imeli tedaj celo [Jie sitnosti zaradi vse zade-jsdaj ps jim je bilo spet do-■ nastopiti i v cerkvi i na liiču. Ze pred dobrimi 14 ii je barkovljansko pogrebno ro slavilo 66 letnico svojega ji. Tedij je lani razpu-pevski zbor prvič spet na- Tri nesreče. V Kanalu se je smrtno nevarno ponesrečil 60 let stari Mihael Mungerie. Padel je s hruške na tla. natresel si je možgane in prebil lobanjo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Na Kalu pri Bovcu je 27 letni Lojze Klavora tako ne-„ srečno padel s kolesa, da si je zlomil tilnik. Tudi njega so morali z vso naglico prepeljati v Gorico. V Ustju pri Vipavi pa je težak kmečki voz povozil 5 letnega Hermengilda Droža in njegovo sestrico Emo. Deček je bil pri priči mrtev, deklico, ki so ji kolesa zdrobila obe nogi, zdravijo sedaj v goriški bolnišnici. Pred goriškim sodiščem sta se morala te dni zagovarjati 24-letni Elija Jakumin in Ivan Ru-ter iz Cadre nad Tolminom. Prvi je nameraval zbežati čez mejo, drugi pa mu je pri tem pomagal s tem, da ga je vodil po skritih potih v tolminske gore. Na meji so miličniki oba aretirali. Bila sta obsojena na zapor po tri me-slovensko pesmijo na sece in denarno kazen po 2000 pijanskem pokopališču. Na-jo nedeljo so imeli v Bar-jjah cerkveni praznik. Tudi (j je zbor nastopil. | bega čez mejo so bili rljeni sodišču 18 letni An-Božinec in 19 letni Karlo oba od Sv. Križa na tem, 28 letni Benedikt van, 25 letni Stanko Muži-fc Steverjana ter 28 letni Prinčič iz Cerovega v Br- Na ne ji pri Črnem vrhu so d orožniki ustavili in li Jakoba Merlaka iz Ho-b, pri Godoviču 37 letnega železničarja Josipa Rup-iz Ljubljane, pri Cerknem i 26 letnega Antona Jeriča iz njega. Vsi trije so jugoslo-■ državljani. Aretirani so ker so breZ potnega lista iili mejo. farja po vsej deželi. V poljih dneh preteklega meseca > divjale skoraj po vsej deželi ke nevihte s silnimi nalivi, tkim posetnikom so neurja »vila ogromna škodo ne ie poljih in v vinogradih, nego m hišah in gospodarskih pjih. Samo posestnik Ivan lir. Istočasno je bilo sodišču prijavljenih še več takih beguncev, tako 24 letni Evgen Ravbar in 22 letni Ivan Zabukovec s Pro-seka pri Trstu, 19 letni Stanko Mulič iz Smartnega pri Kojskem, 84 letni Viktor Zovič iz Istre, ki jim je beg uspel, ter Josip Fan-tin iz Torjana nad 2edadom, ki so ga pa aretirali na RavneH nad Tolminom. V Gorici je bil obsojen 84 letnf Renat Bratina na 5 mesecev zapora. Bil je pod posebnim policijskim nadzorstvom, a se po ugotovitvah policijskih agentov ni ravnal po določbah, ki veljajo za take policijske kazni. V Trstu so ukinili na zahtevo vojaških oblasti običajni opoldanski strel, ki «o ga oddajali dan za dnem, odkar pomnijo ljudje, pri starem svetilniku. Pristaniški skladiščni upravi v Trstu in na Reki sta prejeli te dni od prometnega ministrstva nove subvencije v skupnem znesku 10 milijonov lir. Kako se bo ta denar razdelil med obe u-pravi, bo odločil finančni minister s posebno naredbo. Trst je v zvezi s svojim zaledjem v glavnem po treh železniških progah, ki se strmo vzpe- isč na Ledinah je imel 2fi>- n 81"n P™*™. « k » v»^ lir ¿kode, zaradi strele, ki n»k1raiko planoto- £ Uni je udarila v senik. Stavba in Priučela na ^T^ uZ «no v njej sta pogoreli. Na- ■o pogoreli seniki posest- del*' «edaj elektnficirajo tudi že Stanislava Močnika v Kor- Pro*<> <* Tri*J??ko " h in Franceta Felca v Tri- ?v Iv&na V Grižah pri Cerknem je ** pr^e etektriflciian bo^si udarila v 100 letno smre- tovor"i vlftki u«mer^n ■ OpHn »t posestvu Marije Svetliči- P° progi v mesto, tako tudi ¡Drevo, ki je bilo v kras in oni iz postojnske «meri ki so vsej okolici, je prav tako v0li,i doétej preko Nabrežine in fc V šmihelju pri Sen nesrečo tudi ni ušel. Hu-1 dobrim desetletjem. Za ravnaU-«evihta «e je pojavila tudi Ua učiteljišča je bil imenovan J* Puljsko okolico. Zaradi nali-Vof. Emanuel Fabrovič, ki je P * nastala tam velika popla- zadnje čaae vodil tudi tolminsko i* £ Povzročila kmetom in' gimnazijo. T1^ znatno škodo na po- V Vipavi in v sosednjem St. r'n pO vrtovih. V več hlevov. Vidu sU bila odaUvljena občln-l7*nlf ^rela, ki je ubila ve-'ska komissrja dr. Grillo in dr. Lggogoveje živine. |Cepon. Mesto njiju je bil ime- •kupno 32 lir škode. V Ro-I Pri Herpeljah je strela ubi-;»Weira dijaka Antona Slu- novlB fašist Vinceno Gbarotandi za padafttata v obeh obttaah. VVMaJah pripodkrdja šoje smrtno ponesrečila 7i letna Frančiška Bajčev* Po neetičnem naključju je padla v vodnjak na domačem dvorišču In v njem utonila DomaČi ao jo pogrešali dva dni. Zjutraj je gospodinja našla njeno truplo, ko je črpala vodo is vodnjaka. V Doblarjih blizu sv. Lucije, kjer grade novo električno centralo, se je pripetila velika nesreča. Skupina delavcev je baš postavljala leeeno ogrodje v bližini predora, ki so ga pričeli tam graditi. Treba je bilo odstraniti aeko skalovje, ki so ga morali za to podminlrati. Ko je mina