Narodna in univerzitetna knjižnica

▼ Liubliani



Našli so Dete z Marijo, njegovo materjo I

(Mat. 2, 11.)

Krščansko '

DETI ŠTVO.

Nauki, vzgledi in molitve

za

dekleta.

Spisal

Anton Martin Slomšek,

bivši knez in škof lavantinski.

Novič izdala in založila

Družba sv. Mohorja v Celovcu.

18  94 .

Natisnila tiskarna družbe sv. Mohoija v Celovcu.


108632

Z dovoljenjem visokočastitega krškega knezoškofljstva.

Predgovor.

ružba sv. Bohorja je najprej se spo¬
mnila mladeničev ter jim podala v roke
prelepo knjigo Slomšekovo: „Življenja
srečen pot“. Za mladeniči pa pridete ve,
slovenska dekleta, na vrsto. Tukaj prejmete
kot družbin dar knjigo, katero so nalašč za
vas spisali isti imenitni pisatelj, tudi vam
preblagi prijatelj, rajni škof Anton Martin
Slomšek. Reči smem, da so vas, krščanske
device, oni v svojem očetovskem srcu nosili
celo preje in menda še globeje, nego mla¬
deniče, in zato posebno goreče skrbeli za
vaše zveličanje. To vam najlepše spričuje
njihova „pesem neveste Jezusove",  ka¬
tero so zložili skoro gotovo že pred 1. 1828. in
ki je po takem stara že blizu sedemdeset let.
Ta pesem gre vsem pobožnim krščanskim de¬
vicam prav iz srca in rade jo popevajo, ko¬
der koli jo poznajo.

6

Tudi knjižico svojo: »Krščansko de-
vištvo“  izdali so Slomšek več let preje,
nego »Življenjasrečen  p ot“, ki je izešel
prvič 1. 1837.; prvi natisek »Krščanskega
devištva"  prišel je pa na svetlo 1. 1834. 1
Knjižica je vam mnogim že dobro znana.
Saj se je je razprodalo že osem natiskov.
Vendar upamo, da se vam bo pred vsemi
prikupila ta družbina izdaja, ker je na novo
urejena, z nekaterimi prav koristnimi do¬
datki pomnožena, 2  in tudi po svoji zvunanji
obliki dosti bolj priročna in čedna, nego so
bile poprejšnje.

Le naj se vam knjižica v kratkem prav
omili, naj postane vam vsem krščanskim de¬
kletom draga prijateljica, zvesta tovaršica in
vedna spremljevalka! Veselo jo prebirajte in

1  Prvotni naslov se je glasil: Keršansko devi-
štvo. Potrebni nauki, izgledi ino molitve za žensko
mladost. Spisali mladi duhovniki v celovški duhovšnici.
V Celovci 1834. Natisnil ino založil Jan. Leon. Mala
osmerka str. I—IV in 1—175. —Drugi natisek je bil
izdan 1. 1835., tretji 1. 1840., četrti 1. 1844., peti 1.
1847., šesti 1.1853., sedmi 1. 1858., osmi 1.1868. Pri¬
meri: Slomšek, zbrani spisi I., str. 233.

2  Drugi del je nepremenjen. Dostavki pridejani
k prvemu in tretjemu delu so v opazki na koncu knji¬
žice razločno našteti.

7

prav marljivo premišljujte nauke, katere vam
podaje! V prvem delu nahajate same zlate
nauke iz ust mnogoizkušenega, modrega uče¬
nika, čegar srce je vsegdar gorelo za vas
vseh časno in večno srečo. Kratki so ti na¬
uki, pa obsegajo vse, kar vam je vedeti ne-
obhodno potrebno.

Kar sem lani priporočal mladeničem, to
milo na srce polagam tudi vsaki izmed vas,
ki hočete biti poštena slovenska dekleta, iz¬
voljene neveste božjega ženina Gospoda Je¬
zusa Kristusa, srečne ljubljenke Marijine:

Vsako nedeljo in vsak praznik vzemi to
knjižico s seboj k sv. službi božji, in vsako¬
krat prečitaj po eno ali dve strani iz pr¬
vega dela,  izmed naukov, od nedelje do
nedelje lepo po vrsti naprej; k temu pa še
tudi dostavi iz drugega dela  popis one
svetnice, čije god sv. cerkev v istem, ali v
ravno minulem, ali v nastopnem tednu ali
mesecu obhaja. Teh modro za dekliške raz¬
mere izbranih vzgledov je ravno dva in pet¬
deset, po številu vsakoletnih nedelj, tako da
imaš za vsak teden celega leta po jedno
svetnico pred oči postavljeno v premislek in
posnemo!

če bodete, bogoljubna dekleta, rade pre¬
birale te nauke in imenitne vzglede, dovolj
vam bode vsak čas zdravega in koristnega pre-

8

mišljevanja; vaš neizkušeni duh se bode zbi¬
stril in volja vam ukrepila tolikanj, da ne boste
žalostno zablodile v svojih lepih, najsrečnišib
mladih letih, katera so podlaga vsemu pri¬
hodnjemu, celo večnemu življenju, ampak srčno
se bodete ustavljale vsem zapeljivostim hu¬
dobnega duha in grešnega sveta.

če ostaneš v deviškem stanu, dosegla
boš po vodilih teh bukev visoko stopnjo
krščanske popolnosti; ako te pa previdnost
božja popelje v zakonski stan, gotovo boš
tudi v sv. zakonu pametna, pridna in po¬
božna žena, če si bila poprej poštena deklica.

Bog vas blagoslovi in obvaruj, vrle slo¬
venske device! Premilo božje srce Jezusovo
ohrani vas vedno in vedno vse v svoji lju¬
bezni! Veličastna kraljica nebes in zemlje,
preblažena devica Marija, naj se vsegdar lju¬
beznivo ozira na vas! Ljubi sv. Jožef, od
Boga odbrani varih svetega devištva, bodi
vam vsem vedno zvest in mogočen pomoč¬
nik ! Amen.

Makole,  na god prečistega spočetja
Marije device 1893.

