Stav. 65 Posamezna števtiKa 20 stotink V Trstu, v petek IS. marca 1921 Posamezna Številka 20 sfottnk letnik XIV! ahaja — izvzemšl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Pr&nč«!ca Aslškega štev. 20, L nadstropje. — Dopis! naj se pošiljajo ured-blitvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — fcdajatelj In odgovorni uradnik Štefan Oodlna. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol Zeta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredniška in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotin'« — Oglasi fs računajo * filrokosti ene kolone (72 mm. — Oglasi trgovcev in obrtnikov m m po 40 sU? » osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nfo ssvodov* mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. besela, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pašiljijo izključno upravi Ediuajtl, v Trstu, ulica sv* Frančiška Aslškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefoa uredništva in uprave 11-57* Socialistična stranka pred odSofitvilo ? Po zborovanju v Ldvormi. ki se je vr» liilo v drugi polovici meseca januarja t. 1., in ki je razcepil stranko, smo v elan* ku »Po kongresu v Livornu« zapisali) ta=> le odstavek: »Najstarejši, najuglednejši in na izkušnjah najbogatejši so prvaki tiste struje, ki je dobila na livornskem zborovanju najmanj glasov. Verjetno je, da bodo ti razumniki še dolgo du* hovni vodje stranke, ki bo našla pot k delu po vzoru socialno = demokratskih strank vseh družili držav.« Naznačili smo pot, po kateri pojde stranka ter izrazili trditev, da se bo od* ločila za sodelovanje z meščanskimi strankami. Omenjamo to, ker se je te* dsi. ko je bil objavljen omenjeni čla* nek, zagnalo prav po nepotrebnem v nas neko tukajšnje glasilo socialistične Stranke. Danes imamo takorekoć dokaz, da je bilo naše prerokovanje na mestu, zakaj stojimo pred dejstvom, ki smo ga takrat predvidevali. Znano nam je, kako hitro je šlo, zla^ sti po razkolu v Livornu navzdol z nek* daj vplivno in mogočno socialistično stranko. Za neprizadetega opazovalca je bilo to nekaj nepojmljivega. Skoraj brez vsake obrambe so sd pustili socialisti uničiti veliko število svojih delavskih hiš, tfskaren itd. Fašistovska nasilnost je z vladno pomočjo spravila v strah in trepet vse, kar je socialističnega. To je tem bolj čudno, ker je vkliub vsemu, pač jasno, da imajo delavske organizam eijc, s katerimi bi mogla stranka razpo* lagat", še vedno veliko moč. Stranka bi se mogla braniti, če bi znala izrabiti svo» jo rnoč. A mi ne vidimo nobene cdpor= ne sile, nobene odločnosti, nobene enot* lie smeri. Deistvo, da se poFtična stranka ne po* služuje podrejenih ji organizacij, nas mora navdati s prepričanjem, da r^kol v Livornu ni odpravil nesporazum L i e» cija niti med onimi, ki so ostali v stari stranki. Ta stranka ie vkljub razkolu še vedno po številu članov najmolčneiša med vsemi italijanskimi strankami. Par^ iamentarna skupina šteie 137 poslancev, torej odkod ta slabost? Po Vvomskem zborovanju so ostali v stranki takozvani centrumaši in reformi* sti, kakor Tre ves, Turati, DAragona L dr. Večina pa ic glasovala za resolucijo takozvanih unitareev. Ta resolucija pa je revolucionarna in za 111. mternacio* nalo. Tako sta ostali v stranki še zana» prej dve struji ena retormisrična, zmer= na, druga pa vsaj po imenu revohicao« narna. Sožitje dveh tako različnih struj pod eno streho pa je težko. Tako si utegnemo razlagati neodločnost in ne= rnoč stranke v zadnjem času. Nesoglasje v nsčelnih vprašanjih mora ubiti vsako odločnost še tako velikega organizma. In tako je prišel čas, ko začenja stran? ka izpreminjati svoje stališče nanram kronstadt&kih upornikov. Tedanja po* sadka kronstadske trdnjave je znašala kakih 50.000 mož. Poamejc se je to ste* vilo večalo z vsakim dnevom. Kronstadt želi imeti poročevalce tujih listov PARIZ, 16. Neka vest, ki jo je »Nevv York Herald« prejel iz Revelja. pravi, da ie kronstadtska vlada brzojavno povabila ravnatelje vseh Kstov sveta, naj pošljejo v Kronstadt svoje poročevalce. Velike priprave proti kronstadtskim upornikom HELSINGSFORS, 16. Vesti s ftnske mentarna sKupuia jc zatrjlljejo, da se boljševiki na ve, sredo 16. t. m. končala pometo. ^ priprJavJljlJaj^ Zii odi^ien napad Napada se bo udeleži; meščanskim strankam. Socialisti se ne morejo odločiti, bMi sodelovali, aH pa ostali v neprestanem boju z meščan* stvom. Posebno z ozirom na krvave dogodke, ki nočejo prenehati, se jim je zdelo po» trebno, zavzeti jasno stališče. Zadnje dneve je parlamentarna skupina imela več sej, da se odloči- Dasi parlamentarna skupna ni še vsa stranka, vendar mo» reflio trditi, da so njeni sklepi kolikor toliko odločilni za vso stranka. Parlamentarna skupina je na svoji seji v sredo 16. t. vanja o političnem položaju stranke ter so bili stavljeni na glasovanje trije pred* logi. Navzočih je bilo 90 poslancev. Glasovanje se ni še' zaključilo, ker se mora izjaviti še ostalih 46 poslancev, ki niso bili prisotni. Predloge so stavili Casalini, Alessandri in Lazzari. Casalini predlaga, naj stranka ne raz* miši j a le o svojem delu v parlamentu, temveč naj razmotriva tudi možnost sodelovanja v vladi. Alessandrrjev pred; log je bolj previden, ker povdarja le, da je treba nepopustljivo nasprotstvo proti vladi opustiti. Siicer sta oba pred; loga previdno sestavljena, kar ni čud* no, če pomislimo, kako se je bahala stranka vedno s svojo nepopustljivost jo. Tretji predlog Lazzarijev