eksplodirala, so skale udarile v ogrodje in ga podrle. Ved delavcev, ki so bili na njem, je bilo ubitih ali težje poškodovanih. Tri $rtve nesreče so naslednjega dne pokopali, ostale so prepeljali* v goriško bolnico. Delavci io bili po večini doma iz Furlaaije. V Koritih pri Lnšnid, ki spada v občino Pušjo vas na skrajnem zapadnem koncu Slovenske Benečije, se je pred dnevi tram mladim pastirjem pripetila huda nesreča. Elizij Goj, star 15 let, je našel v družbi Ferdinanda Er-liha in njegovega mlajšega brata staro granato, ki ao jo takoj poskušali razstaviti. Pod udarci s kamnom je granata eksplodirala. GojOv Elo in Erllhov Ferdo sta bila ubita, njun mlajši tovariš pa hudo ranjen. V Zagorju pri Grgaru je pred dnevi naatal velik požar na do-* mu poeestnika Andreja Trnovca. Zaradi močnega vetra ao Je o-genj naglo razširil, da ga ljudje Iz soseščine, ki so prišli gaait, nikakor niso mogli obvladati. Poelopje je pogorelo do tal. Posestvo je bilo zavarovano le za mal denar proti požaru. Trno-vec je bil oškodovan za 20,000 lir. ObU&ilna firma pod-pisala pogodbo g CIO Baltimore, Md. — Pioneer Cloak Co., ki je sedemnajst let obratovala neunijsko delavnico, je podpisala pogodbo Z unijo o-blačUnih delavcev. Pogodba krije vse delavce, ki so uposleni v njenih dveh tovarnah v Balti-moru in Waynesboru, Pa. Pogodbo, ki določa zvišanje mezde, izboljšanje delovnih pogojev in skrajšanje delovnega tedna, je v imenu unije podpisal Meyer Pelstein, pokrajinski direktor organizatorične kampanje med oblačilnimi delavci. Razkol v fašistični stranki v Holandiji Amsterdam, 27. sept. Zadnje dni se ja v Holandiji porodila nova fašistična stranka is voditeljev in članov holandske na-cijske stranke, ki so se odcepili od nacijev zaradi notranjih sporov. Nova fašistična stranka na-glaša program "univerzalnega fašizma" namesto nacizma. Sov isti streljajo daljes 21 ustreljenih Moskva, 27. sept. — Včeraj je bilo spet 21 "troclrističnlh sa-boterjev" ustreljenih v raznih krajih sovjetske Rusije. In sicer pet v Moskvi zaradi skvarjene-ga žita, štirje v Kijevu zaradi nemarnosti v sladkorni tovarni, 12 na Kavkazu, ker so hujskali k uporu in 16 v Irkutsku, Sibirija, zaradi tatinskih in terorističnih činov. Malurim Utvlnov, aovjetaki komlaar za zunanje zadeve. Shramba v budoar ju On je sedel, pred njim pa je stal njegov branltelj. Ozrl se je k advokatu in ae bridko nasmehnil: ■ "Torej bi radi izvedeli, kako sem napravil to reč? Nu, če ne želite nič drugega, naj bo . . . Opozarjam vaz pa, da tega ne smete izdati porotnikom, kajti to bi Jih Jedva zadovoljilo. Torej zgodilo se je tako . . . I. . , Najprej eem bil izvedel, da je lastnik hiše imovit človek, čigar soproga ima mnogo dragocenega llšpa. Oba sta Imela navado, če Je bilo lepo vreme, odpotovati vsako aoboto na ne-deljskl oddih. O, rad priznam! Weekend je imenitna iznajdba! Pravijo sicer, da prinaša gledališkim blagajnam škodo. Ampak meni nI do takšne škode. Za ljudi moje vrste ao pa takšni izleti velik blagoelov. Predstavite si samo vsa stanovanja, ki ao prazna od sobote zvečer do pondeljka zjutraj! Človek res skoro ne ve, kje bi začel . . . Težko je izbirati, že težje izbrati . . . Samo ob sebi se razume, da naroči gospoda ob svojem odhodu služkinji: "Ančka, dobro pazite na vse ... O-stanite doma .. . Zaklenite vrata, zaprite okna." Ali pa hižni-ku: "Peter, dobro;čuvajte hišo! Ponoči izpete psa I" Toda v človeški naravi je že tako, da se Ančka manj zmenf za gospodarjevo etanovanje kakor za pl Petru je pa prav malo marl, če je kdo doma ali pa če je hiša sa-ma brez stanovalcev ... | Tisto soboto je žgalo božje solnce kakor ogromen ogenj na nebu. Sinjina h v od a je bila tako globoka ln jasna, da je slepila vid. V opoldanskih urah so bile vse ceste, ki drže iz Pariza na deželo, zabaaane z avtomobili. O, vreme, veete, je naš najboljši zaveznik ! Gospod in gospa, za katerega gre v te j stvari, sta se torej odpeljala s doma. Rajši ka kor doma topel zrak, ata vdihavala kdo ve kje na zaprašeni c^ sti pare bencina. Na poeel^l se spravil ob desetih zvečer^| Kako sem vdrl v hišo? To nl| bilo popebno težko. Saj si lahko mislite, da nisem v svoji stroki nikak zelenec I Bil aem natančno poučen o vsem in sem jo mahnil naravnost v gospejin budoar. Vedel sem, da ima miloetiva tam shrambo v zidu. Lotil aem se takoj dela. Orodje sem prinesel v majhnem kovčegu, kakršnega nosim vedno a seboj. Tisti kovJ Čeg so našli potem v stanoval nju ... Ali naj gs vam opišem ? Podoben je skrinjici za manikl-ranje. Razporedil aem po mizi vlomilsko orodje kakor razloži kirurg svoje instrumente. In — oprostite moji primeri — vlom je prav za prav nekoliko podoben kirurškemu poseiku ... Vlomilec odpre pri svojem delu blagajno kakor kirurg trebušno votlino. Tam odstrani odvišns pred-mete. Tsko sem ¿«isl jas. Nenadoma pa ae Je zgodilo U-sto, kar se kirurgu čeeto prime-rl pri njegovem delu In kar odgovarja