URADNI VESTNIKCSmžIle LETO XIV - st. 7 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKE KONFERENCE Domžale, 20. junij 1975 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 4. in 5. odstavka 6. člena ter 1. odstavka 12. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, štev. 51/71) in 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 6/74) je Skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. 27. 5. 1975 ter na seji družbenopolitičnega zbora, 22. 5. 1975 sprejela 0 D I. (TK o določitvi lokalnih cest IV. razreda in nekategoriziranih cest ter upravljanju in gospodarjenju s temi cestami v občini Domžale. 1. člen S tem odlokom se na območju občine Domžale glede na gospodarski in družbeni pomen, ki ga imajo za promet, določijo lokalne ceste IV. reda in nekategorizirane ceste ter upravljanje in gospodarjenje s temi cestami. 2. člen Za lokalne ceste IV. reda se po tem odloku uvrščajo ceste, ki povezujejo med seboj kraje v občini in med občinami ter služijo potrebam lokalnega prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje po zakonu o javnih cestah. 3. člen Nekategorizirane ceste so po tem odloku krajevne ceste v naselju in ceste, ki povezujejo naselja z zaselki, dve naselji med seboj in ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za kategorizacijo, ulice, trgi, javne poti, dovozne ceste in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet na območju posamezne krajevne skupnosti. 4. člen Sredstva za vzdrževanje lokalnih cest IV, reda in nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni po zakonu o javnih cestah in iz drugih sredstev določenih za te namene. 5. člen Z lokalnimi cestami IV. reda in nekategoriziranimi cestami na območju občine Domžale upravlja do njegovega obstoja Cestni sklad SOb Domžale, nato pa njegov vsakokratni pravni naslednik. 6. člen Cestni sklad ali njegov vsakokratni pravni naslednik lahko prepusti s pogodbo gospodarjenje z lokalnimi cestami IV. reda in nekategoriziranimi cestami zalo usposobljenim organizacijam ali krajevnim skupnostim. 7. člen Glede na določila 1., 2. in 3. člena tega odloka se javne ceste na območju občine Domžale razvrstijo in sicer: Lokalne ceste IV. reda: Zap. St. Naziv ceste Dolžina št. ceste v km. 1 3 Mengeš-Loka - -Trzin 3,230 2 4 Loka- Dobeno 3.412 3 6/a Mengeš-Gobavica 1.040 4 9 Zgornje Jarše Mengeš 1.280 5 12 Mengeš Topolc-Suhadole 2.315 6 13 Topole rep. cesta 11/322 1.135 7 14 Mengeš Križ - do obč. meje 1.560 8 15/a Homec-Rojc-Radomljc 1.478 9 15/c Homec-Nožice 1.058 10 16 Homcc-Moste 0.870 11 20 Spodnje Jarše Srednje Jarše 0.850 12 21/1 Zgornji Vir-Količevo 0.455 13 22 Vir-Radomlje 2.630 14 22/a Crnelo-Količcvo 0.657 15 23 Radomlje Rudnik 1.798 16 23/a Radomlje-Hudo 0.908 17 24 Dob-Količcvo 1.110 18 25 Dob-Crnclo 1.850 19 26 Rova-Ratolče-Šentvid 5.620 20 27 Rova-Žičc -Zagorica- Dolenje 2.520 21 28 Vrhovlje-Straža-Prescrje 3.850 22 28/a Pcčjc-Dupeljnc 1.060 23 29/a Prevojc-Šentvid 0.300 24 30/b Brdo-Lukovica 0.535 25 32 Od ceste št. 106-Preserjc do občinske meje 1.124 26 32/a Podgora-Zlato polje - Pšajnovica 1.720 27 32/b Zlato poljer-Brezovica 0.300 28 33 Kompolje - K oreno - Lisičje - Vrh 3.140 29 33/a Javorje - Gorenje 1.290 30 35 Krašnja-Kranjc Brdo - Vrh do občinske meje 4.330 31 35/a Kranjc brdo - Vošce - Mali Jelnik 4.265 32 35/b Pod smrečje- Korpe 1.220 33 36 Blagovica-Zlatcnk-Cešnjice 4.675 34 36/a Zg. Petclinjek- Log 1.765 35 36/b Petelinjek -Prilesje 2.165 36 36/c Blagovica Mali Jelnik 1.150 37 36/d Zlatcnk-Veliki Jelnik 0.850 38 36/e Zlatcnk-Jelša- Gabrje 3.500 39 36/t Cešnjice-Poljane-Selce 2.000 40 36/g Cešnjice-Lipa 1.000 41 37 Učak Celestina Zavrh 0.945 42 37/a Ožbolt-Bršlcnovica 0.570 43 37/b Učak -Dolina 0.860 44 37/c Javorjc-SOša 1.180 45 38 Peče-Kan dr še 2.680 46 39 Peče -Goric ane 0.400 47 40 Pcčc-c. št. 11/336-Dolina- Gora 1.250 48 40/a Log-Dolina 0.600 49 41 Gabrje Hrastnik-L imbarska gora 4.120 50 42 Gabrje-Vodice 1.540 51 42/a obč. cesta št. 105-Straža 0,720 52 43 Spodnje Loke - Zirovše 0.420 53 44 Moravče- Soteska-Negastrn- Spodnjc Loke 4.820 54 45 Podoreh Vinjc 1.960 55 46 Serjučc- Hrastje 0.540 56 47 Gorica- Drtija- Belnik 0.920 57 48 Tržno Podbrdo- Grmače 2.202 58 48/a Spodnji Prckar-Nolman Sp. Ribčc 2.880 59 48/b Grmače Hrib-Spodnji Prelcar Zalog - Velika vas 3.746 60 48/d Hrib- Zgornji Prekar - Dcšen U šenišče 2.590 61 48/c Velika vas-Scnožeti- obč. meja 1.106 62 48/f Spodnje Ribčc -Zgornji Prekar 1.500 63 48/h Ormačc Vrh Katarija 0.470 64 49 Moravče Cešnjice -Hribčc 1.650 65 50/a Podbrdo - Stcbalija -Kovačija 0.860 66 51 Selo-Stegne-Vrhpoljc-lustanj Moravče 5.350 67 52 Vrhpoljc Zg. Javoriščica 1.780 68 53 Krašce Lustanj 1.200 69 54 Krašcc Dole 0.507 70 54/a Krašce - Dole-Brodar Jančigaj 0.475 71 55 Dole Prikrnica Pod stran 1.140 72 56 Žaga Imenjc 0.600 73 57 ll/336-Zalog-Kokošnje- Dole 2.240 74 58 Bobovnik -Gorenje 0.540 75 59 Bobovnik Prescrje-(iradišče 2.170 76 60 Lukovica dradišče 1.010 77 61 Vrba Imovica Videm 1.440 78 61/a Videm Spodnje Koseze 0.383 79 62 Šentvid Imovica-Prcvalje 1.460 80 63 Prevojc - Vrba-Skocjan- Studcncc 2.215 81 64 Skocjan-Prclog 0.460 82 65 Vrba Brezje- Dolenja vas 2.255 83 66 Brezje Raca -Račni vrh - lllčarjevo znamenje- Z ej c T roj i ca 5.030 84 67 Gorjuša Brezje Raporce- Smoletov klanec Vcselka Roment 2.670 85 67/a Gorjuša Zgornja Brezovica 3.135 86 67/b Most pod Brezovico- Laze 0.470 87 67/c Gasilski dom Žeje- Žeje 0.320 88 67/d Petrič-Gmajnica 0.520 89 68 Vir-Dob-Krtina do 11/336 4.024 90 69 Podrcčje -Dob do znamenja 1.140 91 70 Dob - Gorjuša-Krumperk 2.540 92 70/a Krumpcrk -Prclog 2.060 93 71 Zaboršt-c. št. 70/a 0.900 94 72 Ihan-Brdo 1.930 95 73 Ihan-Goropeče-Miklavž-Scvšck 3.120 96 74 Selo-Zajel še 1.010 97 75 Selo- Bišče- Pšata -obč. meja 2.420 98 75/a Mala Loka - samostan -Dragomclj 1.070 99 75/b Pšata Dragomelj 0.750 100 75/c Pšata-Beričevo 1.090 101 75 /e Pšata-Podgorica 0.200 102 76 Domžale Studa 0.990 103 76/a Studa-Mala Loka-Bišče 2.787 104 77 c. št. 11/371- Studa-St.Pavcl- Dragomelj 2.174 105 78 Studa - Ihan 1.290 106 81 Radio cesta 0.860 107 88 Depala vas Pšata 1.955 108 88/a Obvozna cesta Domžale-Trzin 1.450 109 104/aLukovica Moravče 7.400 110 104/bDrtija-Vače 5.390 111 105 Moravče-Peče do c. H/336 7.200 112 106 Šentvid -Zlato polje 8.500 113 107 Ljubljanska cesta v Domžalah 2.200 114 108 Vir Ihan-Dol 6.200 115 109 Dob-Radomlje-Duplica 3.900 116 110 Mengeš Radomlje -Rova 4.512 1 17 111 Mengeš Senkov turn 2.700 118 1)2 Domžale-Prclog 1.718 119 113 Rova -Kolovec-obč. meja 4.270 120 114 l/6-Hribi-Novak 2.080 121 1)5 Obršc- Mala Lasna 1.800 122 116 Rodita - Mengeš 3.000 Skupaj 248.562 Nekategorizirane ceste: Zap. St. Naziv ceste Dolžina št. ceste v km. 1 1 Kmetičcva cesta- Trzin 0.380 ■> 2 Habatova cesta -Trzin 0.435 3 2/a Trzin-Senožcti 0.667 4 2/b Rakcfova ulica 0.300 5 2/c Pod Hribom 0.455 6 2/d Ljubljanska cesta- Trzin 0.388 7 3/a Loka - avtobusna postaja 0.388 8 3/b c. ll/322-Loka 0.300 9 4/b Loka-rep.cesta 11/322 0.300 10 4/e Na ulicah -Loka 1.041 11 5/a Cesta dr. Tincta Zajca 0.232 12 5/b Prolctarska in Jelovškova 0.540 13 S/c Pot Rašiškc čete 0.290 14 5/d Pot na Pristavo 0.157 15 6 Ulica Ol 1.125 16 6/b Murnova ulica 0.230 17 6/c Ul. Toma Brejca 0.310 18 6/d Ul. Mengeške grupe 0.185 19 6/e Maistrova ulica 0.197 20 S/t Zoranina pot 0.290 21 7 Domžale-Mengeš 2.235 22 7/a Zadružniška ulica 0.462 23 7/b Slandrova ulica 0.375 24 7/c Medvedova ulica 0.330 25 7/d Glavarjeva ulica 0.285 26 7/c Prelovškova ulica 0.290 27 i/t Vrhovnikova ulica 0.375 28 8 Kersnikova