Mih. Lendovšek,

župnik.

A. M. Slomšeka:

Krščansko devištvo.

O kako lep je čist rod, ki se čednosti
sveti, zakaj njegov spomin je večen, ker
pri Bogu in pri ljudeh ima hvalo!

Tako govorijo bukve modrosti božje v 4, 1.

*

* *

Cujte in molite, da ne pridete v skuš¬
njavo; duh je sicer voljen, meso pa slabo.

Tako opominja Jezus na Oljski gori v svoji smrtni
bridkosti pri sv. Matevžu 26, 41.

*

* *

To je volja božja, vaše posvečenje,
da se zdržite nečistega dejanja, da vas
vsak ve svoje telo ohraniti v svetosti in
časti, ne po gnanju poželenja, kakor ne¬
verniki, kateri Boga ne poznajo.

Tako piše sveti Pavel Tesaloničanom v I. listu
v 4—5.

]ST agovor.

^^ alostno je gledati skrbno obdelan vrt,
^ kedar je huda slana mlade rože omo¬
rik, in sadunosnega drevja žlahtno cvetje
mrzli sever 1  osmodil. — Pridni vrtnar za
svojimi rožicami žaluje in kmet milo vzdi¬
huje, ker sadja ne bo.

Celi svet je božji vrt, cvetoča drevesa v
njem so mladi fantje in deklice. Sveta čistost
je njihov cvet, in žlahtna roža je nedolžnost
njihovega srca. Ali kdo bi ne jokal, ko vidi
toliko nedolžnosti zapeljane, toliko fantov in

1  Krivec, mrzel veter.

12

deklic nesrečnih! Zapeljivost jim je srce
omorila, nečistost lepoto devištva odvzela.
Veliko jih je že zapeljanih, dosti jih pa na
pol pota stoji. Ne bo žlahtnega sadja, ne
pridnih ljudij, ako poštenih fantov in deklic
ne bo. — Najde se jih še, hvala Bogu, či¬
stih mladeničev in nedolžnih devic, zvestih
prijateljev in prijateljic Jezusovih. O da bi
se zapeljati ne dali, da bi ostali nedolžni!

Kdor ljubi časno srečo in večno zveli¬
čanje, naj brani, kar more, da nam zapeljivost
ljube mladine pomorila ne bo. Kakor velika
povodenj se nečistost črez vse stanove razliva;
ako mladosti ne ovarujemo pred nečistim po¬
topom, potopili se bodo ž njo tudi srečni časi.

Pričujoče bukvice krščanskega devištva,
čeravno male, naj vsaj nekoliko pomagajo za¬
jeziti sovražne nečistosti deroči potok, ki mla¬
dini jemlje časno in večno srečo. Le nekoliko
kratkih naukov je za deklice mlade, pa za
dobre poštene duše dovolj, ki ubogajo rade.
Trdovratnih se ne prime tudi dolga pridiga ne.

Ljube deklice! zdaj je še vašega živ¬
ljenja vesela spomlad ali vigred. Zdaj so

13

dnevi vaše sreče, ako živite lepo, čisto in po¬
šteno. Hitro bo prišlo vroče poletje, potem
hladna jesen težavne starosti; zadnjič pa tiha
zima vaše smrti. Truplo bo počivalo v hladni
zemlji, duša pa uživala, kar si boste zaslu¬
žile od svojih mladih let. Kar sejete zdaj,
žele boste nekdaj: Mislite na svojega
Stvarnika v dneh svoje mladosti,
preden leta pridejo, o katerih po¬
rečete, da vam ne dopadejo . 1

Sovražnikov svoje čistosti imate veliko,
pa prijateljev tudi. Naj jih vam kažejo te
bukvice. Rade jih berite, premišljujte zapi¬
sane nauke, pa tudi pregledujte življenje
božjih svetnic, vaših ljubih prijateljic v ne¬
besih. Molite in prosite Boga milosti in po¬
moči, naj bi stanovitno hodile po njihovih
svetih stopinjah in enkrat se ž njimi večno
veselile tam, kjer usmiljeni Jezus tudi za vas
krono večnega plačila pripravljeno ima, ki
bodi hvaljen vekomaj!

1  Pridigar 22, 1.

Deviški stan.

j mladenči in dekleta,

Kako srečen je vaš stan —
Radost pa in sreča prava
Le devištva cvet krasan!

Velik zakrament je zakon,
Priča svet’ga Pavla list;

A še višji stan deviški:

Bliže Bogu stan ves čist.

Kar je solnee črez vse zvezde,
Kar erez svinec je zlato,

To so čisti mladi fantje,

Čiste so device to.

Kakor angeljska lepota
Nad človeško se blišči,

Tako čisti stan deviški
Se nad zakonskim svetli.

Zakonsko veselje lahko
Žalost in bridkost skali,

Srce pa nedolžno vedno
V Jezusu se veseli.

Trnje zakonsko ne zbada
Čistih fantov in devic,

Ker za nje je venec spleten
Iz nebeških le cvetlic.

Nič toliko na vsem svetu
Ko devištvo ne velja,

Nič ni lepše, nič čistejše,
Ker je sedež Jezusa.

Imenitnosti in časti
Takih nema celi svet,

Kar imajo jih device,

Svete cerkve dični cvet.

Kdor deviški se ohrani,

Srce mu je božji hram,
Angelji so mu sodrugi,

In prijatelj Jezus sam.

Njemu je Marija mati,

Duša hči Marijina;

Duša čista in nedolžna
Je nevesta Jezusa.

Kdo bo gledal tako blizu
Nekdaj svojega Boga,

Ko mladenči in dekleta,

Ki so čistega srca!

16

Dasiravno bo sprhnelo
Tudi njihovo telo,
Veličastno in krasnejže
Od vseh drugih vstalo bo.

Lepo sija solnoe svetlo,
Milo lune luč gori,

Lepše kakor solnce zlato
Še devištvo se blišči.

Solnce bode otemnelo
Tudi luna vgasnila,

A devištva zarja bode
Se na veke svetila!