pa zahteva, da stranka vztrajaj v bojo proti vladi ter da mora ta boj celo poostriti. Izmed 90 glasov so dobili: Casalinijev predlog 34, Alessandrijev 21, Lazzarijev 35 gla* sov. Će vzamemo v poštev še onih 46 poslancev, ki se bodo naknadno izrekli za enega izmed treh predlogov, je sko* raj gotovo, da se bo večina socialistih niii parlamentarcev tudi teoretično iz; rekla za sodelovanje z vlado. Zakaj prišlo bo najbrže do kakega kompromis* nega predloga med Casalinijevimi in Aleksandrovimi glasovalci. Zanimivo bo videti, kaj napravi Lazza* rijeva struja in kaj poreko kom. Ti so na m rac vedno očitali nasprotnikom, da so reformisti, centrumaši!, da so za sode, lovanje z meščanskimi strankami. Ta? ka očitanja so seveda tedaj »edinjaške komuniste« sr;lno žalile. Komunisti bodo imeli zdaj dobro agitatorično sredstvo proti nekdanjim sodrugom, in ni dvoma, da ga bodo skušali izrabiti. Kakor rečeno, pa mora vodstvo stran® ke izreči o tem o žiru še odločilno bese? do. Med onmiL ki so glasovali za Laz* zarijev predlog pa so ravno važni pred; stavniki strankinega vodstva, kakor na pr. Serrati in Bacci, tajnik stranke. Vse kaže, da se pripravlja nov razkol, in ni izključeno, da se pridružijo levi; čar j i stranke komunistom, medtem ko bo mogla stranka kolikor jo bo še os t a? lo brez kolebanja in obzira vstopiti v vlado skupno s demokratičnimi stranka* mi meščanstva. Ceikosiovaška Na poti k zbližan j u med Češkoslovaško in Ogrsko PRAGA, 17. Pri nedavnih pogajanjih med češkoslovaškima ministroma Bene; šem in Hotovcem ter ogrskim ministr; skim predsednikom Telekijom in mini? s trom za zunanje zadeve Gratzom v Brucku ob L. je bila beseda o odnošaj-fh med obema državama in o izvajanju fcrianonske mirovne pogodbe. Ugotovilo se je, da ste obe strani voljni se spo? razumeti. Diplomatski misiji, ki sta bili dosedaj v Pragi in Budimpešti, se bosta razpistiii in na njuno mesto prideta red* dni poslanstvi. Glede češkoslovaško > ogrske trgovinske pogodbe je bilo skic; nteno, da bodo štiri komisije takoj po vc iki noči začele proučevati -prometna, finančna, gospodarska in pravno poKtic* na vprašanja, ki se tkSejo obeh držav. Na omenjenih pogajanjih se je tudi do; segel sporazum za pomilostitev politič; nih krivcev in za povrnitev beguncev. Avstrija TirolcI bodo glasovali o priključitvi k ^Nemčiji DUNAJ. 16. Predsednik tirolske de* želne vlade Solrafel je izjavil, da se bo ljudsko glasovanje za prikjučitev k Nemčiji vršilo dne 24. aprila kljub t emir, da je osrednja vlada proti takšnemu glasovanju. Gre le za to, da so ugotovi mnenje ljudskih množic, in ne za to, da bi se napravil kak odločilen korak, ki bi bil v nasprotju z nameni osrednje vlade. Gospodarska po^aj^ja Dtčd Češkoslovaško in Avstrijo DUNAJ, 16. Na Dunaj je došla češkoslovaška komisija pod vodstvom ministra Schuster-ta. Pogajala se bo z avstrijskim trgovskim ministrom Heinlom o trgovskih odnošajih med Avstrijo in Češkoslovaško. Bolgarska Zavezniška komisija pri bolgarskem kralju SOFIJA, 15. Kralj je Člane medzavezniške komisije svečano sprejel. Pri sprejemu je bil fiavzoč tudi ministrski predsednik Stambulij-ski. Predsednik komisije grof Cherisey je rekel, da so kljub sedanjemu negotovemu položaju izborne lastnosti bolgarskega naroda porok za boljšo bodočnost. Bolgarska razpolaga z velikim prirodnim bogastvom, njeno poljedelstvo je cvetoče in če se ji bo posrečilo or- ganizirati vse svoje delavne sile, bo z lahkoto vzpostavila gospodarsko ravnovesje v deželi. Kralj je odgovoril, da hoče Bolgarska na vsak način zvesto izpolniti vse svoje obveznosti. Bolgarski narod posvečuje ves svoje sile miru in delu ter upa, da po tej poti zopet doseže svoje prejšnje blagostanje. Kralj je zaključil, da ima Bolgarska v zavezniško komisijo polno zaupanje. Romunska Romunska vnanja politika BUKAREŠT, 16. Romunski predstavnik pri mednarodni tranzitni konferenci in ravnatelj glasila romunskega vnanjega ministrstva Jan-kovici je izjavil, da ima nedavno sklenjena pogodba med Romunsko in Poljsko zgolj obrambni značaj. Pogodba se je podpisala 1. marca in velja za nekaj let, Njen namen je, utrditi sadove sklenjenega miru. Važnost tega sporazuma se jasno razodeva, ako upoštevamo, da je prišel poljski minister za vnanje zadevo v Bukarešt naravnost iz Pariza, kjer so se vršila jako važna posvetovanja. Sklenjena zveza tvori neobhoden element Male entente. Naloga Male entente, ki jo je zamislil Take Jo-nescu, pa je, vzpostaviti red v vzhodni in srednji Evropi. Namen zveze je tudi ta, da druži poljski in romunski narod za slučaj, da ju napade Rusija. In to se vedno lahko zgodi. Poljska in Romunska sta si obljubili, da se bosta na vso moč podpirali, ako bi Rusija eno ali drugo napadla. Vendar sta se pa svečano zavezali, da ne bosta na noben način izzivali. Zveza med Poljsko in Romunsko bo v obilni meri doprinesla k vzpostavitvi evropskega Koncem marca se bodo vršila v Revelju proti Kronstadtu. _ . lo mnogoštevilno topništvo in veliko le-tal. Napad bodo podpirali tudi parniki, katere sedaj odrešujejo c*d ledu. Napad se začne od 20.