ulica 0.560 29 S/a LJlica vstaje 0.375 30 8/b Cankarjeva- ul.OL- Roprctova pot 1.125 31 8/c Hribarjeva ulica 0.425 32 9/a Kosem - železniški most 0.380 33 9/b Zg.Jarše- Termit 0.330 34 9/c Naselje lnduplati - Zg. Jarše 0.370 35 10 Zavrti, Slamnikarska, Novakova ulica 0.845 36 10/a Muljava 1.085 37 10/b Grajska ulica 0.320 38 10/c Stoparjeva ul. Na gmajni 0.905 39 10/d Jable-kamnolom 0.500 40 11 Veselovo nabrežje 0.900 41 11/c Ulice v zazidalnem območju MS -5 Mengeš 0.720 42 15/b 11/371 -Nožice 0.105 43 15/c Radomlje llomški most 0.420 44 15/d Prečna cesta v Nožicah-del 0.261 45 15/c Prečna cesta v Radomljah 0.142 46 15/f Bukovčeva cesta - Radomlje 0.200 47 15/g Dermastijeva ulica 0.709 48 15/1 Ul. na Rojah štev. 1 0.155 49 15/2 Ul. na Rojah štev. 2 0.110 50 15/3 Ul. na Rojah štev. 3 0.120 51 15/4 Ul. na Rojah štev. 4 0.200 52 15/5 Ul. na Rojah štev. 5 0.210 53 15 /6 Ul. na Rojah štev. 6 0.240 54 15/7 Ul. na Rojah štev. 7 0.135 55 15/8 Ul. na Rojah štev. 8 0.320 56 16/a Slandrova cesta Radomlje 0.390 57 16/b Triglavska ulica 0.604 58 16/c Gregorčičeva ulica 0.120 59 17 Prescrje- Homec 0.500 60 18 Prese rje- Centrala 0.450 61 19 Prese rje-vas 0.400 62 19/a Prescrje - vas odcep 0.240 63 19/b Prescrje -samski dom 0.380 64 20/a Dajzingcr do okr. ceste 5048 0.870 65 20/b Gostilna Bunkež do Skofica 0.150 66 20/c Sola v Jaršah do Trdinove ceste 0.190 26/a 26/b 26/c 26/d 28/b 28/c 29 30 30/a 30/c 31 32/c 67 21 Bukovčeva in del Papirniške ulice 1.856 21/2 Borova ulica 0.675 21/3 Coissova ulica 0.265 21/4 Čufarjeva ulica 0.320 21/5 Dvoržakova ulica 0.580 21/6 Erjavčeva ulica 0.250 21/7 Gubčeva ulica 0.362 21/8 Hubadova ulica 0.233 21/9 Ipavčeva ulica 0.345 21/lOKuharjeva ulica 0.118 21/ULinhartova ulica 0.315 21/12MetelkovauUca 0.130 21/13 Maistrova ulica 0.225 21/14Nušičeva ulica 0.225 21 /150scfjna ulica 0.220 21 /16Parmova ulica 0.221 21 /17Papimiška ulica 0.160 2l/18Robbovaulica 0.370 21 /19Stritarjcva ulica 0.330 21/20Subičcvaulica 0.310 21/21 Tolstojeva uUca 0.294 21 /22Umckova ulica 0.285 21/23Valvazorjeva ulica 0.260 21 /24Zrinjskega ulica 0.240 21/25Žnidaršičevaulica 0.220 21/26Sončnaulica 0.250 21/27Tkalska ulica 0.300 24/a c 6/1 - šola Dob 0.310 24/b c. 6/1 - Drolka Dob 0.230 24/c Sušnik-Komilj-do KS Krtina 0.900 c št. 26-Pokopališče Rova 0.170 c. št. 27-Zagorica 0.330 c. št. 28—Pchčanija 1.060 cesta skozi Rafolče 0.560 Rafolčc-pokopališče O.470 Cesta čez Vrhovlje 0.620 stara zvezna cesta skozi Prevojc 0.670 29/b Sentvid-Skafar 0.800 29/c Gasilski dom-dvorana Šentvid 0.230 29/d Šcntvid-Škarjc-Prevojc 0.550 29/c cesta 63 - Urankar 0.150 Scntvid-Lukovica 0.940 stara zvezna cesta skozi Lukovico 0.400 Selo-Brdo-pri Lukovici 0.510 cesta skozi Trnjavo do mostu čez Zlatopoljščico 1.100 Podgora - šola 0.300 32/d Brezovica-Pogačar 0.520 32/e Dupeljne-Jazbec 0.760 Dupcljnc-znamcnjc 0.920 Preserje-Dupeljne 1.405 stara zvezna cesta skozi Krašnjo 0.820 Krašnja-Golovec 0.850 34/b stara zvezna c. v Sp. Lokah 0.150 34/c odcep od ceste št. 34 do 1/6 0.080 1/6 0.080 34/d odcep od ceste št. 34 do pokopališča 0.120 Blagovica-Vranke-Golčaj 2.150 od c. 36/e-skozi vas Zlatenk 1.200 Zg. Loke - 1/6 0.250 Blagovica-Mali Jclnik odcep k šoli 0.150 38/a Zg. Koseze-Tlačnica 1.780 38/b Hleve-336/II 0.320 38/c Dob-Selišče 0.560 39/a Križate-Podgorica 1.220 39/b Vojni dol - 336/11 0.250 39/c cesta skozi vas Peče 0.600 Serenk-Grmače 1.120 Dašnik-Dcšcn 1.500 Velika vas-Križevska vas 0.800 Moravče - Trg 0.200 49/b Moravče-Tomanova pot 0.300 49/c Soteska-Pogled-Mohor 1.680 cesta skozi Moravče od Lovrača do Škarja 0.280 Vahtemberg-Sclcc 0.920 Imenje-Vrhe 0.520 cesta št. 104/a - pokopališče v Sp. Praprečah 0.250 cesta skozi vas Gradišče 0.300 62/a odcep skozi vas Prevalje 0.200 64/a Petrič-Hrib 0.532 avt. postaja Krtina-šola Brczje-Prclog 1.028 šola Krtina - c. 336/11 0.144 c. 336/II-scjmiščc-kamnolom- Njivicfc 0.388 148 65/c Gasilni dom Studenec - vas Studenec 0.215 66/a Dolenja vas - c. 336/11» 0.240 66/b Škocjan-Brezjc 0.560 66/c Studenec-Zalog 0.880 66/d Prelog - Zg. Brezje 0.350 66/e Trojica-šola Trojica 0.180 68/a Kolesarska pot-Dol-Brezje 2.100 68/b Drolka-Grošelj 0.350 68/c Drolka - c. 6/1 0.200 68/d cesta v Zaborštu 0.420 69/a Vir-Bistri.ški most - trato postaja 0.400 159 69/b Vir-Podrcčje 0.368 160 70/b cesta skozi Gorjušo 0.245 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 1 14 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 32/f 32/g 34 34/a 35/c 35/d 35/e 35/f 47/a 48/d 48/g 49/a 50 51/a 51/b 59/a 60/a 64/b 65/a 65/b 161 72/a ITerin-Pirc-na Goričici 0.250 162 72/b obč. cesta št. 112-Kras- Prelog 0.250 163 72/c Obč.c. št. 112-pokopališče 0.400 164 72/d obč.c. št. 112-spomcnik v Ihanu 0.700 165 73/a obč.c. št. 72-povezava z obč. cesto 73 pri Žabjem 0.300 166 73/b obč.c. št. 72 - Tabor 1.000 167 73/d Mala Loka samostan - žaga 1.100 168 75/d Pšata - Beričevo 0.200 169 75/c Pšata - Podgorica 0.200 170 75/f Pšata - pokopališče 0.180 171 76/b odcep od Studljanske ceste do Mlinostroja 0.230 172 76/c odcep od Studljanske ceste do mostu pri Jcsiharju 0.107 173 77 Taborska cesta 0,470 174 77/a cesta po Zavrtch 0.324 175 77/b Trubarjeva cesta 0.300 176 77/c Koščeva cesta 0.150 177 77/d Poljska cesta 0.765 178 78 Krožna ulica 0.130 179 78/a Vojkova ulica 0.125 180 78/b Pot na Pridavko 0.150 181 78/c Trzinska cesta 0.200 182 79 Cankarjeva ulica 0.530 183 79/a Ulica Simona Jenka 0.200 184 79/b Kajuhova 0.130 185 79/c Tabor 0.177 186 79/d Bcrnikova 0.300 187 79/c Pokopališka 0.320 188 80 okr. cesta št. 5028-Studa 0.395 189 80/a Studa - vas 0.462 190 80/b odcep od Pipana mimo Erklavca do St. Pavclske c. 0.170 191 81/a Aškerčeva ulica 0.140 192 81 /b K asa lova ulica 0.210 193 81/c Stranska ulica 0.110 194 82 Krakovska cesta 0.650 195 82/a Brcjčeva ulica 0.400 196 82/b Karlovškova ulica 0.200 197 82/c Usnjarska ulica 0.278 198 83 Kidričeva cesta 0.550 199 83/a Ul. Antona Skoka 0.250 200 83/b Vodnikova ulica 0.200 201 83/c Ulica talcev od mostu čez 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi lokalnih cest IV. reda in nekategoriziranih cest občine Domžale, objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale štev. 9/73. Mlinščico do brvi čez K. Bistrico 0.400 202 83/d cesta od brvi čez K. Bistrico do priključka na cesto št. 112 0.490 203 84 Ulica Ljube Scrccrja 0.330 204 84/a Župančičeva ulica 0.200 205 84/b Lobodova ulica 0.242 206 84/c Slandrova ulica 0.150 207 84/d Bistriška ulica 0.580 208 85 Kolodvorska ulica 0.275 209 85/a Lekarniška ulica 0.100 210 85/b Železniška ulica 0.130 211 85/c Kersnikova ulica 0.150 212 85 /d Ul. Urha Stcnovca 0.245 213 85/e Roška ulica 0.1 38 214 86 Prešernova ulica 0.930 215 86/a Prečna ulica 0.272 216 86/b Taborska ulica 0.308 217 86/c Partizanska cesta 0.120 218 86/d Varškova ulica 0.200 219 87 Slomškova ulica 0.300 220 87/a Obrtniška cesta 0.330 221 87/b Nova ulica 0.160 222 87/c Masljeva ulica 0.300 223 89/a CTnvatalova ulica 0.200 224 89/b Dctelova ulica 0.170 225 89/c Kraigherjeva ulica 0.450 226 89/d Sejmiška ulica 0.190 227 90 Ul. 29. novembra 0.290 228 90/a Murnova ulica 0.130 229 90/b Vegova ulica 0.190 230 90/c Ješctova ulica 0.100 231 91 Ul. Nikole Tesla 0.425 232 91/a Ul.Toneta Tomšiča 0.630 233 91 /b Vodopivčeva ulica 0.255 234 91/c Levstikova ulica 0.155 235 92 Marokova ulica 0.300 236 92/a Brcv.nikova ulica 0.200 237 92/b Kavčičeva ulica 0.200 238 92/c Miševa ulica 0.260 239 93 Rozmanova ulica 0.300 240 93/a Koširjeva ulica 0.200 241 93/b Trdinova ulica 0.280 242 93/c Zoranina ulica 0.150 243 94 Petcrnclova ulica 0.200 244 94/a Subljcva ulica 0.150 245 95 Kettejeva ulica 0.510 246 95/a Dragarjeva ulica 0.250 247 95/b Perkova ulica 0.440 248 96 Pctrovčeva ulica 0.200 249 97 trzinska ulica 0.120 250 97/b cesta skozi Depalavas 0.595 251 99/b Kolodvor-Rodica -Groblje 0.400 252 100 Rodica-Jarše stara okrajna cesta 0.805 253 100/aRojska cesta 1.325 254 101 /eKovičeva cesta 0.350 255 101 /f Jarčeva ulica 0.200 Skupaj 109.628 Številka: 34-4/75 Datum: 27. 