Prvi del.

Potrebni nauki za dekleta.

I. Devištva čast in imenitnost.

I.

1. Bog si je na tem svetu zasadil lep
vrt,  sveto katoliško cerkev; cvetlice ste ve,
device, cvetje sv. cerkve, jagnjeta črede Jezu¬
sove. 1  — Vrl tempelj  si je Bog postavil,
veliko sveč v njem gori; in te goreče sveče,
lepe svetilnice, ste ve, modre device. 2  —
Zlat tabernakelj  si je naredil usmiljeni
Jezus, v katerem bivati želi; in to ste ve, de¬
vice. Vaše deviško srce je posvečen pre¬
stol Jezusa,  nebeškega kralja. „Vsaka
devica je kraljica: kajti Bogu posvečena

1  Sv. Ciprijan. — 2  Mat. 25, 1—13.

Krščansko devištvo.

2

18

devica je nevesta najvišjega kralja; pa tudi
zato, ker sama kraljuje črez svoje počutke." 1

Za duhovskim stanom najimenitnejši je
deviški. Devica daruje, kakor mašnik, svoje
devištvo Bogu. 2  Zato vas hvali modri Sala¬
mon: „0 kako lep je čist rod v svoji svet¬
lobi ; zakaj njegov spomin je večen, pri Bogu
in ljudeh ima hvalo." 3  Zato je usmiljeni
Jezus devico izvolil za mater ter je dejal:
„Blagor njim, kateri so čistega srca, ker oni
bodo Boga gledali." 4  In sveti Ciprijan vas
imenuje svete cerkve dišeče cvetje, najgoršo
lepoto milosti božje, podobe božje, v katerih
se blišči svetlost Jezusova. „Vse zlato tega
sveta toliko ne velja, kolikor ena sama čista
duša." 5

2. Kolika imenitnost! Tolika pa tudi
blagost (sreča) deviškega stanu!
Mirno je vaše čisto srce, v kojem Kristus
prebiva. Lepe v očeh Gospodovih neprene¬
homa le za njega živite; ž njim si noč in
dan kratek čas delate, ter mu svoje molitve
za juterno dajete. 6  Koliko plačilo vas čaka
v nebesih! „Že na zemlji ste začele biti, kar
bodete enkrat v nebesih." 7  Sedele boste

1  Sv. Ambrož. — 2  Sv. Ambrož. — 8  Modr. 4,

1. — 4  Mat. 5, 8. — 6  Tertulijan. — 6  Tertulijan. —

7  Sv. Ciprijan.

19

najbliže nebeškega kralja. 1  Spremljale boste
Jagnje (Jezusa) v nebeškem Sijonu, in novo pe¬
sem pevale. 2  Devicam je poleg krone zveličanj
pripravljen še poseben venec devištva.

„ Vekomaj se raduje (devištvo) s krono zmage,
in nosi plačilo za vojskovanje neomadeževane
čistosti. “ 4  Katere se ne može, bodo kakor
angelji v nebesih. 5  Ve device ste Jezusove
neveste, hčerke Marijine in tovaršice angel-
jev. S častjo se priklanja devici Bogu po¬
svečeni (na pr. usmiljeni sestri) mogočen voj¬
voda, pa tudi jaz, kedar govorim vam, za
katere me toliko bolj skrbi, kolikor bolj slovi
vaša čast in imenitnost. 6

3. Večja ko je vaša imenitnost, toliko
večja je tudi vaša nevarnost,  in toliko
večja mora biti vaša skrb, svoje devištvo
ohraniti. „Mi nosimo velik zaklad v rahlih
posodah." 7  Naj bi danes tromba zabučala
k sodbi in angelji čiste device odbrali na
desno, zapeljana dekleta in omadeževana pa
na levo, koliko bi vas ostalo na desnici, dr¬
žalo deviški venec na glavi, belo lilijo v roki?
Oh, srce mi trepeče! „Veliko je poklicanih,
pa malo izvoljenih" ; malo jev sedanjih časih

1  Prip. 22, 11. — 2  Razod. 14, 3—5. — 3  Sv.

Tomaž Akvinski. - 4  Modr. 4, 2. - 5  Mat. 22, 30.

- 6  Sv. Ciprijan. — 7  II. Kor. 4, 7.

2 *

05 P

20

čistih devic tudi med vami, in ne vem, ali
naj hi govoril nedolžnim, kako naj devištvo
ohranijo, ali veliko več zapeljanim, kako se
naj spokore po vzgledu Marije Magdalene?

II.

Oče nebeški je dal človeku lepo angelj-
sko oblačilo nedolžnosti, kedar je stvaril
moža in ženo. Prvi stariši so nam izgubili
oblačilo nedolžnosti; spet zadobil ga nam je
Jezus, ker nas je odrešil na svetem križu.
Sveta mati katoliška cerkev nam ga v nje¬
govem imenu pri svetem krstu podaje, in na¬
roča: „ Obleci belo oblačilo nedolžnosti, ka¬
tero neomadeževano prinesi pred sodni sedež
Gospoda našega Jezusa Kristusa, da bodeš
imela večno življenje!“

To krstno oblačilo nedolžnosti pomenja
sicer čistost od vsakega greha, ali posebno
napominja čistost od grdih grehov nečistosti
ali prešeštvovanja, ki jih prepoveduje šesta
zapoved božja, in se po besedah sv. Pavla še
imenovati ne smejo med nami . 1

Trojno je dušno oblačilo čistosti: prvo
deviško, drugo zakonsko in tretje vdovsko;
najlepše je vendar med vsemi angeljsko ob¬
lačilo devištva . 2  Prejela si ga, krščanska de-

1  Efež 5, 3. — 2  Sv. Hijeroniin.

21

klica! pri svetem krstu, ker te je Bog sv. Duh
posvetil, da si postala otrok božji, sestra Je¬
zusova, svete matere katoliške cerkve dru¬
žica, in dedič nebeškega kraljestva. Le v ob¬
lačilu čistega devištva najbolj dopadaš Bogu.