—25. marca. Mogoč je spor med Rusijo In Turčijo LONDON, 16. »Temesa je objavil vest iz Carigrada, da je bila v Tiflisu proglašena sovjetska republika in da je ruska vlada protestirala proti zasedbi Batuma s strani Turške. Omenjeni fet dostavlja: Vse kaže, da bo prišlo v naj* krajšem času med Moskvo in Angoro do resne napetosti, kajti Ćičerin je iz* javil, da bo Rusija smatrala vsako krši? tev družinskega ozemlja kot vojno de« janje naperjeno proti RusijL & e 9 Protest ruske vlade proti temu, da so turške čete zasedle Batum. je posledica spretnih protiruskih spletek na Kavka« zu. Kakor je znano, so turške čete zased* le Batum na poziv družinske vlade, ki je v vojni z Rusijo. Ker je omenjena gruzinska vlada le nekaka služabnica protiruskih zaveznikov na Kavkazu, je jasno, da je ta vlada klicala Turke v svojo deželo po namigu iz Londona ali Pariza. Turki so kajpada* šli' zaveznikom radi na limanice, ker predvidevajo vzpo» stavi te v stare ruske meje na Kavkazu v obliki malih kavkaskih sovjetskih re* pubKk. Turčija bi pri tej novi uredb! kavkaškega vprašanja hotela dobiti ne* kaj tudi zase. Ali bo to Batum ali batine, je pa dnuio vprašanje, Anglija Rusko c angleška trgovinska pogodba podpisana LONDON, 16. Lk>vd George je v dolnj'} zbornici naznanil, da je trgovin* ska pogodba med Anglijo in Rusijo bila danes predpoldne podpisana, Vsebina rusko « angleškega sporazume LONDON,. 16. Trgovinska pogodba mod Anglijo in Rusijo, ki je bila danes predpoldne podpdsana, je ie začasen sporazum, ka bo veljal, dokler se ne za> ključi splošna mirovna pogodba, s ka* tero se bodo uredila vsa politična in go* spodarska vprašanja med obema drža* vama. Ta sporazum stopi takoj v veljavo in se lahko odpove šest mesecev vnaprej. V slučaju prekrvitve pogodbe z ene strani pa dobi druga stranka svobodne roke, toda morala bo sopogodnici dovo? liti, da se opraviči in po potrebi da za? doščenje. Zastopniki ooeh vlad, katerim bo poverjena izvršitev sporazuma, bo* do imeli svoboden pristop na angleška oziroma na ruska tla ter bodo vživali nekatere diplomatske svoboščine. Obe državi se obvezujete, da boste odpravili vse ovire, ki so na poti razvoju njune medsebojne trgovine. Ladje bodo imele v ruskih in angleških pristaniščih vse tiste pravice, ki jih imajo ladje drugih držav. Sovjetska vlada se obvezuje, da pobere mine, ki zapirajo pristop v ruska pristanišča, in da ne bo zahtevala nazaj ruič, kar je last bivših ruskih vlad in se sedaj nahaja v Angliji. Angleška vlada se obvezuje, da ne bo ovirala svobodne plovbe ruskih ladij po vseh morjih in da ne bo zaplenila ne zlatza, ne vredno* sti, ne blaga, ki ga bo Rusija izvažala kot plačilo za uvoženo blago, ter da ne bo zahtevala nazaj angleškega imetja, ki se nahaja v Rusiji. Obe drž&vi ob ve* zuje te, da ustavite ena proti drusgi vsako sovražno propagando in blokado ter da obnovite poštno in brzojavno občevanje, kakor je obstajalo v letu 1914. Ako bi kako angleško sodišče za> povedalo sekvester itad zlatom, vred; nostmi ali robo, kf pride iz Rusije, bo razsodbo, o pri* miru. ivoncem marca se douo vrsua v Eovajanja med Romunsko in Rusijo. Pred ne- sodišče imek> pravico izreči aj meseci je namreč zahteval Čičerin od ro- ■ V tem sporazumu ni nič rečeno munske vlade, naj otvori pogajanja. Takrat Unariju dolgo bivših ruskih vlad. pa se je romunska vlada postavila na stališče, . , da bi bila pogajanja brezpredmetna, ker ni; Anglija V Nemški VZhoJlli Afriki nobenega niti dejanskega niti pravnega razlo-j PARIZ, 16. »Intransigeant« je prejel iz katerega bi se lahko reklo, da vlada med Rusijo in Romunsko vojno stanje. To je končno priznala tudi moskovska vlada. Konferenca, ki se bo sestala, bo imela izključno le nalogo, določiti sporazumno dnevni red za pogajanja, ki se bodo kasneje vršila in rešila sporne točke med Rusijo in Romunsko. Moskovska vlada stremi za tem, da jo romunska pravno (de jure) pripozna. Romunska hoče pokazati, da Je njen najvišji cilj evropski mir, Rusija Koliko mož je v kronstadski trdnjavi PARIZ. 16. Posebni poročevalec lista »Intransigeant« telefonira iz Londona: Nekemu zastopniku ameriškega rdečega krtža se je bilo posrečaio priti v Kron? atadt. Sedaj se je vrnlL Pravi, da pol* kovnik Kozlovski poveljuje topništvu iz Tenge na Zanzibarju vest z dne 14. t. m., ki pravi, da je Anglija že popol* noma organizirala upravo nemške Vzhodne Afrike v zmislu naloga, ki ji ga je poveril vrhovni svet. Zavezniki In Nemčija Zakaj zahtevajo zavezniki 20 milijard od Nemčije PARIZ, 16. CL 234 vereaillesfce po* godbe določa, da mora Nemčija do 1. maja 1921. plačati 20 milijard mark v zlatu za vzdrževanje zasednih čet in za preskrbo vanje Nemčije s hrano in sirovftiami. Do 4. marca 1920. je repa? raeijska komisija svetovala Nemčiji, naj za preskrbovanje .Nemož-je porabi neka« tere vredno&tnice nevtralnih .držav, ki so v posesti nemške vlade in nekaterih nemških zasebnikov. Dne 15. junija je reparacijska komisija zopet vprašala Nemčijo, koliko misli dati na račun teh 20 milijard. Nemška vlada je odgovo? rila na obe omenjeni noti s pismemi od 23. junija, v katerem je rekla, da name* rava predložiti reparacijski komi.s'ji prošnjo, naj sprejme vse, kar jc Nemčis j a do tega dne izročila zaveznikom in kar jim bo še izročila do I. maja 1921, na račun teh 20 milijard. Dne 20. j a* nuarja 1921 je reparacijska komisija do^ bila od Nemčije obvestilo, da bo nem? ška vlada poslala komisiji spomenico, v kateri bo natančno precenjeno vse, kar je Nemčija do tedaj izročila. Rep a raci i ska komisija je dne 26. februarja 1921 opozorila nemško vlado, da znaša vse kar je Nemčija izrocla in kar bo morala izročiti do 1. maja 1921, v koli* kor se da zaračunati kot odplačilo dolga 20 milijard mark v zlatu, le 8 milijard mark v zlatu. Komisija je obenem za* htevala od .Nemčije, naj da svoje mne* nje, na kakšen