5. 1975 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej Lenič, 1. r. Skupščina občine Domžale je po 1. členu zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin (Uradni list SRS, štev. 37)313/73) in 192. člena statuta občine Domžale na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 27. 5. 1975 ter na seji družbenopolitičnega zbora, 22. 5. 1975 sprejela ODLOK o urejanju, vzdrževanju ter varstvu zelenih površin v občini DOMŽALE. I, SPLOŠNE DOLOČBE člen V naseljih občine Domžale, za katere je določeno, da se urejajo z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom, je treba urejati, varovati in vzdrževati zelene površine, da sc tako ustvari optimalni življenjski pogoj za prebivalce, zavaruje naravno ravnotežje v prostoru in ohranja njegove krajinske kvalitete. 2. člen Za zelene površine po tem odloku sc štejejo zlasti: - javni parki, nasadi, drevoredi in zelenice; - skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov; - gozdovi s posebnim namenom in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozdne površine; - posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje; - zelene površine v stanovanjskih naseljih; - zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah ob spomeniških in zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih; - Kopališča, športna in druga igrišča, šolski vrtovi in pokopališča. 0 tem, ali je šteti posamezno zemljišče za zeleno površino po tem odloku, odloči upravni organ, kije pristojen za komunalne zadeve. 3. člen Z zelenimi površinami, ki so javnega pomena upravlja občinska skupščina in krajevne skupnosti. Za urejanje in vzdrževanje zelenih površin javnega pomena pooblasti izvršni svet občinske skupščine organizacijo združenega dela. ki je za to usposobljena in sklene z njo ustrezno pogodbo. Zelene površine, ki so družbena lastnina niso pa javnega pomena, urejajo in vzdržujejo organi, organizacije združenega dela, samoupravna stanovanjska skupnost in druge organizacije, ki upravljajao zeleno površino. Zelene površine, ki so v lasti občanov, urejajo in vzdržujejo njihovi lastniki oziroma uporabniki na svoje" stroške. 1 inanciranje vzdrževanja zelenih površin, v stanovanjskih soseskah sporazumno uredijo samoupravna stanovanjska skupnost, hišni sveti in krajevne skupnosti s sredstvi iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Osebe iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko s pogodbo prenesejo urejanje in vzdrževanje zelenih površin na organizacijo združenega dela, ki je za to usposobljena. 4. člen Sredstva za vzdrževanje zelenih površin javnega pomena zagotovi občina na podlagi programa urejanja in vzdrževanja zelenih površin. Program urejanja in vzdrževanja zelenih površin javnega pomena izdela občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Program obravnava komisija IS za področje komunalnih zadev in vodnega gospodarstva, potrdi pa ga izvršni svet skupščine občine Domžale. II. UREJANJI; ZELENIH POVRŠIN 5. člen Zelene površine se urejajo na podlagi načrta urejanja zelenih površin, ki je sestavni del urbanističnega načrta. Na območjih, ki se urejajo z zazidalnim na crtom, se zelene površine urejajo na podlagi projekta ureditve zelenih površin. 6. člen Investitor je dolžan za objekte visoke ali nizke gradnje javnega pomena pred izdajo gradbenega dovoljenja prei ziti investicijsko tehnično dokumentacijo za ureditev zelene površine ob objektu, ki ga namerava grabiti. Investicijsko tehnična dokumentacija obsega: - ureditveni načrt zelene površine (izsek iz zazidalnega načrta); - zasaditveni načrt zelene površine; - predračun stroškov ureditve zelene površine. K investicijsko-tehnični dokumentaciji si mora investitor pridobiti mnenje organa upravljanja javne prometne, energetske ali druge komunalne naprave. 7. člen Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame najprej na vsem prizadetem območju odstraniti plodno zemljo v celotni debelini, brez primesi nerodovitnega materiala in jo deponirati na primernem kraju, da se ohrani plodnost zemlje, ali pa jo uporabiti za izboljšanje neplodnih zemljišč oziroma za sanacijo gramoznic, odlagališč smeti in podobnega. Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje ter okrasno grmičevje, če ni v dovoljenju za lokacijo drugače določeno. Po končani gradnji je izvajalec dolžan v skladu s pogoji v lokacijskem in gradbenem dovoljenju vzpostaviti zemljišče v urejeno stanje, zlasti pa odstraniti provizorije in odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče ali ga zavarovati na drug primeren način pred odplavljanjcm. Pred izdajo uporabnega dovoljenja mora biti zelena površina urejana v skladu z dokumentacijo iz 6. člena tega odloka. Izjemoma lahko upravni organ, pristojen za izdajo uporabnega dovoljenja investitorju izda uporabno dovoljenje za novi objekt predno je urejena zelenica. Vendar mora biti v uporabnem dovoljenju določen rok za ureditev zelenice, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. Ce investitor kljub podaljšanemu roku ni uredil zelenice, lahko upravni organ občinske skupščine, pristojen za komunalne zadeve odredi, da uredi zeleno površino na stroške investitorja organizacija, ki ureja zelene površine. 8. člen Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti investicijsko-tehnične dokumentacije iz 6. člena tega odloka, pač pa morajo zelene površine, ki so v njihovi lasti, urediti v skladu z lokacijsko dokumentacijo. 9. člen Za urejanje in vzdrževanje gozdov s posebnim namenom in za tista zemljišča, ki sc po zakonu o gozdovih štejejo za gozdne površine veljajo predpisi o gozdovih. III, VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN 10. člen Stroški vzdrževanja zelene površine gredo v breme lastnika, organa oziroma organizacije, ki jo je dolžna vzdrževati. Cc lastnik, organ oziroma organizacija kljub ponovnemu opominu v določenem roku ne izvrši potrebnih vzdrževalnih del na zeleni površini, lahko za komunalne zadeve pristojen upravni organ odredi, da izvrši ta dela organizacija, ki ureja zelene površine na stroške lastnika, organa oziroma organizacije. 11. člen Vzdrževanje zelenih površin obsega: - negovanje in obnavljanje gozdnega, sadnega in okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno; - vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, instalacij, klopi in opreme; - varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi. IV. VAROVANJE ZELENIH POVRŠIN 12. člen Prepovedano je sekanje, obsekovanje in odstranjevanje gozdnega, parkovnega drevja in posameznih Nlarcjših sadnih dreves ter sprememba namembnosti zelene površine, razen, če ni to predvideno v urbanističnem načrtu ali v projektih za ureditev zelenih površin, ali če je to potrebno iz utemeljenih razlogov. Dovoljenje za posek drevja izda upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 13. člen Zelene površine je potrebno skrbno gojiti in ohranjevati. Zato je zlasti prepovedano: - lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetice, hoditi, parkirati in voziti izven urejenih in dovoljenih poti; - poškodovati žive meje ob javnih poteh; - prevračati ali prestavljati klopi, zaščitne ograje, ali cvetlične posode, naprave za igranje otrok in druge naprave na zelenih površinah; - puščati živali na zelenice, kopališča, športna in otroška igrišča, šolske vrtove in pokopališča; - metati papir in odpadke, odmetavati smeti, obrežno šibje in podobno na zelene površine. 