Svet je tudi zakonski stan; Jezus sam
ga je posvetil; pa veliko lepši in imenitnejši
je stan deviški pred Bogom in pred ljudmi,
ako se v njem popolnoma čisto živi.

Zavoljo kraljestva nebeškega, pravi Je¬
zus, so eni sklenili, deviško živeti . 1  Ravno
tako svetuje sv. Pavel, rekoč: Zavoljo devic
nemam ukaza od Gospoda, vendar vam sve¬
tujem, da vam je boljše, tako biti. če se de¬
vica omoži, ne greši, ker je to pripuščeno.
Boljše je omožiti se, kakor od hudih želj
premagani biti. Vendar želim, da bi bile
brez skrbij zakonskih. Devica misli na to,
kar je Gospodovega, da bi sveta bila na te¬
lesu in v duhu. Katera je pa udana, tudi
misli, kar je tega sveta, kako bi možu do-
padla . 2  Svet je zakon, toda nižji od sve¬
tega devištva; popolna čistost največ velja
pred Bogom.

Kakor se sveti na jasnem nebu svetla
danica med zvezdami, tako se sveti na zemlji
med deklicami čista devica, ki zvesto varuje

1  Mat. 19, 12.

2  I. Kor. 7, 25-34.

22

nedolžnost svojega srca. Lepa juterna zarja
ljubeznjivo poliva hribe in doline ter nam
oznanjuje vesel dan: blago lice deviške ne¬
dolžnosti napoveduje veselo časno in večno
življenje. Nedolžnost stori dušo Bogu naj-
bližnjo, in kdor čistost ljubi, prijatelj bo ne¬
beškega kralja . 1

Le Marijo prečisto devico si je usmiljeni
Jezus izvolil za svojo mater, in le svetega
Jožefa, Marijinega čistega ženina, si je izbral
za svojega variba. Med vsemi svojimi učenci
je najbolj ljubil svetega Janeza, ker je bil
deviškega stanu. Le čiste duše so na zemlji
Jezusove neveste, in bodo njegove tovaršice
v nebesih, ki bodo njega, nedolžno Jagnje,
spremljaje pevale novo pesem, katere nobeden
drugi znal ne bo . 2

Telo čiste device je posvečen tempelj
božji, v katerem sveti Duh prebiva , 3  in ne¬
dolžno njeno srce je izvoljen Jezusov pre¬
stol. čiste device so angeljev družice in cvet
krščanske cerkve . 4

Veseli se, čista duša! svojega devištva,
ono je prvi dar neskončne ljubezni in milosti
božje; naj pa tudi bo tvoja najprva skrb,
devištvo čisto obraniti.

1  Pripovest. 22, 11. — * Skrivn. 14, 3. — 3  I.

Kor. 3, 16. — 4  Sv. Ciprijan.

23

Srečna si, deklica, Jezusova nevesta,
Marijina hči in tovaršica angeljev, dokler
nedolžno živiš; ako pa svojo srečo enkrat
zapraviš, ves svet ti je ne more več povr¬
niti. Velika je vrednost čiste nedolžnosti;
ona več velja, kakor vse zlato in srebro ce¬
lega sveta. Ni noben žlahten kamen toliko
vreden, kolikor čisto deviško srce; velika je
pa tudi nevarnost, isto izgubiti. „Velik za¬
klad imamo,“ pravi sv. Pavel, „pa v slabih
prstenih posodah/' 1  Kakor se ose in muhe
lotijo le najžlahtnejšega sadja, tako tudi so¬
vražniki deviške nedolžnosti, da hi jo za¬
peljali in jej vzeli najžlahtnejše blago. O
kako potrebno je, deklica mlada! da sovraž¬
nike svoje dobro spoznaš in se jih skrbno
varuješ; zakaj, naj večja nesreča je ta, če
kdo sovražnike svoje za prijatelje ima, se jih
ne izogiba, temveč jim v roke gre, ali jih celo
išče. Taka se rada godi najlože nespamet¬
nim devicam.

Usmiljeni Jezus opominja svoje učence
in učenke, naj se varujejo posebno tistih go-
ljufnih prerokov, ki pridejo v prijaznem ovč¬
jem oblačilu, se delajo nedolžne in ljubez-
njive, znotraj pa so zgrabljivi volkovi . 2  Ravno

1  II. Kor. 4, 7.

2  Mat. 7, 14.

24

taki so, ljuba deklica! sovražniki in sovraž¬
nice tvojega devištva. Zatorej poglej in pre¬
misli :

2. Devet najhujših sovražnikov in sovražnic
devištva.

1. Prva sovražnica devištva je posvetna
ljubezen, ki mlado srce zakoplje v posvetne
reči, da pozabi na Boga in nebesa. Ti si po¬
svetna, ako te dobro jesti in piti bolj veseli,
kakor pa Bogu zvesto služiti; — če rajši
poslušaš nesramne marne, kakor pa božjo
besedo; — če se raji pogovarjaš o praznih
rečeh, kakor o krščanskem nauku; rajši poješ
nečedne, kakor pa svete pesmi. — Ti si po¬
svetna, kedar iščeš moštvu dopasti, tako se
nositi in vesti, da bi za teboj gledali; kako
bi Bogu dopadla, pa te malo skrbi. — Ti
si posvetna, če svojo juterno in večerno mo¬
litev opuščaš, angeljskega češčenja ne moliš,
službo božjo zamujaš, ob nedeljah in paz¬
nikih rajši pohajaš, kakor bi v cerkev hodila.
Če živiš po šegi posvetnih ljudij, ljubiš svet;
Bogu in ob enem pregrešnemu svetu pa ne
moreš dopasti. „Kdor ni z menoj,“ pravi
Jezus, „je zoper mene.“ 1  Deklica! posvetna

1  Luk. 11, 23.

25

ljubezen te bo oslepila; dopadla boš zape¬
ljivim ljudem, Bogu se pa zamerila. Svet,
tvoj sovražnik, te bo ujel in pogubil. Svet
in vse njegovo poželenje preide; le kdor voljo
božjo stori, ostane vekomaj. 1  Varuj se take
posvetne ljubezni, ona je sovražnica božja.