pri operaciji Ixlivu krvi : zaslišal sem sumljiv šum . ,1 Kako? Menite, da se izvrstno isrežam ? Kaj ne, da je tako? Nu, vidite, da razumem svoj posel Le še malo aotrpite, slišali boste še čudavite stvari. Torej zaslišal sem Vfm Zdelo se mi je, de je rtefcd« odpri vrata Koraki «o ae zabeli približevati ... Na-kdo je bil v stanovanju. A kdo vendar? To aem |irav kmalu iu vedel Gospodar se je bil vrnil. Čemu ? To je njegova eoproga ra*-laMla*' praUkovalnamu sodniku. !M >utaje #ta «g £ avtomobila i pria,"on je odložil ženo pri nJ4- nih star riz. tisto po mobllu, pustljiv ln se sam vrnil v Pa tak! če bi se ne bila dne skregala v avto-11 pa če bi bil on no-kor običajno, bi sa bi-ia vsa reč same drugače i stekla Torej ml nI ostalo nič drugega, nego da sem urno smuknil sa debele plišate saatore pri oknih, kjer sem menil, da me ne bo videl. Stopil je v sobo. Prižgal je svetilko. Skoai odprta vrata njegove eobe je lila svetloba v budoar. Čepel sem za zavesami, katere sem tiščal s obema rokama. V začetku aem videl le nerazločne poteze gospodovega obličja. Stal je e hrbtom proti meni ln je strmel v še navrtano železno omarico. Videl je vse: moj kov-čeg, ki je stal odprt na mizici, orodje za delo, posodico s kisikom . . . skratka, vse. Potem se je oarl okoli sebe in malo, prav malo je manjkalo, da niaem glasno savpil : Leroux I Paul Uroux I I Da. da, slučaj prinaša tudi takšne pološaje ... Paul Leroux je bil namreč moj prijatelj la mladih let. Ko sem bil v desetem ali petnajstem letu, sva se Igrala skupaj, brcala Žogo, prevajala Vlrglia In kadila ukradene cigarete. Tudi pri šolaklh predelavah sva eodelovala skupaj. Zdaj pač lahko razumete, zakaj se urnem tako dobro Izražati... Ta Paul Leroux Je bil neštetokrat gost mojih roditeljev, bil Ja Izvrsten spremljevalec mojih sester pri plesu. Z eno basedo, bila sva prijatelja, ki sva se prata-pavala, vodita globokoumne po-menka o filozofskih vprašanjih in kovala oelo vi»okoleteiv načrte o najini bodočnosti. Za zastori aem ae začel tresti od strahu In adelo ae ml Ja, da me obliva atrašna mrzlica. Paul Leroux pa je atal nepremično na mestu, kakor bi ga kdo pribil na parket. Potem se Je osrl po meni. Ime! Ja nagubano čelo. Nisem dvomil, da njegov pogled Išče vlomilca, kajti vlomilsko orodje je ležalo na mizi in na tleh. 81ednjlotnifie: "Kako ti pa grer — "Hvala za vprašanje, prebijamo ae skozi življenje t In ti?" — "Hvala, te gre nekako . . » — "Ali se še kdaj spominjaš starega aluge na gimnaziji?" — "I, seveda se gs opominjam . . . imel je vedno rdeč nos od blažene pijače. Pe njegova šena .. ,M iu£ Zdaj pa me je doletela ta sramota! Neizbrisna sramota! Srs-mola, ki je ne morem preživeti! Andree Hedberg, tajnik Svod ake sadrušne zveze. Ne, ne! Povem vam, da niaem zmogel tega, kar aem hotel ato-riti. Nisem mogel, vam rečem. Bilo je nemogoče. NI me smel videti, za nobeno ceno. Stopil Je bliže proti zavesi, kjer je domneval storilca ... Jas sem tedaj pritisnil na petelina ... Krogla ga je zadela, ubila — postal sem tnorllec starega prijatelja is mladih let, prijatelja, ki se mu nisem upal priznati, da sem tat in vlomlleo v njegovem stanovanju... Zagrešil aem umor Iz sramu. Ali smem kaj takega povedali porotnikom? Zame je' to popolnoma nemogoča atvar ... _ Pusti moia spati! o. ksj so pozabile. Mehda st laK-ko predstavljaš, kako ae potem redstava odigra: možiš*k'že dremlje, ti skoraj tudi, tedfcj ti pa pride na mlšel, da si "morda" pozabila v kuhinji zapreti okno. Vstaneš. Mož se obrne v steno, ker ga jarka električna luč šče-ml. TI pa odldeš v kuhinjo, a glej: okno je saprto. Namesto, da bi se vrnila UUtoj v posteljo, popiješ še koaarec vode in pogledaš, ali je v shrambi "vse v redu." Ooa deset minut se vrneš poeteljo, da zbudiš moža, ki e pravkar zaspal. Spet čas deset minut se predstava še enkrat ponovi, to pot, ker je moš pozabil vieti zdravila aa živce. Nekatere ženske imajo pa prav grdo navado, da ponoči pripovedujejo svoje sanje ln oelo v ta namen budijo moža Taka žena bi bila vredna, da Jo mož zapre drugo sobo, kjer jo bo tako strah, da ne bo Imela časa za fantastične sanje, ker ne bo zaspala vso noč. Vse te napakice, ki nikomur ne kvarijo značaja, pač pa živce, naj umna ln dobra žena odpravi. Morda Imaš to ali ono izmed naštetih lastnosti, toda tvoj moš je predobro vzgojen, da bi te posvaril. Zato smo to naredili ml, opozorili smo te nanje, da jih bol prej al! slej spoznala in odpravila. Svetujem ti, da skrbiš za spanje prav tako, kakor za dobro kosilo, saj dobro četrtino vsega življenja — prespimo! Poanam šenake, ki šive v veri, da dan Aa dan anova osrečujejo svoje može, pri tem pa po-aabljajo na noči. Nikakor ne mislim dajati kakih ekrlvnoetnlh naukov sa ohranitev ljubezni, le nekaj kar ae da preproatlh In nedolžnih naavetov za tiste, ki imajo občutljive In nervoane mo-«Jdke. Mož hoče Imeti ponoči mir, torej mu ga privošči v