14. člen Vsi vrtovi v naseljih morajo biti estetsko urejeni. V njih ni dovoljeno graditi utic ah podobnih objektov brez dovoljenja. 15. člen Ce lastnik oziroma upravljalec zelene površine te ne vzdržuje, kot to določa 11. člen tega odloka, mu občinski komunalni inšpektor z odločbo določi rok za ureditev zelene površine. Izvrševanje tega odloka nadzoruje komunalna inšpekcija občinske skupščine Domžale. V. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 500,00 do 2.000,00 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne vzdržuje zelene površine, kot določa ta odlok (11. člen); 2. Če brez dovoljenja seka, obsekujc ali odstranjuje drevje z zelene površine (12. člen); 3. če brez dovoljenja spreminja namen zelene površine (12. člen). Z denarno kaznijo od 500,00 do 2.000,00 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 17. člen Z denarno kazniio od 500.00 do 5.000,00 din sc kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne ravna v skladu z določbami 7. člena tega odloka; 2. če nima vrta estetsko urejenega (14. člen). Z denarno kaznijo od 100,00 do 500.00 din »• kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 18. člen Z denarno kaznijo od 100,00 do 500,00 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori ali opusti kakšno dejanje iz 16. člena oziroma 17. člena tega odloka. 19. člen Z denarno kaznijo 100,00 din se kaznuje za prekršek, kdor stori katero izmed dejanj iz 13. člena tega odloka. Za prekršek iz tega člena lahko občinski komunalni inšpektor in organi milice izterjajo kazen takoj na mestu. VI. KONČNE DOLOČBE 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Številka: 352-2/75 Datum: 27. 5. 1975 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej Lenič, l.r. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni Ust SRS, štev. 21 /74) in na podili 192. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 27. 5. 1975 ter na seji družbenopolitičnega zbora, 22. 5. 1975 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davkih občanov občine Domžale 1. člen V 28. členu odloka o davkih občanov občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/74) se v tretji vrsti drugega odstavka, besedilo: „poslovnih prostorih že opravljal obrtno dejavnost" nadomesti z besedilom: „poslovnih prostorih že opravljal isto ali sorodno obrtno dejavnost." 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. januarja 1975. Številka: 422-14/75 Datum: 27.5. 1975 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej Lenič, l.r. Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67) je izvršni svet skupščine občine Domžale na svoji 37. seji, dne 21. maja 1975 sprejel Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale in na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, štev. 16/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 27. 5. 1975 ter na seji družbenopolitičnega zbora, 22. 5. 1975 sprejela ODLOK o ukinitvi in priključitvi nekaterih katastrskih občin 1. člen Ukinejo se naslednje katastrske občine: k.o. Stob (št. 1960), k.o. Jarše (št. 1941), k.o. Podrečje (št. 1942). 2. člen V prvem členu tega odstavka navedene katastrske občine sc priključijo naslednjim katastrskim občinam: k.o. Stob (št. 1960) se priključi k.o. Depala vas (št. 1962). k.o. Jarše (št. 1941) sc priključi k. o. Mengeš (št. 1938), delno k.o. Podrečje (št. 1942) se priključi k.o. Dob (št. 1943), del k.o. Podrečje (It 1942) se priključi k.o. Brezovica (št. 1958). 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. SKLEP da se javno razgrne: 1. člen 1. Sprememba zazidalnega načrta DOMŽALE-CENTER. Sprememba obsega zazidavo ob Masljcvi ulici v Domžalah, južno od ceste 1/6 Ljubljana-Maribor. 2. Sprememba obrtno stanovanjske cone v stanovanjsko cono MENGEŠ zahodno od Blejčeve ulice in severno od Cankarjeve ulice. 3. Sprememba zazidalnega načrta DOMŽALE -AVTOSERV1S ob železniški progi Ljubljana-Kamnik. Dopolnitev stanovanjske zazidavc. 4. Sprememba namembnosti površin v naselju TRZIN - okolica kamnoloma. 5. Sprememba namembnosti površin na KOLlCE> VEM, ki obsega spremembo industrijske cone v stanovanjsko cono. 6. Sprememba urbanističnega programa občine Domžale rezervat daljnovoda visoke napetosti KLEČE - BERICEVO. 7. Sprememba zazidalnega načrta TRZIN. 2. člen Dokumentacijo za navedeno spremembo je izdelalo podjetje BIRO 71 DOMŽALE. 3. člen Navedena urbanistična dokumentacija se javno razgrne za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem vestniku občine Domžale. Dokumentacija bo javno razgrnjena na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Domžale. 4. člen V času javne razgrnitve lahko dajo na razgrnjeno urbanistično dokumentacijo pripombe in predloge delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti ter občani. Številka: 350-8/75-3/1 Datum: 2. 6. 1975 PREDSEDNIK IS SOb Domžale Viljem Držanič, l.r. Na podlagi pooblastila skupščine občine Domžale sprejetega na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 31. 3. 1975 je izvršni svet skupščine občine Domžale na svoji seji, dne 13. 5. 1975 sprejel prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov. ODLOK O DAVKIH OBČANOV OBČINE DOMŽALE (prečiščeno besedilo) Številka: 45-4/75 Datum: 27. 5. 1975 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej Lenič, 1. r. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Davki se v občini Domžale predpisujejo in določajo po določbah republiškega zakona o davkih občanov, po določbah tega doloka in po predpisih, izdanih na podlagi zakona istega odloka. 2. člen S tem odlokom se uvajajo davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje v skladu s pooblastili danimi v republiškem zakonu o davkih. 3. člen Določbe republiškega zakona o davkih občanov se neposredno uporabljajo ne glede na to, da so posamezne določbe povzete v tem odloku. 4. člen Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne Knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo ter zavezanci od samostojnega opravljanja od intelektualnih storitev. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Za odmero davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) se območje občine razdeli v štiri skupine katastrskih občin in sicer: 1. Skupina: Depala vas, Dob, Domžale, Dragomelj, Homec, Ihan, Jarše, Loka, Mengeš, Podrečje, Studa, Podgorica, (Pšata), Trzin, Radomlje, Stob in Selo; 2. Skupina: Krtina, Prevoje in Studenec; 3. Skupina: Brezovica, Krašnja, Lukovica, Moravče, Dobeno, Sv. Andrej, Sp. Koseze, Rafolče, Rova, Sv. Miklavž in Vrhpolje; 4. Skupina: Blagovica, Drtija, Sv. Mohor, Sv. Valentin, Cešnjice, Koreno, Peče, St. Ožbolt, Velika vas, Zlato polje, Trojane, Učak, Zg. Koseze, Zirovše in Sv. Trojica. 6. člen Davek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin, zmanjšan za katastrski dohodek od gozdov, po naslednjih proporcionalnih stopnjah: I. II. III. IV. 38% 30% 20% 9% Davek od kmetijstva se odmerja po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin, v katerih zemljišče leži in sicer po stopnji, ki ustreza skupnemu katastrskemu dohodku vseh zavezančevth zemljišč. Plačujejo ga lastniki zemljišč, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperantje, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju. 7. člen Stopnje za odmero davka od kmetijstva so za davčne zavezance, ki niso navedeni v 3. odstavku 6. člena tega odloka naslednje: I. II. III. IV. 62% 54% 44% 33% 8. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se odmeri od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek. Osnovo za odmero določi občinski upravni organ, pristojen za odmero davka glede na količino lesa, določenega za posek in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno v preteklem gospodarskem letu na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom in to po vrstah lesa in vrednostnih razredih. 9. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se plačujev vseh skupinah katastrskih občin proporcionalni stopnji 32 % in velja za zavezance, so zdravstveno zavarovani kot kmetje, za druge zavezance pa se plačuje po proporcionalni stopnji 56%. 10. člen Davka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni dohodek ne presega 100 din. 11. člen Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci davka, ki prebivajo v naslednjih krajih: Imenje, Goričica, Selo pri Moravčah, Preserje pri Lukovici, Dobeno, Brezovica, Jasen, Kolovec, Dupeljne, Straža, Račni vrh, Žeje, Čeplje, Znojile, Drtija, Dešen, Sp. Dobrava, Koreno, Vrh, Kranje brdo, Cešnjice nad Blagovico, Lipa, Poljane, Selce nad Blagovico, Pod-smrečje, Zg. Loke, Blagovica, Petelinjek, Vranke, Prevoje nad Blagovico, Prilesje, Gaberje, Zlatenek, Mali Jelnik, Veliki Jelnik, Vošce, Korpe, Negastrn, Pogled, Soteska, Podstran, Prikernica, Limbarska gora, Gaberje, Serjuče, Selce, Zalog pri Moravčah, Zirovše, Sp. Loke, Trojica, Kokošnje, Zalog pod Trojico, Dole, Sp. in Zg. JavoršČica, Trojane, Zavrh pri Trojanah, Zide, Hribi, Zlato polje, Trnovče, Mala Lasna, Obrše, Preserje, Brezovica, Podgora pri Zlatem polju, Velika vas, Zg. in Sp. Prekar, Hrib nad Ribčami, Zalog pri Kresnicah, Katarija, Ožbolt, Prvine, Javorje, Log, Gorenje, Suša, Podmilj, Bršlenovica, Peče, Preterž, Križate, Podgorica, Gora pri Pečan, Učak, Zg. Koseze, Ples, Mošenik, Zg. Dobrava, Hrastnik; zaselki - vasi: Brdo, Dobovlje, Miklavž in Goropeče ter zaselek vasi Krašnja, Zabukovje, če letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 4.000 din. 12. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, - se neglede na višino osebnih dohodkov lahko prizna posebna olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva se štejejo sredstva vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena v preusmeritev gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrcjo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-košncga sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 "k katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din. Olajšava znaša 80 % od odmerjenega davka od kmetijstva. Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oz. vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem stavku navedeni znesek. Olajšave navedene v 1. odstavku tega člena se lahko priznajo zavezancem davka od kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje. Drugim zavezancem davka od kmetijstva, se lahko prizna olajšava pod pogoji iz 1. odstavka tega člena od višine 40 % odmerjenega davka od kmetijstva. 13. člen Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj 4 leta, seodmerjeni davek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše. Oprostitev iz prejšnjega stavka se ne more priznati, če delovna organizacija tako zemljišče z zakupno pogodbo ah kooperacijsko pogodbo prepusti v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri kooperacijski pogodbi delež kmetijske organizacije v doseganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 50 %. 14. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. za 10 let - zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z izrednimi investicijami davka postala spet uporabna; 2. zemljišča s površino nad JO arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo češplje, jablane, hruške ali drugo plemenito sadje; b) za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo orehi. Oprostitve po 1. odstavku tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca davka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilih so bile izvršene spremembe zemljišč. Začasna oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. 15. člen Zavezancem, ki preživljajo mladostne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in njihov dohodek ne presega 1.200 din na vsakega družinskega člana, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 % za vsakega takega člana. Zavezancem, ki niso zmožni za delo in v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih družinskih članov, se odmerjeni davek zniža za 50 %. V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštejejo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo davki po letnih osnovah ter dohodki iz delovnega razmerja od pokojnin in invalidnin. Olajšave po 1. in 2. odstavku tega člena se priznajo praviloma ob letni odmeri davka, lahko pa tudi pozneje, ko se ugotovijo okoliščine oz. ko te zavezanec posebej uveljavlja. Priznanje olajšave lahko zavezanec uveljavlja le do konca koledarskega leta, v katerem se davek odmerja. Zavezancem se odmerjeni davek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se davek odmerja, več kot 500 din izdatkov za zdravljenje družinskih Članov ah če so imeli izdatke za pogreb družinskih članov. Davek se zniža za znesek davka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna Komunalni zavod za socialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila stroškov od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 24. leta starosti. Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske, stare nad 60 let in moški nad 65 let ter druge odrasle osebe, za katere je z odločbo pristojnega organa ah z zdravniškim spričevalom ugotovljena več kot 50 % trajna nezmožnost za delo. Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni pokhc in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 din letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka 500 din mesečno iz naslova štipendije in vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja na vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katerega se odmerja davek; davčna uprava občine odloči o posebni davčni olajšavi z odločbo. Znesek olajšave se poveča za 50 %, če se otrok šola zunaj občine Domžale. 16. člen Kmetom - borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri davka iz kmetijstva priznajo naslednje olajšave: 1. kmetom - imetnikom „Partizanske spomenice 1941" se odmerjeni davek zniža za 50 %; 2. kmetom - borcem, ki so bili udeleženci v narodnoosvobodilni vojni, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilni vojni priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9. septembrom 1943 oz. 