2. Druga sovražnica devištva je lenoba,
ki dušo in telo umori. Kakor stoječa voda
segnije in bo grda mlaka, tako tudi deviško
srce oslabi, ako deklica za dušo in telo pridno
ne dela. V luži se veliko grdobe zaredi, še
več hudega v srcu lenega (ali mlačnega) člo¬
veka, zakaj: Lenoba je mati vse hudobije.

Ge se deklica v svojih mladih letih krščan¬
skega nauka rada ne učiš, če rajši postopaš,
kakor bi pridno v cerkev hodila, ne boš se
pregrehi ubranila; zakaj do takih ima skuš¬
njava posebno oblast. Hude, nečiste misli
bodo kakor muhe po letu tvojo glavo obhajale,
nespodobne želje se kakor črvi v tvoje srce
nalezle in tvojo nedolžnost umorile. Nepre¬
nehoma kaj delaj, naj te skušnjava prazno¬
vati ne najde; ne ujame te lahko, če ne boš
brez dobrega dela. 2

Rja razjeda železo, lenoba človeku glavo
in srce; vse dobro pri njem umira, in po-
svarjenje se ga ne prime več. — če na delu

1  I. Jan. 2, 27. — 8  Sv. Hijeronim.

26

rada postajaš, se v cerkvi oziraš, se po ko¬
čah pomikaš in službe bojiš; če te v mla¬
dosti potrebni nauk ne veseli, zamudila boš
svoje sreče zlati čas. Kdor se navadi od
mladih nog zanikamo živeti, bo tudi umrl v
svoji lenosti. Lenuha glad mori, ker noče
delati njegova roka . 1  Boljše je v mladosti
potrebnih naukov učiti se, kakor se na svoje
blago zanašati. Dober nauk stori človeka pri¬
jetnega . 2

Vse drugo lahho izgubiš, le tega, kar
znaš in dobrega veš, ti nihče ne more vzeti.
Ne reci, tega ali onega meni ni znati po¬
treba; saj ne veš, kam še prideš. Žalostno
je za gospodinjo, če kruha prav speči ne zna,
ne bolniku dobre juhe skuhati, ne svojim
domačim ljudem zdrave kuhe napraviti. Cela
hiša je nesrečna, naj si ima še toliko pre¬
moženja, če nema razumne gospodinje. Kako
bo pa žena  znala, česar se je deklica
naučiti zamudila? — Slaba je pa tudi za
deklo, ki malo razume; le težko se bo živila;
zakaj kdor se ne uči in noče biti priden v
mladosti, mora na starost kruha prositi. —
Zatorej, deklica! bodi pridna, skrbi za dušo
in telo; le tako ti dobro bo. V lenobi se-
gnilo bi tvoje telo, in pogubila bi se tvoja

1  Prip. 12, 15. — 2  Prip. 13, 15.

27

duša. Bog te je stvaril za delo, kakor ptice
za letanje in ribe za plavanje.

3. Tretja sovražnica devištva je gi z d os t,
ničemurna obleka ali noša,  v kateri
dekle želi dopasti posvetnim ljudem. — Da
svoje telo pred mrazom in vročino ohraniš,
svojo sramoto pokriješ, in se ob svetih dneh
po svojem stanu spodobno oblečeš, le za to
ti daje dobri Bog potrebno oblačilo, če svoje
oblačilo na drugo obračaš, grešiš.

Gizdavo, ošabno ali prevzetno oblačilo
je nedolžnim dušam nastava peklenskega so¬
vražnika. Deklica, ki se pregizdavo ali ne¬
sramno oblači, napravlja duši smrtni strup in
brusi meč, kateri prebode nedolžno srce 1 :
abotnim išče dopasti, zapeljivcem pa svoje
srce nosi na prodaj. O koliko deklic nosi
ceno svojega prodanega devištva, ali pa ukra¬
denega blaga na svojem telesu! — Ako boš
ti svoje telo bogato lepotičila, obožala bo
tvoja duša. Zapeljivci bodo lazili za teboj,
in tvoj angelj varih te bode zapustil. Po¬
dobna boš cvetoči roži, na katero metulji se¬
dajo, pa črve zarejajo. Lepota rožici obleti,
in noben je več ne pogleda. — Dekleta, ki
se pogosto ogledujejo, rade pozabijo, da pri
Bogu velja samo lepota srca. čednejše ko

Sv. Krizostom.

28

je srce, lepše tudi lice; čim grši je duša, tem
grši tudi obraz. Gizdavo dekle dušo pogublja,
pa zapravlja tudi svoje premoženje.

Ljudje imajo trojen davek: prvega pla¬
čujejo lenobi, drugega zapravljivi gizdosti,
in tretjega, ki je najmanjši med njimi, svoji
gosposki. Nove škodljive šege so za deželo
nove uime (neurje), in naredijo več škode po
malem, kakor bi toča pobila. Prevzetovanje
je dober kup, ali priprava je draga. Svoje
dni so ženske imele celo življenje eno pražno
krilo ali obleko, zdaj si jih več na leto omi¬
slijo, pa vendar raztrgane hodijo. — Ne misli,
moja hčerka! da si več vredna, ako daš
trgovcem veliko skupiti; oni bodo bogati, ti
pa ubožna.

Če boš v svojih mladih letih nosila svilo
(žido) in žamet, lahko da boš bosa hodila na
svoje stare dni. Najlepša tančica je, katero si
sama napredeš; najlepši rokavci, katere sama
narediš. Bog ne gleda na lepoto telesa, am¬
pak na čednost srca. Zato opominja sv. Pe¬
ter: ,, Vaša lepota ne bodi unanja, v pletenih
laseh, v zlati noši, ali v žlahtnem oblačilu,
temveč znotranja, da ste krotke in pohlevne
v duhu; le to ima pred Bogom vrednost. “ 1
Hočeš, deklica, srečna biti, le pametno se

1  I. Peter S,  3-4.

29

nosi po svojem stanu; napačna ali prevzetna
noša je zamera božja.