polni meri. Najbrše ae čudiš, ko to čltaš, češ kaj pa delam Ukega ponoči, aaj tudi jaa spiml Verjamem, toda kako! Ali al pred spanjem naloščlš obraz s vsemi mogočimi dišeči , mi kremami? Ali ae po rokah ln | obrazu namažeš s mastno kremo, ki ook> diši po kafri? Tvoj moš Je potemtakem res reveš, saj vso noč sanja, da stoji ob robu strašnega ognjenika, ali pa da zabava načlčkane, negovane dame, ki ao mu podnevi tako zoprne. A ko Imaš to napako, ki n velika, a vseeno vsnemlrja moža, Jo kar brž odpravi. Pričnl al negovati obraa na kakšen drug način, ali pa vsaj s milo dišečimi kremami. Prav ti bodo prišli tudi razni obkladki pred spanjem in čiščenje obraza a nedl-šečim salicllovim špiritom. Ali zamenjuješ svojo posteljo s čitalnico ali kavarno? Ali noč sa nočjo do polnoči in še dalje čltaš nerjtireeane knjige in čaeo-piss velikih oblik, ki tako sopmo šeleste v nočnem miru? Raaum-Ijivo je, da sveder rada nekaj časa čltaš, saj pridna gospodinja podnevi res ne ujame pravega trenutka aa to raavedrilo. Cl-tanje naj se pa nikoli ne rasteg-ne na več or, ki Jih "prijetno" poživlja rezki šum razreaavanja listov. Nikar ne ugibaj ponoči ob vsakem šumu, ob vsakem paajem lajanju In ob škripanju raaeuše-nlh tel, ali ao vdrli v stanovanj« roparji In tatovi. A« grše je, še pri Um brž prebudiš moža Iz tople postelje, češ naj gre gledat, "kaj je." Potem ko se ubogi mož v Umi zadene ob stole in mfae, In Če gre vse po sreči, prevrne svojo najljubšo vazo, le uvldlš, da Je stanovanje v redu, ubogi mož pa spozna, da Ima docela mrzle noge, ker nI naUknll copat Iz strahu, da bi ga "razbojniki" ne slišali,,. Ne bodi pri tistih, ki jim je zmerom prevroč« ali prem raz! Nikar se ob toplih nočeh ne ode-vaj do vratu v volneno odejo, ki Je čez dobro uro z velikim šumom ln godrnjanjem vržeš e sebe! Nikar ne polagaj v poeteljo vsako noč vseh mogočih ogreval cev, ki jih ponoči a nogami iščeš tako vneto, da vsaj desetkret nič kaj miki na poiMtšaS mola Ako es moš reekrij«. ga le nalttHf >o poknj, a ne do vratu, kar sa bo potl«j kmalu in še bolj raakrtl Neum* »tno je pa, da celo abml.* nuiša In mu dokazuješ, kako škodljivo Je, da se vsako noč Nikar ne posnemaj lietih, ecpra* fpuslgljl t*l«j A Mehika podpira špansko ljudsko vlado I Mexico City. — Mehiška vlada je pravkar objavila poročilo gleda iivoza orožja v Španijo. Poročilo pravi, da je španaka vlada dobila Iz Mehike orožja v vrednosti 92,260,000 v zadnjih osmih mesecih. Dalje pravi, da bo Mehika še nadalje podpirala legalno španako vlado, ki satira fašistično revolto. Pick* na "i" Starost naše zemlje Je nekje med 1100 In 8400 milijoni leti recimo z okroglo številko 2000 milijonov lat. To je vač ko 100,-000 krat toliko kakor vse snane nam zgodovina človeštva, ln aa več ko milijon krščanskih dob. NI ss lahko vživeti v U številke. V pomoč vam bo tale pre- MHnBnk......„....- Neka knjiga velike oblike ima milijon črk — knjiga s recimo 600 stranmi, s 880 besedami na vsaki strani in s 6 črkami povprečno v vsaki besedi. Ce nam Uka knjiga uj>odablJa starost naše semlje, gre v njej vsej človeški zgodovini le poslednja bo* nsdicSf v it ©j krščanski dobi pa manj ko poslednja črka v poslednji besedici U knjige, V prostoru U poslednje črke Je vsrasel In propadel rimski imperij, se Je krščanstvo razširilo širom po svetu, eo se sa« hodne evropske države is divjih dežel, kakor Jih je Cezar popisal, razvils na današnjo stopnjo, se Je rodilo !n umrlo več ko 60 rodov. Za vse moje ali tvoje življenje, dragi bralec, bi v tej knjigi zadoščalo manj ko najmanjša pičle s na "I". ILOVKNaSA NASOUNA FODPOfr " IVA JKDNOTA as Mal Pveavete ss keelell, tse pa irabee ssksdje evejt» šm«Uv ki Mpea ki ss pveaszsads tvejia V del. Nlkabee es as ss pripifwii šresUi Mr^alk erzaateaelj. Vaake ersealaaelja Isis HMŠsja« evele gfceSe scftaierMNt inW ie scssssBa draftk sfl bjgl dfjtev aaj m ae pešlljefe mm rreeeess. F. M. D08T0JRV8KU: Bratje Karamazovi h Tako ae mi j« to vprašanje tiatikrat prvič v livljenju kar zarilo v glavo. "Mamica, krvca ti moja, alehemi človek je reenično kriv pred vsemi in za vse; ljudje le ne vedo tog«, s če bi zvedeli, bi takoj nastal na zemlji raj!"—"O Gospod, menda ni tudi tu neresnica!" plakem In premišljujem sam pri sebi. "Morda sem res-nično večji krivec od vseh, vseh drugih, in tudi slabši od vseh ljudi na svetu!" In todajci mi je stopila pred oči vsa resnica v vsem sijaju raz-sveti jen ja: na kakšno delo se odpravljam? Odpravljam se, da ubijem dobrega, pametnega, plemenitega človeka, ki ni ničoaar kriv pred menoj, in s tem na veke oneerečim in takisto umorim njegovo soprogo. Tako sem ležal zlek-njen na postelji, z obrazom zaritim v blazine, in nisem čutil, kako je čas minil. Tedaj pa stopi v sobo moj tovariš poročnik, ki je prišel s pištolami pome. "A," prsvl "to je lepo, da si že vstal, čas je, pojdiva."