način bi plačala še ostalih 12 milijard. Nemška vlada je dne 14. marca odbila vprašanje rep. komisije in je v svojem odgovoru trdila, da je svoje obvesze, ki ifzhajajo iz čl. 235 mu rovne pogodbe, že izpolnila. Vsled tega ie reparacijska komisija sporočila nenif ški vladi sledeče: 1. da mora do L maja 1921 plačati saldo 20 milijard mark v zlaru; 2. da mora do 23. marca 1921. pla? čatii nekaj na račun zastalih 12 milijard. Reparacijska komisija je voljna vpoštevat? vsak predlog, ki bi ji ga Nemčija stavila z namenom, da bi se dolg v zlatu in tujih devizah izpremenil v plačilo v naravi ali potom tujih ali nemških premičnin. Nemška vlada ima do tega ros ka tudi pravico staviti reparacijska ko* misiji predlog glede morebitnega poso* iila v inozemstvu, s katerim M plačala tirjatev reparacijske komisije. Nemška vlada ni sokriva na sedanjih ukrepih proti Nemčiji BEROLIN, 15. Neka poluradna nota pravi: Nekateri angleški listi so objavili vest, da so ukrepe proti Nemčiji zami* slili Nemci sami in da je državni tajnik Bergmann rekel Sevdou«!!, da ne bo rao; goč raikak sporazum, ako ne bo pritiska od zunaj in da bi bil tak pritisk celo umesten in potreben. Te v esti so popol* noma neresnične. En italijanski pcšpolk v Gornji Sleziji OPPELN, 16. Som je prišel 32. :ta* lijanski pešpoik. Bil jc porazdeljen na okraja Ribnik in Eibutz. Dosedaj je pri* šlo v Gornjo Šlezfijo 80.000 izseljencev, večinoma .Nemcev, ki so bili rojeni v de* želi, a bivajo sedaj v Nemčiji in imajo v znvslu versai'Ueske pogodbe pravico glasovati, ________ Francija Vlada predložila zakonski načrt za po= biranje odstotkov od nemškega blaga PARIZ, 16. Vlada je predložila zbor? nief zakonski načrt za pobiranje odbks ka od uvoženega nemškega blaga do 50% njega vrednosti. Poincarć konča! svoja predavanja o vzrokih svetovne vojne PARIZ, 16. Bivši predsednik francoske republike Poincare je imel danes zadnje predavanje o vzrokjh svetovne vojne. Poincarč je rekel, da je Avstrija čakala, da on in Virviani odpotujeta iz Petrograda, in še Ic potem je poslala ultimat Srbiji. To pa za to, da bi Poinca* re^ju in Vivianiju ne bilo več mogoče, da bi se o tem vprašanju sporazumela z rusko vlado. Nato je govornik trdil, da je Nemčija, vedela o ultimatu že 27. ju* lija, ker je njen dunajski poslanik dobil prepis te listine. Neresnična je torej tr* ditev Nemčije, da ji ultimatum ni bil znan prej kot drugim vladam. Govornik je nato hvalil zadovoljiv odgovor Srbije. Ob zaključku jc povdarjal dejstvo, da je Avstrija pretrgala diplomatske odno=> šaie s Srbijo samo pol ure po tem, ko je dobila odgovor iz Belgrada. Sestanek poslaniške konference PARIZ, 16. Poslaniška konferenca je imela danes predpoldne sejo pod preds sedništvom Jules Cambona. dnevs nem redu je bilo nekoliko vprašanj, ki se tičejo -izvršitve mirovnih pogodeb. Bivši veliki vezir Talaat paša umorjen BEROLIN, 15. Neki armenski študent je v CharlottenbuTgu z revolverjem ustrelil bivšega velikega vezirja Talaat pašo. Vezirjeva žena je bila težko ranje* na. Morilec je bil prijet. Vesti iz Jugoslavije Zahvalna služba božja se je vršila v nedeljo dne 6. t. m. v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, Hctedršici, Rovtah in v Planini. Farne cerkve so bile pri teh zahvalnih službah božjih natlačeno polne. Ko je ljudstvo slišalo v svojih cerkvah peti prvič narodno hiui ":0, j<2 bilo ganjeno do solz. Knežje darilo medicinski fakulteti v Ljubljani. Dne 10. t. m. je umrl v Ljubljani, zadet od srčne kapi, gospod dr. Ivan Oražen, starosta Jugoslovenskega sokolskoga saveza in načelnik zdravstvenega odseka. Ostavi' je medicinski fakulteti ljubljanskega vseučilišča res knežje darilo: volil ji je svoje večnjiljonsko imetje z naročilom, da se premoženje porablja v podporo slušateljev te medicinske fakultete. § tem svojim činom v najvišji kulturen in človekoljuben namen si je postavil pokojnih neminljiv spomenik. Se pozni rodovi, ki bodo uživali dobroto iz te zapuščine, bodo blagoslavljali spomin pokojnega dr. Ivana Oražna. KMETIJSKA IN VRTNARSKA GO< SPODARSKA ZADRUGA opozarja vse poverjenike, ki nabirajo člane v To* maju, Kazljah, Avberju, Koprivi, Vo= loški, Lovrani, Prestranku, Kalu, Gočah, Štjaku, Vipavi In drugod, da pošljejo imenik in deležnine zadrugi v Trst, Via Raffineria 7. I. nadstr. (za trgom Barrie* ra), in sicer do velike noči. Tam paj kjer podružnice niso še ustanovljene, naj se kmetovalci, ki s! že* lijo nabaviti modro galico, umetna gno= jila in druge kmetijske potrebščine, voišejo naravnost pri zadrugi v Trstu. Delež znaša 20 Lir. — Kmetje, združimo se! V slogi je moč! Oomafs ves-Ji Smrtna kosa. Umrl ie v Fdriji po kratki bolezni gospod Vaclav Helmich, sluiateii medicine in sin tamošnjega nadpoštarja. -— Dno 5. t. m. so pokopali v Spodnji Idriji vlč. g. Simona Kosa, nekdanjega vikarja v Opatjem selu. Ponesrečil 3e je dne 3. t. m. na poti iz Idrije v Spodnjo Idrijo. Padel je v prepad ter obležal v nezavesti Prizadetim družinam naše sožalje. Zavedite se že enkrat svoje doieaosti napraši civilizaciji! O aneksijski slavnosti v Tolminu oziroma o — junaštvih, ki so jih zagrešili gotovi ljudje in ki smo jih 2e ožigosali v našem listu, poročajo -Goriški Straži«, da so — junaki, hiSo iHodrijanovo, dr. Sorjunovo, a najbolj župnišče, zamar.ali z napisi, ki se morajo gnufiti tudi vsakemu poštenemu Italijanu, Med mašo so vdrli v zvonik ter kričali, ko »o šli iz cerkve, pred vsemi oblastvi: fuori i ščavi. Zvečer so