4. Četrta sovražnica je slaba tovar-
šija,  ki kazi lepo zadržanje. Kakor se smola
tvoje roke prime, tako se prime grdo zadr¬
žanje tvojega srca, ako imaš' obbojo z raz¬
uzdanimi tovariši in tovaršicami. Med fante
v vas hoditi, nespodobne govore poslušati, z
nesramnimi rečmi kratkočasiti se, je za ne¬
dolžnost nevarnejše, kakor ogenj v streho
nositi. Nesramni pogovori so drva nečistega
ognja, in nespodobni pogledi so žive iskre
nečistosti, ki čisto srce zažgejo. Pleparice ali
nečiste pesmi so goljufno petje, po katerem
peklenski ptičar nedolžne duše lovi na svoje
limanice. Kdor po navadi klafa ali nesramno
govori, lahko smrtno greši, in kdor posluša,
sam svojo dušo mori. Dekle, katero razbrz¬
dan gobec ima, je hujše, kakor stekla zver:
koder hodi, s svojim jezikom pohujšuje ljudi,
n Zato je več z jezikom pogubljenih, kakor z
mečem pomorjenih. “ 1

Nevarna je slaba obhoja z malopridnimi
fanti in deklicami že o belem dnevu; ponočno
vasovanje, voglarija, samotno pogovarjanje,
nesramno seganje, vse tako je kuga devi¬
škemu stanu. „Kdor bolj ljubi temo, ko luč,

1  Sir. 28, 22.

30

kaže, da so njegova dela hudobna.“ 1  Po¬
nočne ptice ropajo, in ponočevalci nedolž¬
nost morijo. Tudi Judež je po noči izdal
svojega Gospoda.

Po božjih potih, sejmih, po cerkvanju
ali shodih tudi v domačo cerkev z moškim
spolom v nevarni tovaršiji hoditi, pravi se le¬
tati po široki cesti pogubljenja. Po redkem
hodi na božji pot; ako le hočeš iti, hodi z
bogaboječimi tovaršicami; malopridnih se ogi¬
baj ; varuj se pijanščine in druge posvetne
dobre volje, da si božji pot v pogubljenja
pot ne obrneš. — Kedar ob nedeljah in
praznikih ne greš v cerkev ali v šolo, in imaš
lep pisan čas, obišči bolnike, ali beri kake
svete bukve in bodi rajši sama; zakaj sveta
samota je prijateljica božja.

5. Peta sovražnica devištva je razuz¬
dana dobra volja  v nepoštenih krajih,
brez pametnega zadržanja. Krčme so dekli¬
cam sploh nevarne. Dekle, katero se ob ne¬
deljah in praznikih po krčmah potika, po¬
nuja se hudobiji v službo. Nespodobno za¬
držanje ob nedeljah in svetih dnevih je dva¬
krat večji greh, ker se, namesto Bogu, le hu¬
demu služi; zato se tudi največ ljudij ob ne¬
deljah pogubi. — Ako boš deklica v krčmo

1  Jan. 3, 18—20.

31

pit hodila, hitro boš svojo nedolžnost zapila.
„V vinu je nečistost/' 1  Žganje, rozolj in
vse druge slaščice so deklicam smrtni strup.
„Taka pijača zelo milo teče po grlu, zadnjič
pa pikne kakor gad, in rani ko strupena
kača." 2  Grd, da ni gr šega, je pijanec; —
ali sedemkrat grša je pijanka: „ona še svo¬
jega sramu ne pokrije," 3  in kako bi ostala
čista devica?

6. Šesti sovražnik je nevarni ples,
ki je malokdaj brez greha. Pogani ali ajdje
so plesali, kedar so svoje malike častili; zato
sveti Pavel kristijane svari pred plesom, re¬
koč: „Nikar ne vlecite jarma z neverniki;

kako se bo luč krščanstva sklenila s temo
neverstva? Zategadelj odidite izmed njih, in
ločite se v svojem zadržanju." 4  Pobožnost
te ne spravlja na ples, nedolžnost te ne
spremlja na raj; le zapeljivost te vleče, in
skrivna slast te uči plesati.

Plesišče je deviške čistosti morišče; an-
gelj nedolžnosti se joka, peklenski zapeljivec
pa ima svojo radost in veselje. Veliko jih
začne plesati zdravih in nedolžnih, malo,
malokdo neha plesati brez dušne ali telesne
škode. Navadni ples spravlja telo pod

1  Efež. 5, 18. — 2  Prip. 23, 31. — 3  Sirah 26,
11. — 4  II. Korint. 6, 14—17.

32

zemljo, dušo pa v pekel. Naj bi vsi vstali
od smrti, kar jih je mladih pomoril zapeljivi
ples in pogubil, od strahu bi noben pame¬
ten človek ne plesal več. Nedolžnost na
plesu umira, in umrje po potu domov. Ple¬
salki za plačilo je bila svetemu Janezu Krst¬
niku glava odsekana; plesalcu za plačilo da
zapeljana deklica svoje devištvo.

Pošteno dekle ne sme nikoli na ples,
razun v pričo svojih starišev ali poštenih
predstojnikov na kaki domači dobri volji.
Ako hočeš pa popolnoma devica ostati, ni¬
kdar ne boš plesala. Blagor ji, srečna je,
katera ne zna plesati. „Veseli se, deklica,
v svoji mladosti, naj bo veselo v mladih letih
tvoje srce, ali vedi, da te bo Bog zavoljo
vsega tega postavil na sodbo. “ 1  Išči zatorej
svoje veselje v tem, kar Bogu dopade; le on
bo enkrat tvoj sodnik, ne zapeljivi svet.