> Poskočil sem, zmešnjava me je vsega prevzela; toda šla sva in aodla v kočijo. "Počakaj malo tu," mu pravim, "samo za trenutek skočim nazaj, mošnjič sem pozabil." In tako sem stekel sam nazaj v stanovanje, naravnost k Afanasiju v njegovo čum-nato. "Afanaalj," pravim, "včeraj sem te dva-krat udaril po licu! Odpusti mi," pravim. Kar vztrepetal jo, kakor da se je prestrašil, gleda me — in vidim, da je to premalo, še vse premalo, ln tleti mah mu telebnem k nogam, kakršen sem bil, z epoletami na ramah, In s čelom dotaknem tal: "Odpusti mi!" pravim. Tedaj pa je tudi on kar odrevenel: "Vaše blagorodje, očka, gospod, kako morete . . . mar sem vreden? ..." In zdajci je sam zaplakal, kakor tik poprej jaz, z obema rokama si je pokril obras, obrnil so k oknu in se ves kar stresel od solz. Jaz pa sem stekel venkaj k tovarišu in planil v kočijo. "Vozi!" mu krlknem. "Videl sem zmagovalca — evo ga pred teboj!" Takšno vzhičenje je bilo v meni, amejal aem se vso pot In govoril, govoril, da sam ne pomnim kaj. On me gleda: "Nu, brat," pravi, "junaški dečko si, vidim, da ne boš oeramotil uniforme." Tako ava ae pripeljala na lice mesta, oni so bili še Um in so naju čakali. Postavili so nsju dvsnajst korakov vsaksebi, on je imel prvi strel. Vesel sem stal pred njim, z licem naravnost proti licu, ln nisem trenil z očmi, z ljubeznijo sem gledal nanj, vedoč, kaj ml je storiti. On je ustrelil, pa ml je samo malce oprasnllo lice in oplazilo uho. "Hvala bodi Bo-gu." zavpijem, "da niste ubili človeka!" In aem pograbil svoj samokres, obrnil se nazaj in ga z vzkrikom: "Tja Je tvoja pot!" zalučll — frk — v zrak proti gozdu. Nato sem se obrnil k nasprotniku: "Spoštovani goepod," mu pravim, "oprostite meni neumnemu mlsdemu človeku, ki sem vaa po svoji krivdi razžalil In prisilil, da ste zdaj streljali name. Sam sem desetkrat slabši od vas, če ne večkrat. Sporočit« to oeebi, ki jo apoštujete bolj od vseh na svetu." — Komaj aem to izrekel, ao že val trije sskričall. "Prosim vas," prsvl moj nasprotnik — kar razjezil ae Je — "ako se niste hoteli biti, čemu ste nas potlej vznemirjali?*' — "Včeraj," mu pravim, "sem bil še neumen, a danes sem postal pameten/' mu veaelo odgovorim. — "Zastran včerajšnjega vam verjamem," de on, "a da bi bili danes pametni, je po vašem ravnanju težko posneti." — "Vrlo," mu viknem In plosnem s rokami, "tudi v tem se / strinjam s vami, zaslužil sem!" "Ali boste streljali, cenjeni goapod, ali ne?" — "Ne bom," pravim, "vi pa le atreljajte še enkrat, če hočete, a bolje bi bilo, da ne bi streljali." — Tudi aekundantje kričijo, slasti moj: "Kako more tako sramotiti polk, da stoji ob barijeri In prosi odpuščanjs! Ce bi bil vedel . . ." Tedaj aem atopil prednje in aem ae preatal amejati. "Gospoda moja," pravim, "mar je v teh današnjih čaalh tako čudno aročati človeka, ki ae sam skesa svoje neumnosti in ae javno obtoži tega. kar je sskrivil?" — "Toda ne ob barijeri!" ee apet zadere moj aekundant. — "Da, da, to Je tiato," jim odgovorim, "prav to je čudno, zakaj obtožiti bi se bil morsl, kakor hitro smo dospeli semkaj, še pred strelom tega gospoda, ne pa da aem ga pripravil v velik smrtni greh; toda mi," pravim, "amo si do-torej grdo uredili žvljenje na tem svetu, da je bilo takšno ravnanje skoro nemogoče, zakaj šele zdaj, ko sem se izpostavil njegovemu strelu na dvanajst korakov, Šele zdaj lahko moje besede kaj pomenijo zanj; Če bi bil pa to rekel pred strelom, ko smo priŠU semkaj, bi on krstkomalo dejal: Strahopetec, pištole se je zbal, nI ga vredno poslušati/ Gospoda," sem zdajci vzkliknil iz vssgs srca, "poglejte okoli sebe in ozrljte se ns darove bošje: nebo je jasno, zrak je čist, travica je nežna, ptlčice, vsa priroda je krasna in brez greha, le mi, mi edini smo brezbožni in nespametni in ne razumemo, da je življenje raj, zakaj treba je samo, da hočemo razumeti, pa bo takoj nastal v vsej svoji krasoti in bomo objeli drug drugega in zaplakal! ..." ■ . Se bi bil nadaljeval, pa nisem mogel, kar sapo mi je jemalo, tako sladko in mladostno mi je bilo pri duši, v srcu pa taka sreča, da vse svoje življenje nisem občutil enake. — "Vse to je kaj pametnd in bogsboječe," ml prsvi nasprotnik, "In vi ste vseksko originalen človek." — "Le norčujte se," mu rečem smeho-ma, "pozneje me boste sami pohvalili" — "Saj sem vss tudi sdaj pripravljen pohvaliti," de on, "izvolite, podam vam roko, zakaj videti je, da ate res odkritosrčen človek." — "Ne, pravim "tskoj nI treba, smpak pozneje, ksdar se poboljšam in al zaslužim vsšs spoštovanje, tedaj ml )o podajte in prav boste storil." Vrnili smo se domov, moj sekundant me je vso pot smer-jsl, jaz pa sem gs poljubljal. Tovariši so tskoj vsi zvedeli, ksko je bilo, in so ss zbrali šs tisti dsn, ds bi me sodili, češ: "Osramotil je uniformo, naj poda ostavko." A tudi zagovorniki so se našli: "Strelu se Je pa vendarle nastavil," so me branili — "Da, toda zbal se Je nsdaljnlh strelov in je ob baterijer! prosil odpuščanja."