prišli v župniiče, žugali z revolverji in zahtevali cerkvene ključe. Pokazali so desko z mrtvaško glavo in bodalom. Opravičeno vprašuje *Gori£ka Straža*: ali je mogel dekan ob takih dogodkih peti Te dcuir ? Lojalno beležimo zagotovilo v gorišk m listu, da se je gospod civilni komisar jako korektno vedei, in tudi poveljnik /ojaške posuckf da se je javno zavzel za Slovence tei ski;»al preprečiti izzivajoči namen slavnoati. S tem \ečjo opravičenostjo moramo vprašati mogočno gospodo v Trstu: Kako dolgo bo 5c trajalo, pre-dno se odločijo za nastop proti takemu početju?! Saj smemo menda zahtevati tak nastoo, ne samo kot Slovenci na slovenski zemlji, temveč tudi v imenu človeške civilizacije! Saj iišun, če si ne motimo, zatrjajo venomer, da smo postali državljani ktuiurne in pravne države! A pravna in kulturna država je menda le tista, ki zna in hoče varovati svoje državljane pred vsakim nasiljem na imetju, življenju in č^sti! Zanimiv razgovor v železniškem vozu. Neki naš človek je sedel skupno v kupeju z nekim visokim italijanskim železniškim uradnikom. Ne da bi bil dal na* človek kak povod za to, je jel Italijan pripovedovati o tem, kar je videl in opazoval na potovanju v nuAih krajih. Naravnost z navdušenjem je govoril o našem ljudstvu in kar dopovedati ni mogel, koliko je njegovo presenečenje in v kakem nasprot-stvu je vse, kar je doživel, z njegovimi prejšnjimi domnevami o našem ljudstvu. Hvalil jc naravno inteligenco, spretnost, marljivost in točnost slovenskih železničarjev, nagla&ujoč, da je to najboljši in najzanesljivejši element. Ako bi imel — je rekel — same take ljudi na tukajšnjih progah — bi bila to najvzornejša železnica Italije. Posebno se je čudil, da naši ljudje govore kar po dva, tri jezike in da so med nami le redki ljudje, ki ne bi znali pisati in čitati. To da je zanj naravnost senzacija. Ne čudimo se mu, kajti tako se dogaja vsakemu povprečnemu Italijanu, ki prihaja v naše kraje in ined naše ljudi. To je naravna posledica šolske in javne vzgoje, ki so jo dobivali glede naših krajev. Ko prihajajo k nam, mislijo, da najdejo tu ljudstvo brez kulture, brea narodne zavesti, brez čut' svoje dostojanstvo. Ni čuda toiej, da so presenečeni, ko vidijo resnico, ki je tako nasprotna vsem njihovim domnevam. Tem žalostnejše je, da vodilni krogi v birokraciji in politiki Še nočejo poznati stvari, kakor so, in da nočejo temu primerno urediti svojega postopanja napram našemu ljudstvu. Raje si gradijo — Putjomkinove vasi. Tudi Patjomkin, ta ljubljenec in ljubimec ruske carice Katarine, je mogočni vladarici na njenem potovanju po Krimu v letu 1787. pričaral pred očmi kar cele vasi in mesta s palačami, da ji je prikril resnično žalostno stanje. Tako se dogaja tudi pri nas, da umetno prikrivajo resnico — le s to razliko, da tu prikrivajo italijanski javnosti tudi dobre strani našega ljudstva in njegovo — kulturo! A kateri je prvi in neizogibni perdpogo} za pravo in koristno upravno politiko?! Spoznali in priznali naj bi resnico in se ravnali po nji! Popravek. V včerajšnji uradni vesti o pomilostitvi čitaj v členu II. v 12. vrsti mesta 300 lir >000 lir. Društvene vesli BuČeHce naj pridno nabirajo sladko strd, da bode panj tem bolj poln, da bomo iz njega črpali moči za novo prenavljajoče so življenje. — Bučelarka. Iz tržaškega iivljenla Samomor mladega delavca. 28-latni delavec Jurij Duramani je stanoval pri družini Bre.*-san v ulici deli' Istria št. 72. rred par dnevi ja odšel iz hiše in ni ga bilo več nazaj. Družina Bressan je poizvedovala po njem brez uspeha. Eden izmed družine je Sel v Duramanijevo sobo, kjer je našel pismo, glaseče se na ima gdč. Kornelije Bambošček. Pismo je bilo tudi izročeno BamboSčekovi. Ta ga je prebrala 2 žalostnim srcem, kajti v pismu je stalo, da Duramanija, njenega ljubimca ni več med živimi. Duramani je pisal, da se je usmrtil radi neke neozdravljive bolezni. Bamboščekova je že mislila, da ne bo videla nikoli več svojega ljubimca... Včeraj ji je prišlo na uho, da sa izvlekli iz nekega vodnjaka pri Sv. M. Magdi št 71 utopljeno moško truplo. Mladenka ji šla na lice mesta, da bi se prepričala ali nI vtopljenec morda njen ljubimec. Njena slutnja je bila pravilna. Noge je imel zvezane z vrvjo, dirat) it. »EDINOST* V Trstii, one 16. marca 1921. na kateri je bil navezan težak kninen. Na lice mesta je priila preiskovalna komisija. Truplo nesrečnega mladeniča je bilo odpeljano v mrtvašnico k sv. Justu. Nagajiv dečko padel s Irtuavaj* ia si zlomil Jtogo. V Trstu so prava nadloga cestni paglavci, ki dražijo n£t vse mogoče načine mimoidoče ljudi. Ti paglavci, ki se zovejo po tržaško mularija -, ne hodijo v šolo, temveč pohajajo po ulicah. S cigareto v ustih se sprehajajo po trgih ter dražijo branjevkc. Obešajo se na tramvajske odbijače, plezajo po vozovih in kandelabrih ter na vse mogoče načine izkazujejo svoje opičje talente. Iz take smularijec, ki je navajena že izza mladih nog na pohajanje, ni kaj pričakovati. Kdo je temu kriv? Edino le mati, ki pusti svojega sina, da se klati po ulicah sebi v škodo, drugim pa v nadlego. Dotična mati naj se ne čudi, ko jih začne sin »izdelovati« ter naj poleni ne reče; *Sin moj, kaj si mi naredil?« 9-letnega Josipa Trevizana je poslala mati v Skedenj po opravkih. Deček je ubogal mater ter sel. Ko je zagledal tramvaj, ki je.Sel v Skedenj, si je mislil: > Kaj bom hodil. Obesil se bom za tramvaj, pa bo.