7. Sedma sovražnica tvoja, deklica! je
grda nepokorščina  starišem in drugim
pravičnim predstojnikom. Ni greha, da bi
ga Bog tepel bolj ostro, kakor nehvaležno
zadržanje otrok do svojih starišev. Vsaka
hči, katera ne sluša očeta in matere, brez
njihovega vedenja znanje dela, koplje si glo¬
boko jamo nesreče, in ne bo dolgo, da bo v

1  Pridigar 11, 9.

33

njo padla. „Kdor svojega očeta grdo pogle¬
duje in svojo mater zaničuje, vreden je, naj
mu vrane ali krokarji izkljujejo oči, in jih
mladi orli za potokom požro.“ 1

Dobri materi pridna hči vse čisto povej,
kakor svojemu izpovedniku, in kar stvarice
ne zakrivaj pred njimi; vse jim gladko razo¬
deni še poprej, ko te vprašajo. Oče in mati
sta ti vidna angelja variha, in hudobna si,
če svojemu očetu žalost in materi svoji te¬
žavo narejaš: „ tvoj a luč bo v sredi teme
ugasnila.

če si pa v službi, ali če nemaš nič več sta-
rišev, in ti Bog da poštene predstojnike, za¬
hvali Boga, in lepo jih ubogaj; kot svojega
očeta in mater jih spoštuj, če hočeš srečna
biti. — Dekli, katera po noči izpod strehe
hodi, pozno domov prihaja, in se gospodarju
ali gospodinji ne da posvariti, se nikoli ne
bo prida godilo. Kdor ne uboga, je brez
Boga.

8. Dekličev osma sovražnica je ne¬
sramno zapeljivo znanje z moškim
spolom;  ono v srečen zakon brani in de¬
klicam veliko nesreče pripravlja. Goljufne
so zapeljivcev obljube: dobro obetajo, pa
hudo dajo; če jim verjameš, strašno se go-

1  Prip. 30, 17. - a  Prip. 20, 20.

Krščansko devištvo. 3

34

ljufaš. Ako ti sladko obeta, da te bo vzel,
ne zanašaj se, če le odlaga, tebe pa v greb
napeljuje: kako bo on tebi zvest, ker se
Boga ne boji? Dolgo znanje prinese slab za¬
kon, ali pa nobenega ne. Po potu pregrehe se
prava sreča ne najde, in kdor srečo zakon¬
sko pred poroko zapravlja, ne bo je imel po
poroki.

Deklica, katera pred zakonom razuzdano
živi, težko bo poštena in srečna zakonska
žena. Ali bo ona dobra gospodinja za svoje
domače skrbela, ali bo skrbna mati svoje
otroke lepo redila, ali bo zvesto udana svo¬
jemu možu, ki ni v dekliškem stanu za svoje
poštenje skrbela, ni bila zvesta svojemu Bogu?

Ne skrbi, deklica, za svoj kruh, tudi za
streho ne, ako pošteno živiš; tvoj Gospod
Jezus Kristus je bogat dovolj, pa tudi dober,
da te oskrbi, ako le njemu zvesto služiš in
njega čisto ljubiš. — Ne verjemi sladkarju,
ki prisega, da te ljubi, pa hoče nespodobno
delati s teboj; ako bi te v resnici ljubil, va¬
roval bi tvojo nedolžnost. Pregrešna ljube¬
zen ni ljubezen, temveč najhujše sovraštvo.
— Ne jemlji darov, ki ti jih daje moštvo,
dokler nista v poštenih in očitnih zarokah;
ne ponuja jih zastonj. Nedolžnost tvoja pa
ni na prodaj; tvoja čistost nema cene, in ne
da se doplačati.

35

če prideš v kako nevarno sosesko, v
kateri zakonski brez zvestobe živijo, mlade¬
niči deklic v miru ne pustijo: o ne mudi se,
beži prej ko moreš iz take vasi, kakor bi go¬
relo za teboj; taka vas je živa Sodoma za
čisto deviško srce. — Ne daj po noči k sebi
hoditi; tema je sovraž devicam, katere varno
ne čujejo. Po noči se zapeljivcem glasiti,
odpirati jim, in se ž njimi pečati, se pravi
dušne tolovaje ali razbojnike puščati pod
streho. Vsaka noč ima svojo moč. „Kdor
sam pri sebi misli: kdo me vidi ? krog mene
je temno, zidovi ali stene me zakrivajo, on
gleda le na človeške oči, in ne pomisli, da
so božje oči neizrečenokrat svetlejše kakor
solnce, ki vidijo vse, kar človek stori." 1  Ne
poslušaj zapeljivca, ki pravi, da prešeštvovati
ali nečistost delati ni greli, človek, ki to
govori, je najemnik tiste peklenske kače, ka¬
tera je v raju Evo zapeljala in je tudi pri¬
čala, da ni greh. Hudi duh je oče laži, in
lažnivci so vsi, ki tako govorijo. O ne ver¬
jemi jim,, da ne boš tudi ti zapeljana Eva,
nesrečna reva!

9. Deveta sovražnica deviškega stanu,
smrtna glava vseh drugih, je nečistost ali
prešeštvovanj  e. Ni jih še vojska pobila

1  Sirah 23, 25—29.

3 *

36

toliko, tudi ne kuga ugonobila, kolikor je ne¬
čistost zapeljanih duš pomorila. „V prvih
časih krščanstva je peklenski sovražnik kri-
stijane po malikovalcih preganjal z mečem
in z ognjem, zdaj pa sveto cerkev preganja
po zapeljivcih, po nečistosti, in to se mu bolj
lahko zdi.“ 1

Deklica, ki je bila v devištvu med svo¬
jimi tovaršicami, kar je svetla lilija med cve¬
ticami, je v nečistosti kakor od črva sneden
cvet, ki obleti. Nečisto srce čednosti vse
zapustijo; zakaj: „ Čistost je vseh drugih čed-
nostij sveti pas: ako pa nemaš pasa, zama¬
zala in poblatila boš vse svoje oblačilo." 1

Deviško srce je Bogu posvečen oltar; na
njem se molitve in druga dobra dela Bogu
darujejo, če pa srce čisto ni, tudi molitev,
in vse, kar nečistnica stori, pred Bogom
nema prave podobe. Kakor nezvesta ovčica
svojega pastirja zapustivši v strašno puščavo
za deročim volkom gre, ravno tako hodi za¬
peljana nečistnica za svojim zapeljivcem, gluši
svojo vest, ne posluša učenikov, starišev ne
mara, pozabi Boga, ne misli na strašno smrt
in dolgo večnost. Ezav je za skledico ku¬
hane leče prodal veliko pravico svojega prvo-
rojenstva, nečistnica da veliko večjo srečo

1  Sv. Avguštin. — a  Sv. Hijeronim.

37

s’,ojega devištva, tudi srečo nebeškega kra¬
ljestva za nesramno, kratko in črvivo veselje.
Oh, kolika izguba!