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945, se odmerjeni davek zniža za 30 %; 3. kmetom - borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne borbe, pa imajo čas aktivnega organiziranega dela v narodnoosvobodilni borbi priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred 1. januarjem 1944, se odmerjeni davek zniža za 20 %; 4. kmetom - borcem, ki so bih udeleženci narodnoosvobodilne borbe, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega organiziranega dela v osvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju od 1. januarja 1945, se odmerjeni davek zniža za 10 %. S kmeti - imetniki ,,Partizanskega spominskega znaka 1941" iz 1. točke prejšnjega odstavka so glede olajšave izenačeni španski borci in predvojni revolucionarji. S kmeti - borci iz 4. točke prejšnjega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 ter slovenski dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. leta. Pravica do olajšave pripada tudi zakoncu umrlega borca in to v višini kot bi pripadala umrlemu borcu. Olajšava po tem členu se prizna tudi v primeru, ko zakonec zavezanca izpolnjuje pogoje za priznanje olajšav. Olajšava po tem členu se ne prizna, če ima zavezanec oz. njegov zakonec poleg dohodkov od kmetijstva tudi dohodek iz delovnega razmerja, pokojnino ali dohodek od obrtne ali druge samostojne dejavnosti, od katere se odmerja davek od letnih osnov oz. v letnem znesku. Za priznanje olajšave iz dohodkov od gozda se za kmete - borce iz prejšnjega člena analogno uporabljajo tudi stopnje znižanja davka iz prejšnjega člena. 17. člen Ce je donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna posebna olajšava. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem odstavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od negozdnih površin v enem koledarskem letu več kot 20 %, svzmanjša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim davkom in davkom odmerjenim od katastrskega dohodka zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše. Zavezanec lahko uveljavlja nastalo škodo s posebno prošnjo v 15. dneh po nastanku škode. O zahtevi odloča davčni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni posebna cenilna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 18. člen Zavezanec za davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtne dejavnosti) je občan, ki z osebnim delom samostojno izdeluje blago, opravlja storitve, ali se ukvarja s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo in si s tem v obhki stalnega poklica ali priložnostno pridobiva dohodek. 19. člen Davek iz obrtne dejavnosti se plačuje tudi od dohodkov doseženih iz: 1. izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, žgane opeke, apna, oglja itd.), če letni dohodek po odbitku stroškov znaša več kot 2.000 din; 2. opravljanjem storitev drugim s kmetijskimi proizvajalnimi pripravami. Davek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi zakupniki zemljišč, ki jim kmetijska dejavnost ni glavni poklic, če se na takem zemljišču ukvarjajo s proizvodnjo za trg ali imajo od njega druge dohodke. 20. člen Davek od obrtne dejavnosti se ne plačuje od; 1. dohodkov od dejavnosti v okviru lastnega gospodarstva za neposredne potrebe gospodarstva; 2. dohodkov od prodaje na običajen način pridelanih lastnih kmetijskih pridelkov (vino, žganje, volna in podobno). 21. člen Davek od obrtnih dejavnosti plačujejo po dejanskem dohodku zavezanci, katerih delovni dohodek po odbitku stroškov presega 25.000 din in zavezanci, za katere ni določeno, da plačujejo davek v pavšalnem znesku. 22. člen Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo po dejanskem osebnem dohodku, je celotni dohodek iz take dejavnosti v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj nujno potrebni. Za celotni dohodek se šteje vrednost prodanega blaga in opravljenih storitev ter drugi dohodki, ki jih jezavezanec dosegel s svojim poslovanjem. Zavezanci, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo, se izjemoma na njihovo zahtevo kot celotni dohodek šteje skupen enoletni znesek plačil, prejetih za prodano blago in opravljene storitve (plačana realizacija) pod pogojem, da knjigovodske evidence nudijo vse podatke za razmejitev med celotnim opravljenim in plačanim prometom ter pregled nad ustreznimi stroški. 23. člen Občani, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 1 0. členu zakona o davkih občanov po stopnji 3 1 . Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjem odstavku tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din Stopnja v % do 10.000 30% nad 10.000 do 20.000 34% nad 20.000 do 30.000 'S', nad 30.000 do 40.000 4 2 ?; nad 40.000 do 60.000 46 % nad 60.000 do 80.000 48$ nad 80.000 do 100.000 49 % nad 100.000 50%. 24. člen Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti se priznajo olajšave za učence v gospodarstvu. Za vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancu odmerjeni davek zniža za 10%, vendar skupno znižanje davka za enega učenca v gospodarstvu nc more znašati več kot 1.000 din za vse učence v gospodarstvu pa nc več kot 5.000 din. 25. člen 1. Zavezancu davka od obrtne dejavnosti, moškim starim nad 65 let in ženskam, starim nad 60 let. se prizna 20 % olajšava od odmerjenega davka, ki pripada občini. Olajšava po 1. odstavku se prizna pod pogojem, da zavezanec opravlja obrtno dejavnost sam brez pomoči drugih. 2. Zavezancem starim nad 70 let, ki sami brez pomoči drugih, opravljajo storitveno obrtno dejavnost, se davek ne odmeri. 26. člen Ob pogojih, ki jih določa 82. člen zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74) se vsem zavezancem, ki izvršujejo obrtno dejavnost oz. gostinsko in jim je ta glavni poklic ter vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, prizna posebna olajšava. 27. člen Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetnikom) z obrtno ali gostinsko dejavnostjo se prizna davčna olajšava v prvem letu poslovanja 75 %, v drugem letu 50 %, v tretjem letu pa 25 % od odmerjenega davka. Ta olajšava pa ne velja za tiste občane, ki jim opravljanje obrtne in druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklic. Davčna olajšava se ne prizna tedaj, kadar se obstoječa obrt deli na dva alivveč nosilcev obrtne dejavnosti. Šteje se, da je davčni zavezanec začetnik, če ni prej opravljal obrtne dejavnosti v kateri drugi občini ali če ni kdo drug v istih poslovnih prostorih že opravljal enako ali sorodno obrtno dejavnost. 28. člen Davčna olajšava iz 26. in 27. člena tega odloka se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih oz. opravljenih storitvah. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo. Zavezanec, ki je uveljavil davčno olajšavo po 27. členu in seje pred potekom pet let odselil iz občine ah prenehal opravljati svojo dejavnost po lastni volji, se za znižani davek (davčno olajšavo) ponovno obremeni. 29. člen V pavšalnem letnem znesku plačujejo davek od obrtnih dejavnosti, razen avtoprevoznikov, zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile ter ne izdelujejo novih proizvodov. Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami neposrednega naročnika kot postranskim poklicem naslednjih dejavnosti: brušenje in graviranje stekla, podkovsko kovaštvo, brusaštvo, ključavničarstvo, puškarstvo. orodjarstvo, mehanika, precizna mehanika, kleparstvo, avtoklepar-stvo, urarstvo, popravljanje posode, popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih strojev, popravljanje radio in TV sprejemnikov, avtoelektričarstvo. akumulator-stvo, inštalaterstvo, strelovod, tapetništvo, dekorater-stvo, mizarstvo (samo popravila), krznarstvo, jermenarstvo, sedlarstvo, kolarstvo, sodarstvo, moško in žensko krojaštvo, klobučarstvo. šiviljstvo, krpanje tekstilnih predmetov, ročno pletilj-stvo, čevljarstvo, vulkanizacija. mletje žita, kisanje zelja in repe, knjigovezništvo, kartonaža, popravljanje nogavic in dežnikov, prevlačevanje gumbov, žimarstvo, prepariranje in gačenjc živali, inštalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo, inštalaterstvo za centralno kurjavo in klimatske naprave, zidarstvo in fasadarstvo, kamnoseštvo, tesarstvo, krovstvo. polaganje parketa in drugih podov, sobno slikarstvo in pleskarstvo, oblaganje ploščic in postavljanje peči. rezanje stekla, izoliranje, kemično Čiščenje in likanje perila ter obleke, moško in žensko frizerstvo, kozmetika in pedikura, optika, fotografiranje - amaterstvo, vozno ličarstvo, ličarstvo drugih kovinskih predmetov, črkoslikarstvo, ugla sanje glasbil, čiščenje in mazanje vozil, aranžerstvo, prepisovanje in razmnoževanje, snaženje oken, žaganje drv. mlatilničarstvo in prevažanje s konjsko vprego. Višino davka v pavšalnem znesku za zavezance iz 1. in 2. odstavka fega člena določa za odmero davka pristojni občinski upravni organ. Pri tem mora upoštevati vrsto dejavnosti, kraj in obseg poslovanja ter starost in zdravstveno stanje zavezanca prispevka. Ce zavezanec davka iz 2. odstavka tega člena ne opravlja dejavnosti v skladu z določili zakona o obrtnih delavnicah, nc plača davka v pavšalnem letnem znesku, temveč po preteku leta po dejanskem dohodku. 