— "Ce bi se bil strelov zbal," so oporekali zagovor-niti, "tedaj bi bil sprožil svojo pištolo, preden je prosil odpuščen j a, on pa jo je še nabito vrgel v gozd; ns, tu se je zgodilo naksj drugega, posebnega." Poslušam jih in kar veselo ml je» ko jih gledam. "Predragi moji prijatelji in tovariši, ne skrbite, da ne bi podal ostavke, zakaj to sem itak že storil; še davi na vse sgodaj sem oddal prošnjo v pisarni, ln ko dobim odpust, poj dem takoj v samostan, prav zato sem tudi podal ostavko." Kakor hitro sem jim to povedal, so vsi de zadnjega udarili v grohot. "A to bi bil morsl takoj povedati! Nu, sdaj Je vse pojssnjeno, meniha ne moremo soditi." Smejejo ee, da kar prestati ne morejo, In prav nič porogljivo ne, ampak tako nekam prijazno se smejejo, tako veselo; vsi, celo nsjbolj razjarjeni obtožitslji» «o me mshoms vzljubili in so me potlej, ves Usti mesec, dokler ni bils prošnja rešena, kar na rokah nosili. "Eh ti, menih!" so ms ogovarjsll in vsak mi js privoščil prijazno beeedo, jel! so me pregovarjati in celo pomilovati: "Kaj delaš s seboj T — "Ne," so govorili, "hrsber je, nastavil se je strelu In bi bil Ishko sprožil svojo pištolo, s prejšnji večer se mu je bilo sanjalo, da je šel v samostan, to je vsrok." Malone takisto je bilo ■Ml s mestno družbo. Preje me niso bogvekaj opešali, le prijazno sprejemali ao me, zdaj pa so se jeli vsi kar za stavo seznanjati s menoj in me vabiti k sebi: smejali so se mi in obenem so me imeli radi. Tu naj omenim, da so takrat sicer vsi glasno govorili o najinem dvoboju, a da je načelstvo potlačilo zadevo, zakaj moj nasprotnik je bil bllšnji sorodnik našega generala, in ker se js bilo končalo bres krvi, s šalo, da tako rečem, in ssm napoaled tudi podal oatavko, ao vao stvar rea obrnili v šalo. In jas sem jel takrat glasno in bres atrshu govoriti, ne meneč ee ss njihov ameh, ki vendarle ni bil hudoben, ampak dobrodušen. (Dalje prthodnjti.) Zgodba o dežju, o dolgočasju v planinah j*in o dveh mladih ljudeh » a Ko se je Ksrli »budil, je bils v koči še Uma. Ns strešne de-Ičioo je udarjal enakomerno dež, pila je k lini v strehi in Jo odprle. Mali. štirioglati pramen blede, medle svetlobe je bil pre- čuti je bilo curljanje vode. ki ae .slaboten, da bi dodobra rasa vet- je odtekala po leaenem žlebu v korito zadaj sa kočo. Magda še nI bila vetala. daai Je bila pona- vadi vselej prva na nogah ne je lenobno zleknil na hrbet ai del roke pod glavo in poslušal, kako zunaj pada dež. "Magda, še apiš?" je poklical Čez čaa. "Kaj je. Karli?" ae je ogla sila Magda a spodnjega ležišča "Posno bo le, kaj T "Ne vem.—Slišiš? Dešaje." "Ponoči je bila nevihta. Si kaj čula. kako je grmelo?" ln ploha! Zdaj je že malo ponehalo." 'Ta dež bo trajal Tinto enakomerno gre vea čaa." . Magda je počaai vetala. Sto- lil teanl prostor Odprla je še težka, grobo ateaana vrata, da | je bušil v kočo hladni, vlažni Karli j zrak In da so je še močneje za-čulo curljanje vode In šumenje dežja. "Zatohlo je tu notri," je dejala. Tudi Karli Je zlezel s svojega visokega leiišča. Oblekel ae je, al nataknil čevlje in atopil pred kočo. Drobni In gosti dež mu Je v trenutku oroeil obras ln goli roki. Nebo je bilo zadelano a elvino. Višje gori pod vrhovi ao ae preko redkih osamelih smrek vlekle težke megle. Rahel veter je sdaj pa zdaj razmajal kopriv« oh plotu in aašelestel v bližnji smreki Od daleč je prihajalo lik zaleglo vpitje paatirjev, ki so se klicali med seboj. Karli se Je umaknil nazsj kočo. ' "Nič prida ni to vreme," je lovori I Magdi, ko ji je pomaga lomiti trske za ogenj. "Prokle-to, danes bi lahko šla na konja —Ampak nekaj vetra js In na južni strani ae ž« malo sv«tlika: č«s sno uro ne bo več dežja, boš videla." Pripravljala sta si zajtrk In Karli je žvižgal. Včaai je pre-nehal in prialuhnil. Dežni eurk ao brez preatanka In s nezmanjšano močjo tolkli pe leeenih strešnih deščicah. V koritu sedaj Je curljala voda. Zdaj pa sdaj se je aplašll veter in prinesel nekaj kapsIJ de tj a skozi odprto lino. V koči ae je zgostil mrak. Utripajoči plamen na ognjišču je bil preslaboten, da M ve m<>vi pregnati. V nekje je kdaj pe kdaj zagrtnelo. "Vrag ta nosi,** je ragodmjal Karli. Pri zajtrku sta »01 VIT J svoji klopi ob Ognjišču, drug nasproti drugega. "Ce bi bil sdajla doma," j« pričel Karli, ne da bi se ozrl na Magdo, "bi Š«1 k Elzi. Tja bi priš«l še Tone In Marta, in bi vrgli karte. Nimaš lepšega kakor karte, če Je takole zunaj." "Ja?" j« rekla Magda suho. Elza j« bila včaalh Karlijevo dekle in Magda ni videla rada, če jo je omenjal. * "Veš Elza prinese zmeraj čokoladne bonbone in potem igramo zanje.