- Tako je tudi storil. Po ulici Sv. Andreja je vozil tramvaj z največjo brzino. Ko je zagiedal deček, ki je stal na stopnici, sprevodnika, se ga je zbal ter skočil z tramvaja. Padel je tako neserčno, da si je zlomil nogo. Okoli njega se je nabralo već ljudi, ki so mu dali okrepčila, dokler ni dospel tdravnik režilne postaje. Zdravnik ga jc dal odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so sprejeli dečka v IX. oddelek. Njegovo stanje je opasno. Y , Nerarao zdravilo. Včeraj zjutraj >e prišlo otroku Josipa Zaconucci nenadoma slabo.^ Josip je dal otroku zaužiti nekaj kafre, najbrže 2ato, da bi izginila z njo vred slabost. Fo za-užitju kafre pa je postalo otroku Se slabše. Josipova žena je nesla otroka na refciluo postajo, kjer so mu izprali želodec in ga spravili izven "sake nevarnosti. Zgodaj je začel. 20-lelni Ladislav Zamar, stanujoč v ulici Scaia Santa št. 220, bil včeraj hudo žejen in nobena pijača ni mogja pogasiti njegove ogromne žeje. Pil je ves dan brez prestanka in odmora. Bil je v rožcah. Proti večeru pa je začel njegov želodec energične protestirati. Ladija je obšla slabost vsled preobilc pijače. Pred svojo hišo je izgubil ravnovesje, težišče njegovega telesa se je premaknilo in dečko je treščil ob tla. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je spravil Ladislava zopet k zavesti. Ladislav jc svečano obljubil, da se ga ne bo več nalezcl. Kdo vel tudi med Slovenci mnogo ttkih, ki se tako ;fcnc«T no maraka pri nas v Gorici, Posebno Se ob nedeljah m sobotah rv«čc-r kar žive ccste od ajtfi. Da bi koga aretirali in tpraviii aa varno, as redko kd-f sH#L Pijan bdti sc pri nas ne smatra za Jrdo, kaj ie I« za prestopek. — Pred par dnevi orcžtuki arHirali dva pijanca, ker ata nadlegovala ljudi po mestu in sicer nekega Conevanija iz Mon-falcona in Tavčarja ia Zagabrij, Sram nas je, da je imilBiSlllB£3IIBa! Knjiietmost in umetnost Nove lavretuiiske litaniie Vinka Vodopivca so izšle v njegovi založbi in se dobivajo v prodajalni K. T. D. v Gorici; cena partituri 2'80 L s poštnino vred. Litanije so lahke in melodijozne ter zložene v ljudskem tonu, Beneškoslovenske narodne pcitni izidejo v kratkem; izdala jih bo Glasbena Matica v Ljubljani. Pesmi je 80, med temi 10 rezijan-skih. Pri marsikateri izmed teh pesmi se poznajo sosednji vplivi, mnogo pa je tudi popolnoma domačih. Odlikujejo se po lepi in lahki melodiji. Zbirka se bo prodajala tudi v Gorici. Peztv i dežele — wfle tuđi za mesto, od ssuSejs - vel j iad! za izobražene Slovenci in Hrvati ims-iuo lep, blagc loneč, slov-niški tako izpopolnjen jezik, da nam je popolnoma nepotrebno rabiti tuje besede sp&kedranke v mcdirebcfaih razgovorih. Grda razvada je le in trC dragega, lenoba v mišljenju in pa dt'oma neumna domneva, da i tjlcda kedo bolj učen, če rabi tujke. Navproino je rea, da je le oni bolj izobražen, kateri govori čisto in pravilr.o svoj maUrini jezik ter ee ne spakuje s tujkami, ki jih končno šc napaC-no rabi Še hujše je z naemSkimi in laškimi spakedran« kusaL Od najbolj zabitega cepca gori do vseučiii-škoga profesorja, pozna vsak več ali manj sioven sko izraze za tuje spakedrankc. A'a rezvajec jc tden kakor drugi, ne ljubi se mu misliti in paziti, kako govori — in pači, pači, da je groza. Vojna je v tem o iru ljudi šc pohujšalu. Kazie-j-cni smo bili po vsem svetu, živeli med različnimi narodi — ter se navzeh epakedrank, ki jih nisino poznali pred vojno. Zasedb?, nam je prinesla nove, večinoma prav grde izraze. Pri otrocih grešc že stariSi obilo, posebno matere. Te bi vsaj malo lahko pazile, kako govrri c irok. ^Matrrin jezik* siccr, a matere, ža!, tako male pazijo nanj. Ko je otrok durastel, je že ra-s vajeni Tako se ne feme iti dalje! Ta razvada, to grdo drevo se mera uničiti. Stariji, pričnite pri koreninah, učiielji in duhovni pri deblu, a ostali vda-rimo po vejah! Ne dopuičajmo, da. rodi nov sad ali da razsipa novo tcjic med nas nared. Vsak kiožck, vsako druSivo imej v pravilih čiščenje slov. je ikaf Vrak sestf-nek, vs^ko družbo, vsak čas i^kc-riščajmo v ta namen! Snujmo vsepovsod krožke »OJvadai, katerih člani naj po niožnorti opozarjajo č'one in nečlane na izgovorjene nepravilnosti, Tu je posla ra -slovensko izobraženci vo — da z malim trudom dosti koristi narodu. Zimske večeie porabljajte v to — zabavno je in keristno. »Pipčarji« imajo tu hvaležno opravjTo. Jei^ikcslovci pa naj *e potrudijo, preskrbeti nam slovenskih izrazov, katerih alulajno Se ne bi imeli, lisii bodo gotovo rade volje na-razpolago. Pri krožkih »-bdvada* naj e.c dcioči mala globa n. pr. 5—10 stotink za izgovorjeno txi}ko ali spa-kedranko, kar naj se potem poubija za domača ur-:itva, tiskovine, sklad ^Edinosti«, za CM družbe itd. Glavni namen, seveda, naj ne bo nabiranje denarja temveč vedno le odvada ttjk in spake-drank, ali brez vsakega pretiravanja. V maiem času, z dobro voljo, se da doseči mnogo! Za posebne grde tujke, osciito Že tako razširjene laške psovke in kiet.ice, nastavite vačjo- globo. Če 2« ne moreš drugače — priduši se po kranjsko, fK.Slj: hudiča kamor rpad® ^ božjo, kamor je po- trebna, vrag naj odnese vse tujke in spakc-ranke in oblast naj vrže vee ki jih rabijo brez po- trebe! Star »Odvadar«. Gospodarstvo Nova tovarna v Ljubljani. Tvrdka Sajovic in drug je napravila na Celovški cesti 26 a (Sp. Šiška) tvornico kovinastih izdelkov. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livarno, brusilnico in galvanotehnično delavnico. Kakor čujemo, se bo pečalo podjetje z izdelovanjem zifonskih glavic in sprejemalo v popravila aparate za sodavičarsko in go-stilničarsko obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej Se nobene tovarne. Z obratom pričnejo v kratkem. Trgovina med Anglijo ia Italijo. Iz Londona poročajo: V česu od 1. januarja do I. septembra 1920, se je izvozilo iz Anglije v Italijo za 1.721,&49.860 lir blaga. Celokupen italijanski uvoz izv^eli krajev sveta v istem času je znašal 10.TO,575.000 lir, I z teh Številk je razvidno, da znaša uvoz iz Anglije v Italijo skoraj Šestino vsega uvoza v Italijo, V označenem času se je izvozilo iz Anglije v Italijo: 2,327.846 ton premoga v vrednosti 558.683.040 lir; 111.462 q volnenih in bombaževih izdelkov v vrednosti 392.289.765 lir; 184.013 q železa in jekla v vrednosti 65,179.648 lirj 353.614 q deloma delane-ga železa in jekla v vrednosti 54,725.920 lir; 698.432 q litega železa v vrednosti 34,921.600 lir; 78.081 q strojev in strojnih delov v vrednosti 47,085.585 lir; 6012 q usnja in strojarskih sredstev v vrednosti 53,355.200 lir; 18.320 q kož v vrednosti 26,845.700 Hr; 20.288 q gume in gutaperke v vrednosti 43,596.010 lir; 72.595 q olja v vrednosti 33,393.700 lir; 76.915 q masti v vrednosti 30,766.000 lir; 9.612 tonaž ladij v vrednosti 30,004.600 lirj 77.038 q kemičnih izdelkov, barvil in zdravil v vrednosti 46,558.710 Hr; 4.356 q platna in jadr v vrednosti 21,197.440 lir; 63.528 kg delane svile v vrednosti 19,737.800 lir; 1.763 q dlake v vrednosti 11.988.400 lir; 82.366 q parafine in mineralnega olja v vrednosti 21,401.077 lir; 62.180 q rib v vrednosti 22,625.725 lir. V istem času je izvozila Italija v Anglijo za 647,451.488 lir blaga. Celokupen italijanski izvoz v druge države je znašal v tej dobi 4,943.085.000 lir. Italijanski izvoz v Anglijo znaša torej skoraj sedminko vsega italijanskega izvoza. V označenem času je izvozila Italija v Anglijo: 217.903 q konoplja v vrednosti 110,193.000 lir; 97.55466 q delane svile v vrednosti 105,303.676 lir; 2.202 q svile v vrednosti 33,787.530 lir; 4.973 q delanega bombaža v vrednosti 12,721.290 lir; 1,600.800 klobukov v vrednosti 21,139.181 lir; 2.344 avtomobilov v vrednosti 54,822.010 lir; 57,965 q pneumatik v vrednosti 19,912.500 lir; 18.108 q pohištva in lesenih izdelkov za 20,323,840 lir; rokavic za 18,921.850 lir; 238.539 q marmorja in a I a b a s t a v vrednosti 18,105.436 lir; 226.787 q pomaranč in citron v vrednosti 17,985. 910 lir; 233.499 q konserv in suhega sadja v vrednosti 63,477.825 lir; 31.554 q vinskega kamna v vrednosti 11,043.900 lir; 15,890 q kalcijcve kisline v vrednosti 11,123.000 lir. Velik« jugo*!c.v«ii*kte agentura ▼ Chic^đ. V Chi-cagu se je osnovala velika trjjovins/ka agentura z osnovn-o glavnico 10 milfonov dolarjev. Naloga te agenture bc •pospeševalce Izvozne trgovine. Agentura bo stopili tudi i na§o državo v poslovne zveze. Irtod Slovesi^ sc sn£rjc. Ker je po rapsl'sLi pr^edbi že!e:zn?*ka proga. Št. Peter-R^ka, ki Je H.!a najkrajša in nujsaravnejSa zveza Slovenije z morjem. pviSia v italijanske roke, stopa v ospredje vprašanje nove Žcleraiike proge, ki bo vezala Slovenijo Z morjem. Dv-sedaj sta dva načrta: proga Kočevje - Bred - Mornvice in proga ČrromeT? - Vinica - Bostljevo - Ogulir, Zgraditev druge proge ne bi bila rrv^zen« z velikimi tehničnimi tefkočami, do-čim bt sc moral za prvo zgraditi velik železni mest in prtkop. Proga Črnomelj - Ogulin znaša same 39 km, tekla bi rednu po ravnini ter bi bila ra. nekoliko miijonov cenejša od prve. Borzna poročila« Tečaji; V Trstu, dne 17. marca 192i. 3s»>*a**»4a*ea 330 .hidr^nska banka Cosulicfi . t ••••*«•••••■••< Diihnsiij Gerollmich .•••••••••>••••••2 70 Libera Tricstina .•••.•«•••<>•>■0 62 * Lloyd .••...•«.•.«••••0.. 1760 Luskino .»•••••••*••••«••• 1400 M rtincllcli Oceanta ..................4-!0 Prcmuda....... . . ........ • 450 Triprovich ,..•*••*••*•••••* 468 Ampclea . 633 Cemtni Daimatia 40 Cem?nt Spaiato 376 Tuj« viiatfi m tržftikem trgu; V Trstu, dne 17. marca 1921. N«prepečite/ic kfone . • . avstrijsko-nemSke krone . • češkoslovaške krone ... dinarji »..«••••• leji . marke dolarji...... c • s francoski franki ..... Švic-irski franki . . . • • angleški fanti papirnati • • angleški funti, zlati . . . rubil ....... o napoieonl........ 4.--- 4.50 4.--4.50 34.50 - 35 50 74.40 - 74 60 35 50 - 36.-'tO 43. — 43 50 2«.60 - 26 70 188--189.- 458 — 46G 105 105.50 116.--117.— 12 50- 13.50 92 — 94 — MALI OdLUS! se rač^a«fo po aiotlnk beseda. — NtumantiA pristojbina L 7,—. Debele črke 40 stotipk beseda pri*toibic« L 4.—, Kdor Uče ahwfcc plača jkoloriž?® e«no. BRINJHVEC /arnčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prsstranek, 34 TRGOVSKEGA POMOČNIKA z dobrimi spričevali v špecerijsko trgovino in železnine se sprejme takoj. hr. Repič, AjdovSčina. 415 GOoi'ODlCNA trgovsko izobražena za trgovino na deželi se sprejme. Ponudbe pod »Postonjska jama < na upravnistvo. 416 PjRiJATELSTV A išče radi konverzacije trgovec z inteligentno ^ePe zunanjosti, ki govori italijansko. Ponudbe na upravo pod »Konvencija«. 419 POSESTVO 50 oralov orane zemlje v Slavoniji pri Slatini sc proda. Naslov pri uprav-nittvu, 420 PRODA SE tekom dnevu 2 Šivalna stroja Sin* ger za krojače. Via Solitario 1. 421 PRIDNA ŠIVILJA as sprejme na dom. Pred-ataviti se od 9 are naprej. Via Tiziano Ve-celio 2, II, vrata 14. 417 GOSPODIČNA veSča slovenščine, italijanščine in strojepisja, ieli primerne službe od 1'30-4 pop. Ponudbe pod »Mesto« na uprav- niStvo. 