30. člen Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek.po odbitku ), ki pripada občini, sc plačuje od naslednjih dohodkov in po naslednjih stopnjah: I. po stopnji 1 7,5 '/< ■ , 1. od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu; 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov; 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic; 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij. ipd. 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd.; 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov; 7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; 8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti; 9. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; 10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, čc nc gre za dohodke, naštete od l.do 9. točke tega odslavka; 11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov, uporabnih umetnosti ali razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki nc štejejo za izvirnike; 12. od dohodkov od potujočih zabavišč; prireditelji pa morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine. Kot dohodki od postranske kmetijske dejavnosti štejejo samo dohodki o;prevozništva in od tovorjenja lesa ter od drugega materiala, vendar pa ne dohodki, ki jih imajo lastniki gozdov s spravilom lesa iz lastnega gozda. II. po stopnji 10 "/c od dohodkov od prevoza mleka, pluženja snega, prevoza smeti ter prevoznih storitev pri gradnji in vzdrževanju komunalnih naprav, ki jih financira skupščina.kra jevne skupnosti ali občinska komunalna podjetja in so ti prevozi opravljeni kot postranska kmetijska dejavnost. III. po stopnji 17.5 % od dohodkov doseženih pod 3. in 4. točko 76. člena zakona o davkih občanov. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 31. člen Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in nc zaposlujejo tudi tuje delovne sile. naslednjih dejavnosti oz. poklicev: advokati, zobozdravniki, verske skupnosti in duhovniki, prepisovalci, razmnoževala na pisalnih in razmnoževalnih strojih, prevajalci iz tujih jezikov ter drugi zavezanci, ki opravljajo intelektualne storitve, pa jim to ni glavni poklic in ne plačujejo davka po odbitku, ali po dejanskem dohodku ali od avtorskih pravic. Višina davkov v pavšalnem letnem znesku se predpiše na način in po merilih iz 1. in 2. odstavka 29. člena tega odloka. 32. člen Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, plačujejo tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 10. členu zakona o davkih občanov, po stopnji 31 %. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjem odstavku tega člena plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din nad 10.000 nad 20.000 nad 30.000 nad 40.000 nad 60.000 nad 80.000 nad 100.000 Stopnja v % do 10.000 30 % do 20.000 34 % do 30.000 38% do 40.000 42 9f do 60.000 46 % do 80.000 48',? do 100.000 49% 50% 33. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotkih od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), plačujejo občani po stopnji 15 % od naslednjih virov dohodkov: - od priložnostnega opravljanja storitev organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam; - od opravljanja dela organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam po pogodbi o delu. po predpisih o delovnih razmerjih; - od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu I predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih; - od dohodkov tujih strokovnjakov za njihovo delo pri domači organizaciji združenega dela, ki opravljajo to delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo organizacijo združenega dela, po določbah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 34. člen Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, seplačuje po stopnji 15"%. Od dohodkov od avtorskih pravic iz četrtega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa se davek plačuje po stopnji 35 V od vsakega posameznega dohodka. Davek od avtorskih pravic, ki se plačuje po dejanskem dohodku, se plačuje po istih višinah davčnih osnov in po istih stopnjah, kot so določene v 21. in 23. členu tega odloka. VI. DAVEK OD DOHODKA PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 35. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic sc plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova Stopnja % od do 10 15 20 25 30 35 40 5.000 5.000 do 10.000 10.000 do 20.000 20.000 do 30.000 30.000 do 40.000 40.000 do 50.000 nad 50.000 36. člen Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem in pod-najem ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60 "/( od doseženega dohodka. Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, se priznava 40 % od doseženega dohodka. 37. člen Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij, Kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hiSami, se pri odmeri davka od premoženja in premoženjskih pravic priznava posebna olajšava, ki znaša 50 % od odmerjenega davka. VII. DAVEK OD PREMOŽENJA 38. člen Občinski davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. tovorna cestna motorna ter kombi vozila; 2. stroje, orodje in inventar, če s takimi sredstvi pridobivajo dohodek; 3. motorne čolne, druge plovne objekte na motorni pogon; 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže; 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih določenih v II. odstavku 134. člena zakona o davkih občanov. 39. člen Občinski davek na tovorna cestna ter kombi vozila se plačuje: a) za delovna vozila, ne glede na nosilnost in težo - 120 din; b) f . delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo - 60 din; c) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki poltovor-njaki) in spec. tovorna vozila namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: do 3 tone 1.000 din od 3 ton do 4 tone 5.000 din od 4 ton do 5 ton 8.000 din nad 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo tono nosilnosti. V enakih zneskih se plačuje davek za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov. d) za kombi vozila, glede na delovno prostornino motorja in sicer: do 900 ccm nad 900 ccm do 1.350 ccm od 1.350 ccm do 1800 ccm od 1.800 ccm do 2.500 ccm od 2.500 ccm do 3.150 ccm nad 3.100 ccm 200 din 500 din 800 din 1.200 din 1.500 din 2000 din 40. člen Občinski davek za stroje, orodje in inventar se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: če znaša osnova dinarjev do 50.000 nad 50.000 do 150.000 nad 150.000 do 350.000 nad 3SO.OO0 znaša davek 2,0% 2,5 % 3,0 % 3,5 % tega odloka in ob upoštevanju določil 48. člena, uporabi količnik: - ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski z masivnimi stropi, količnik 1,00; - ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70; - ob izvedbi, pri kateri je predelčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60. Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša: - pri kletnih prostorih, balkonih in stopniščih za 75 %; - pri ložah za 50 %; - pri mansardnih prostorih za 20 %; - garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %. Za kletne prostore se štejejo vsi tisti prostori, ki se po lokaciji nahajajo v kleti. Vrednost 1 m^ koristne površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25 % ne glede na to, ah so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so grajeni kot samostojni gradbeni objekt. 46. člen Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba (amortizacija), ki se izračuna po tabeli 4 pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Ur. list SRS, št. 29/71) - po Rossovi formuli - in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka od stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 48. člena tega odloka. 47. člen Davčni zavezanec davka od stavb je dolžan vložiti za vsak gradbeni objekt ločeno napoved za odmero davka. Davčni zavezanci, ki so solastniki stavbe po idealnih deležih, navedejo v napovedi njim pripadajoči idealni delež; solastniki po fizičnih delih stavbe morajo vložiti svojo napoved za njim pripadajoče fizične dele stavbe. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka od stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb ah so šele poštah davčni zavezanci, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. 1. po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oz., ko so stavbo pričeli uporabljati ali, ko so postali lastniki stavbe. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 41. člen Občinski davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 din od vsake začetne konjske sile. 42. člen Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe) je lastnik oz. uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ah jo uporablja lastnik oz. uživalec sam ah pa jo daje v najem. 43. člen Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določenim s tem odlokom. 44. člen Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu: - po poprečni gradbeni ceni za m^ koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti; > - po gradbeni izvedbi stavbe; - po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije ter po letu dozidave ali nadzidave stavbe. Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. V koristno stanovanjsko površino se ne vštevajo površine nezgrajenih podstrešij. 45. člen Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m^ koristne stanovanjske površine, določene v 44. členu 48. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se je gradbena cena 1 m^ koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973, povečala za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do JI, 1. vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu oreanu občine vrednost poprečne gradbene cene za 1 koristne stanovanjske površine orez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča. 49. člen Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: - stanovanjske stavbe, stanovanja 0,15% - poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 % - počitniške hiše 0,30 % 50. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar se spremeni vrednost stavbe ali davčni predpisi. 51. člen Davka od stavb so oproščeni zavezanci v krajih, ki so uvrščeni v IV. skupino katastrskih občin po določilih 5. člena tega odloka in ga ne plačujejo pod naslednjimi pogoji: - da se taka stavba ne daje v najem; - da lastniki takih stavb nimajo dohodka od sezonskega oddajanja opremljenih sob; - če je stavba starejša od 100 let. Oprostitev pa ne velja za vikend hišice. 52. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. julija 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddah popisne hste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore. Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 po določilih 45. člena tega odloka. 53. člen Za odmero davka na dohodke od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973 se za izračun stanarinske oz. najemninske vrednosti uporabljajo določbe 45. člena tega odloka. 54. člen Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 3-kratnega katastrskega dohodka od teh zemljišč. 55. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoh obročno plačevanje davčnega dolga, če izkaže zavezanec: a) da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; b) da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni ah smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ah drugih podobnih vzrokov; c) da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih ožjih družinskih članov; d) da je vložil sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov ah za nabavo opreme. Odlog plačila se lahko dovoh največ za dobo šest mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo, se ne zaračunajo zamudne obresti. Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ah obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s Sklepom. 56. člen Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile. VIII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 57. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji I 5 %. IX. OSTALE DOLOČBE 58. člen Izvršni svet skupščine občine Domžale se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov oziroma, da se lahko davčni dolg pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini. 59. člen - Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od davčnega zavezanca, ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualno storitev, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku 6 mesecev od njihove zapadlosti, ali če zavezanec, ki seje preselil iz druge občine, nima poravnanih družbenih obveznosti v občini, kjer je imel prej prijavljeno obrt. Poroštvo obsega pismeno poroštveno izjavo, dveh porokov, za katera davčni organ ugotovi, da sta lahko poroka, ker sta lastnika nepremičnega premoženja, ali imata osebni dohodek iz delovnega razmerja. 60. člen Kadar ima več oseb osebne dohodke od skupnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oziroma od skupnega opravljanja intelektualnih storitev ali drugih negospodarskih storitev, se sme davek, ki odpade na posameznega zavezanca, prisilno izterjati iz vsega premoženja, s katerim se taka skupna dejavnost oz. take storitve opravljajo. X. KONČNE DOLOČBE 61. člen Izvršni svet skupščine občine Domžale je pooblaščen, da daje po potrebi pojasnila in tolmačenja za izvajanje tega odloka. 62. člen Od dohodkov občine, ki jih občanom odmerja in pobira za davčne zadeve pristojni občinski organ, odstopa občina temu organu 5 % od dohodkov za napredek in delo tega organa. Odstopljena sredstva se prenesejo v korist tega organa preden se dohodki odvedejo v korist občinskega proračuna. Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Domžale obsega odlok o davkih občanov občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/74) ter odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ur. vestnik občine Domžale, št. 11/74, 12/74, 2/75, 3/75), v katerih je navedeno kdaj so začeli veljati. Številka: 422-14/75 Datum: 7.6. 1975 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Domžale Viljem Držanič, l.r.