—Včasih nas kar s svojega balkona skliče skupaj. Potlej kvartarno po ves dan—dokler ji ne zmanjka bonbonov, seveda." Karli se je zasmejal. Magda se ni smejala. Izpila je mleko, odložila lonček in si naglo * obema rokama vrgla nazaj na tilnik svoje goste, rjave Namerilo je zrla mimo Karllja: on pa jo je prodorno gledal. Dopoldanske ure so se vlekle, kakor bi jih ne hotelo biti konec. Karli je obsedel na klopi, ai tlečo trako prižgal cigareto in aledll s očmi Magdi, ki je najprej poravnala odejo na pogradu, pospravila po polici In jela pometati, ne da bi se enkrat ozrla na Kariija. Čez čas je Karli vstal in šel brez besede v lopo cepit drva. Narahlo si je prižviž-gaval med delom. Kdaj pa kdaj je prestal, stopil pred kočo, koteč se prepričati, kako kaže vremenom. Nobene spremembe ni hotelo biti. "Kakor da bi se zareklo," je mrmral. Proti poldnevu pa se je celo poslabšalo. Nagromadili so se oblaki, grmelo je in vlila se je ploha. Karli je napol zleknjen ždel v koči na klopi» poslušal, kako ropočejo težke deževne kaplje po leseni strehi in ni si mogel kaj, ds ne bi sdaj pa zdaj z godrnjanjem opOZoril na avojo veliko nevoljo. Takile deževni dnevi, ko je človek privessn na tesni prostor, Iz katerega se ne more niti za pol ure gsniti, dolge ure bresde-ljs In puščobo, ki se vlečejo po polževo in jtoir noče biti kraja, polmrak, ki s* zbira po kotih, da rssfbfeevati predmetov, in večno šumenje dežja, ki ti neprestano in enakomerno tolče ob bobnič, vse to leže nate, da postaneš nestrpen in prenapet, da se razdražiš in vzklpiš za prazen nič. Prekladaš se s klopi ns pograd in s pograda na klop, najbolj bedaste ffflsli se ti pode po glavi In za vsako besedo, ki ti jo kdo zine, si pripravljen skregati se na smrt. Nič ne Isbirsš, vsako sredstvo ti pride prav, samo da preženeš ta mučni, neznosni dolgčas. Karli je tako napol ležal na pogradu, nogi sta mu viaell navzdol, kadil je cigareto kakor vedno po kosilu. Magda je v kotel vlila vode In ga položila na žerjavico, da se odmoči, nakar js sedla na klop In strmela v tleči ogenj. Nihče ni apregovo-ril besedice, nihče ee ni premek-nll, le večni dsft se še ni naveličal ropotati po leseni strehi, kakor bi sploh ne imel namena nehati. Bila je? to minuta, polna težke puščobe ln bedaatega dolgočasja, dolga» do strahote vlečena minuta Karli je prvi pretrgal molk "Magda!" "Kaj?" "Dolgčas j«." "Se ti toži po kom?" Magda ae j« prva ssčela Igrat s besedami in Karli je dvobo, sprejel. "Ce se mi toži?—Ne. rečem revno, ds ne." "Po kartah in po Elzi?" je zlobno pripomnlls Magda "Tudi." je premišljeno odvr nfl Karli. "Zakaj nisi potem kar apoda ostal?" je nadaljevala Magda ostro. N "Mogoče bi bilo i*e bolje." j« odgovoril Karti a ponarejenim mirom. Zdaj je bilo Magdi dovolj. Ti! Lahko bi bil malo vljudne jšir * "Cemu neki T ae j« čudil Karli. Nasproti Elzi si najbrž dru- Rečen." To ga je "Puati Elsot Neznosna ai," j« MN«snoana? Keverjetno T ae "Neznosna, da. Do ekrajno- sti!" ji je z vso ognjevitostjo zagotavljal Karli. Magdi je obvisel pogled na laetni tenki, podolgovsti roki, ki ji je ležala v naročju. In še včeraj si mi getrjevsl, kako me imaš rad," je rekla z umirjenim, malce tresočim se glaeom in dvignila svoje vlažne, velike sive oči do Kariija. "Zatrjeval ? — Mogoče. Sem se pač motil!" je odgovoril Karli ostro, še ves v jezi, naglašujoč zadnje besede. Osuplo ga je pogledala, kakor bi ne mogla razumeti. "Tako?" je dejala čez čas in stisnila ustnic«. "Tako," j« izjavil Karli trdo, ne da bi se ozrl nanjo. Magda j« sunkoma vstala, se ozrla naokrog, kakor bi nečess iskala, nakar je stopila k vratom, snela z žeblja nahrbtnik, volneno jopico in svoj svileni predpasnik, s police je pobrala nekaj drobnih stvari, brisačo, robce, ščetko za zobe, svetilko, z ognjišča je vzela svoj lonček in aluminijasti krožnik in pričela spravljati vse v nahrbtnik. Po licih so ji tekle solze in sdsj pa sdsj se ji je utrgalo is prs zadr ževano ihtenje. Karli je zlezel s pograda. "Cemu ae jočeš?" "Te nič ne brigal" 'Tako?—No, tudi prav!" Izpod klopi je vzel v roke svoje težke, okovane čevlje in si jih ogledoval, nakar j« začel iskati mast za čevlje po hiši. Magda se je naglo obula, nadela si je debelo volneno jopico, si povezala lase z ruto. de enkrat se je ozrla po koči, če je ostalo kaj njenega, si oprtala nahrbtnik in vzela palico v roko. "Kam greš?" "Domov." ♦ Stopila je k vratom, pa jih ni mogla odpreti, bila so zaklenjena. "Kdo je zaklenil?—Daj mi ključ!" * "V takem vremenu ne pojdeš nikamor." Magda je zacepetala z nogami. •Te čisto nič ne briga, razumeš! Jaz grem, kadar hočem in kamor hočem! Ključ mi daj!" "Ne dam." , . "Ključ mi daj, slišiš!" Magda se je zrušila na klop in bruhnila v jok. Karli je mirno snažil čevlje veliko volneno krpo, ne da bi jo pogledal. Oba sta molčala. Tišino je zdaj pa zdaj pretrgalo Magdino ihtenje. Polagoma se je Magda pomi-< rila in utihnila. . "Karli!" se je oglasila čez čas s tihim, pol prosečim glasom. "Kaj je?" "Ključ mi daj!" "Ga ne dobiš. Sem že rekel Ko bo lepo vreme, takoj. Zda, pa ne." "Saj ne dežuje več." "Kaj da ne! Kar poslušaj!" Spet sta umolknila. Magda je obsedela na klopi Potem je počaai vrgla ruto s glave, snela