418 POZOM Srebrne krono po najviijiii cenah plačuje edini gro«i*t Belelii Vito, via Madonninii 10, L 389 2 PRIDNA PSA varuha ptcivn, Naslov pove upravtt&tvo. 409 ZLATO ia srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Porb, urar, Mar^ici 46 (v bližini drveuefa trga). 25 EROJAČNICA Avgust fttular, u3. S. Franccsc« D'Asaisl ft t. 34. IH. sad, |t edina dobroznan* krojačaica v Trstv\ 23 ČEVLJARSKI STROJ z laktom, ika pred vojno, rnaaika sSiager«, ec proda v via Ruggero Mana 3, pritličje. 411 237 Pozor Slovenci! ABSOLVENT kmetijske šole izvežban v vseh p«-nogah kmetijstva kakor tudi v knjigovodstvu i$čo prinaerne službe. Naslov pove upravinitvo. 412 KOLARSKEGA DELAVCA išče delavnica Rudolf Bcrtok, Riiana St. 5, poŠta Dekani, Istra. Plača po dogovoru. 413 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah le Pertct, via S. Francesco 15, II, 388 KRONE plača v?dno par cent. več nego vsak drugi kupec, cdino'e Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi št. 3. teM. 3-29 fprrj trg BarieraJ ŠTEDILNIKE ra vztdanje, vsake velikosti, solidno doinače delo. Izdeluje ia po dogovoru tudi postavka. I/dclovalnica štedilnikov, »Kranjec Lu-dovik, Trnovo pri U. Bistrici. 381 LEKARNA V NABREHNt ima zr. gibke, mtilokrone in rakitične otroke: Eioulsioa metoda wScott« z železom; Pristno ribje olje prve vrste. — Si-rnp, sestavljen iz raznih trav sa kaSelj in za moč. — Proti malariji; krogljice in tekočina kinina, tinktura železa in »Vino ferro china*. — Kro-glicc - Brera* in r-Svedske kaplice« (specijaliteta) za želodec in npeiit. — Najboliia osveževalna limonada *Roič« vedno sveža, — Mazilo in lluid proti revmaiizmu. — Obliži (cerotti) za hrbet in kurje oči ter dru£e tu- in inozemske specijalitete. 282 Radi izselitve v Avstrijo se proda lepo posestva, v provincijalnem mestu južne Štajerske, obstoječe iz naslednjih objektov: 2 eno-nadstropni gospodski hiši s 17 parketiranimi sobami, velikim trgovskim lokalom, v katerem sc nahaja najboljše vpeljana veletrgovina r, mešanim blagom na drobuo in debelo z letnim ve črnili on skim prometom; 1 hiša v kateri jc hlev, 2 stanovanji in 2 skladišči, 1 hiša z velikim skladiščem, avto - garažo in kletjo, 1 ledenica, 2 svinjaka, drvarnice in remisa za vozove, vse v najboljom stanju. V hiši je električna razsvetljava, lasten vodovod za mrzlo In toplo vodo, strojna pralnica z električuiir. obratom. — Polja, travnikov, sadovnjakov iit gozda je približno 25 oralov. Posestvo, kako« tudi trgovina z zalogo se Uhko takoj odda, — Potreben kapital za vse skupaj 600.0CJ lir. Natančnejša pojattnil* daje iz prijaznosti LUDOVIK REM1C. trg. SLOVENJIGRADF.C Štajersko. aovo hišno in gospodarsko poslopje, z vinogradom in poljem, primerno tudi za kakšno obrt v Poljčanah ob južni želez, v Jugoslaviji. Pojasnila daje g. Ze:i !©?srf f^SJSanej 2 o /U£OS2 v!Ja. Plačam L 180-— KU In tudi več za lepe 1M1 kože (belic ln rumenlc). Kupujem tudi kože lisic, vider, dihujev itd. po najvišjih cenah. Za ve'je množine pridem osebno na lice mesta. Pišie takoj na ^SMDSPACM, Trst, V* Cesara (Stadion) št« 10, PS. nnšsirapie (i jfaHf^se iBi Vmtm đruštvs u Rentah stšl 11 re^istrovana zadruga z omejenim janutvem tevrlnfe vsa v stavbeno stroko spadejoša dela. {visoke in vedae stavbe), fedclnjc načrte in prora-čnne. Vr8i cenitve ter *pre|enia ebnovo po vojni poškodovanih sta^b na podlagi cenitve. Cene (23 i) zmerne. I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI* • 1 i ČEŠKE STEEEME j Poredan, lončevlna. cilindri, ra2nr,vr>tne s't- m klenice, kozarci za vino, pivo in žganje, sipe, raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko posodo, vse po konkurenčnih cenah. 33 — TVRDKA Trst, ul. Coroneo 13, tel. 1*2-34 se priporoča cen j. gg odjemalccm, trgovcem in gostilničarjem za ugoden nakup srasfii m Potrti neizmerne žalosti raznanjamo vsem sorodnikom, prijn^ * n 2nancem, da je naš preljubljeni sopiog, oče in tast NTON KALISTER po dolgi in mufni bolezni 11. t. m. v Mariboru zat sni I prem Ie oči. Pogrtb predragega pokojnika se bo vršil v petek, 18. t. n, t ob 14.30, iz centra ne*a kolodvora (Ulica Flavl-> Gloia) na pokopališče, kfer se tiuplo pokojnikovo položi v d užinsko grobnico. TRST, 17. marca '921. SidOftl|S roj. TfschtAr, soproga. V ra por. Oekffiva hči. Stanko Dftktava, zet. Brez posebnega obvestila. Opustijo naj se žalni obiski. Pogrebno podjetje Zimolo, Trst, Corso V. E. III 41. 2*5 T Potrti od prevelike žalosti javljamo vsem znancem, prijateljem !n sorodnikom, da je naš jubi.eni, tdini sin, ozir. brat stud. itiid Vadav Helmich danes ?]utraj po kratki, mučni bolezni, pre-iJen s sv, zakrament! za umirajoče, min o v Gospodu 7asp,!. Trup o se prer ese k v čnemu počitku v če rlek, 17. marca, ob iz hile žalosi na pokopališke sv. Križa v Idriji. V IDRIJI, d e 15. marca 1921. Va€lav Heimltft, na Ipo^tar v Idriji, oče. r a HelmlCH, mati. 23« Julija, Mimlv M19:, Eta in Idil« sestre. ZAHVALA. Globoko ginjeni po izrednih dokazih sočutja ob priliki izgube našega ljubljenega očeta JAKOBA izražamo najglobokejšo zahvalo vsem blagim osebam, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. PULiA, 16. marca f921. Rodbina PUHALI, -••■s - I _ □ i BsoM Celje, MmM, Kotar, Rran], UuD-■ i linna, Marltior, mihoviG. Opnliia, Sarajeuj, sprejemu vloge no hranilna Knjižice, žiro ln đruse vloie pod noju^otlnejšlrnl pogoji. S Split, SifcenlK, ZoHnr, imi Trst. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^rf | Posloone zo2zezosemi ue!Hmi krtUlvta-ln Inozemstvu