nahrbtnik, se aezula in legla kar oblečena na pograd. Tudi Karli je očistil svoje čevlj«, položil jih j« nazaj pod klop in zlezel nazaj na svoje Visoko ležišče. Nekaj čaaa ga je bilo ališati, kako se je prekladal po trdem pogradu, potom pa j« bilo čuti le d«ž, ki je na strshi drobil svojo enakomerno, enoglasno pesem, ki ji ni in nI hotelo biti konca. Karli ae j« zbudil prvi. Pogledal je na uro, viaečo na žeblju ob njegovem ležišču. Bil je že čaa, pripraviti večerjo. Kolikor je mogol videti akozi lino, ae Je zunaj mračllo, v koči pa je bila že akoraj tema. Preapala sta bila c«k> popoldne. Spravil se je s pograda in se začel motati po hiši. Prižgal je , ?evečo in jo položil vrh polic«. V lonec je vil! mleka, ubil vanj dva rum«njaka in pričel pripravljati toeto za palačinke. Magda ima sicer palačinke zelo, zelo rada, kar Karli tudi ve, toda on jih ne pripravlja zaradi tega—bog obvaruj!—, ampak zato, ker ima pač vao stvari, ki ao potrebne, pri roki in sploh. ker je peči ps-lačtnke čisto prijetno delo. č« Karlijevo ropotanje s lonci je zbudilo Magdo. Vetala j« in ai zunaj »mila oči, nakar a« j« vrnila v kočo. aedla na klop in gW-dala Karti ju pod roke je Karli že sanetil dal mast v poaev, da ae je TOREK, 28. SEPTPH^J Prebivalci Moskve pozdravljajo sovjetske letalce, ki so zgodovinski polet iz Moskve preko severnega tečaja v Amer stopila, vlil testo, a ni imel ničesar, s čemer bi spodaj pečeno testo obrnil na drugo plat. Ni ai znal pomagati. Magda je vstala, mu vzela ponev iz rok, jo potre-sla, spretno v jraku obrnila palačinko in jo spet vjela na ponev. Karli je stal poleg in jo gledal. Vrnila mu je ponev, a se mi umaknila. Obstala je na tistem mestu, tik ob Karliju, tako da se ga je malodane dotikala. Gledala ga je skoraj uporno s svojimi velikimi očmi, ki so se jim še malce poznali sledovi joka. Usta je imela napol odprta, mokre ustnice so se ji komaj opazno premikale, kakor da bi hotela kaj spregovoriti.—Minil je oster, napet trenutek. Magda je čakala. Tedaj jo je Karli pritegnil k sebi, ji pogladil s čela razkuštra- ne lase in se sklonil nad nj usta. "Magda!" Na ognjišču so prasket smrekove veje, močan, sunek vetra je planil skozi to lino v kočo in zamajal sveče, da so nemirno vztrepet sence po kotih. ¡Zunaj je dež že prenehal, j je hladen severni veter, nebo i je zjasnilo in za jutri se je tal lep dan. —Drago Bojanee.1 Ali ste že naročili to ali Mladinski list itoj prijatelju ali sorodnik« domoTino? To je edini i trajne vrednosti, Id fs tnal denar lahko pošlje svojcem v domovino. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepa IS. redne konvencije ee lahke naroči ss Ust Prssnts Is prišteje eden, dva, tri, štiri sli pet članov is ene druBas k esi ssrsi-nini. List Preevets stene sa vas enako, sa člsns sli nsčlsss M m eno letno naročnino. Ker pa člani Že plačsjo pri ssesments flJI • tednik, so jim te prišteje k naročnini Torej ssdsj si vsroks, nO. * Jo list predrsg sa člane 8.N.PJ. List Prosrets je rsis Isstsiss Is fotevo Jo v vsak! drnšinl nekdo, ki bi rad čitai list vssk dss. Cm lista Prosvsta Jot Za Zdrsi, država in Kanado.$SJS Zs Cleero in Cklesfo Js... !?* 1 tednik In..............4.80 1 tednik in.............. S tednika In.............MS S tednike is.............UJ S tednike In.............2.40 S tednike in............. 4 tednike In.............LSS 4 tednike in.............«J I tednikov In............ nič I tedniko? in............»I Zs Bvrepo Jo..............$® 00 Ispolnlte spodnji knpon, priložite potrebno vsote densrjs tU Mwf| Order v pisma in si naročite Prooveto. list. ki js esis Isstnins. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kstsri teb členov prenshs biti «ss SNPJ, ali če ss prsssll .proč od drniins in bo sshhsvsl »sm «foj h»t tednik, bode morsl tisti član ia dotičns družine, ki js tsko itapas naročena na dnevnik Prosvsto, to takoj nasnaniti uprsmlitni Hrts, in obsnsm doplsčati dotično vsoto listu Prosvsts. Ako tffs s« tod s j mora upravniitvo sniftati datum ss to vsoto naročniku. 1) PROSVETA, SNPJ, SS57 So. Laimdsls Avs* Cblesfs, M. Priloženo pošiljsm nsročnlno sa Ust Prosvsts vsote $...... Iaie................................... «il- druttf« Naalev ••••§••••• ..«•#.••.••••.. Uetavite tednik In ga pripišite k moji asrečnisi ed sbdoM moje dmžine: S),•••••••••••••••«,•.......,..,,....•*•»• .6- druš'*> " .....................................O. dreštfs «L- .....................................Cl dreltrs it. š) C) .Država Ker ••••••••»••••••••.i v«»»»»m> ii ................................... TISKARNAS.N.P.. » tiskirtk, «krt Mfcj* ** Tlaka vabila sa veselice ln shode, vizitnke. ČS«fl* koledarje, letake itd. v alovenakem, hrvatakeBi, Jeziku Is drug^ ■ ■ ■ * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANBTVO TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa SNPJ PRINTERY M«7-f» ta IaAWNDAL« A VINO» f '' cmcAoaiu- i .. : T. T»