Telo nečistnice slabi, lepo rudeče lice
bledi, smrt se ji na čelu pozna, in v krat¬
kem bo ona grozovitna pošast, katere se vse
izogiba. „Nečistnica bo kakor blato na cesti
pomandrana." 1

Zapeljivci so nečistnici le tako dolgo
zvesti, dokler je cvetja kaj; naj uboga za-
peljanka ob poštenje pride, v drug stan stopi,
ali svoje zdravje izgubi, še ne pogledajo več
za njo. Kakor so Judje Iškarijota lepo imeli,
mu denarjev ponujali, da jim je prodal ne¬
dolžnega Jezusa, ravno tako delajo zapeljivci
z devištvom. Ko se je pa nesrečni Judež v
grozovitni žalosti obrnil do njih, da bi se ga
usmilili, mu še nobeden ni lepe besede ni dal.
»Kaj je nam za to,“ so dejali, „le sam glej!“ 3

Taka je vsem zapeljanim deklicam, ki
prodajo svojo nedolžnost. Judež je obupal
ia se na vrbo obesil; nečistnic veliko pa na
rabeljskem kolu umrje, v vodo poskače, si
zavda, se pomori, veliko v neznanih boleznih
živih segnije, in nesrečno konča: le malo se
jih poboljša in resnično pokoro stori. „Kdor
v nečistosti živi, hitro bo črvom živež in nje¬
gova duša izbrisana iz bukev življenja. “ 3
~ 1  Sir 9, 10. - a  Mat. 27, 4. - 3  Sir. 19, 3.

38

O preljuba deklica, katere deviški cvet
še ni nečistosti kužni veter omamil, beži pred
zapeljivostjo, kakor pred pisano kačo. Ni
gnoja tako grdega, ni tako črnih saj, ne
smrtnega strupa tako hudega, ko je nečisto
dejanje; dopade le izgubljenemu grešniku,
ki je na duši slep. Varovati se je še lahko,
ali odvaditi se nečistosti je težko in gorje.
Vroča nečista želja, gorečemu ognju enaka,
ne bo ugasnila, dokler vse požgano ne bo.

Ako si pa, nesrečna deklica, padla v
strašno povodenj nečistosti, primi se hitro
zadnje deske: prave resnične pokore, da se
na večno ne potopiš. Ne odlagaj od danes
na jutre, hitro se očistiti po prvem grehu;
hiti in izderi trn, ki rani krvavo tvoje srce.

če ne zapustiš hitro nečistega dejanja
in nevarnega znanja, naglo boš prišla živemu
Bogu v roke. Za nečistosti delj je neskončno
pravični Bog potopil ves prvi svet in je cela
mesta požgal. Vse pregrehe on ostro kaznuje,
ali nečistost tepe do bele kosti. „Zavoljo ne¬
čistih pregreh/ 1  pravi sveti Pavel, „pridejo
šibe božje nad neverne ljudi.“ 1  Tudi tebe
čaka hudo vse to, če zamudiš poboljšanje
svoje. Vroče solze resnične pokore bodo
omile tvoje nečisto srce in zadobile ti zopet

1  Efež. 5, 5-6.

39

božjo prijaznost. Dasiravno več ne boš de¬
vica, bodi vsaj spokornica, kakor je bila
Magdalena, čeravno ne moreš več biti ne¬
vesta Jezusova, bodi vsaj njegova zvesta dekla;
in veseli se, saj je tudi spokornicam on pri¬
pravil lep veličasten sedež v nebesih.

3. Deset prijateljev in prijateljic devištva.

Ne boj se, čista duša, ako je ravno ve¬
liko sovražnikov tvojih, ki te spravljajo ob
nedolžnost in ljubezen božjo; še več je pri¬
jateljev in prijateljic tvojih, ki ti pomagajo
srečno premagati vse sovražnike svoje.

1. Prva prijateljica devištva je božja
beseda,  če jo zvesto poslušaš in v svojem
srcu ohraniš. Kakor je Kristus z besedo
svetega pisma zavrnil skušnjavca, rekoč : „Pi¬
sano je, ne skušaj Gospoda svojega Boga,“ 1
bodo tudi tebe zapustile hude misli, ako se
spomniš, kako sv. pismo svari pred hudim.
Beseda božja je mogočno orožje, da ž njim
vse skušnjave premagamo. „Kdor posluša
moje besede, in je ohrani,“ govori Jezus, „je
podoben modremu možu, ki zida svojo hišo
na trdo skalo. “ 2  Kakor take hiše ne podero

1  Mat. 3, 7. — a  Mat. 7, 24.

40

vetrovi, tudi ne odnese povodenj, ravno tako
skušnjava ne bo premogla device, ki svoje
življenje zvesto ravna po Jezusovem nauku.

2. Druga prijateljica deviškega stanu je
goreča molitev  v veselju in v žalosti, v
skušnjavah in težavah. Sveta čistost je božji
dar, „in nihče ne more biti zdržen ali čist,
ako mu Bog ne da.“ 1  Prava srčna molitev
pa izprosi čistost in jo ovaruje. če si vesela,
hvali Boga, in on bo tvoje veselje poslajšal;
če si žalostna, poklekni, povzdigni svoje roke,
potoži svojemu Jezusu, kar tvoje srce teži,
on ti bo žalost polajšal. Ako te obhajajo
hude skušnjave, in se jim ne moreš braniti,
začni moliti, in bežale bodo od tebe. Ako si
v nevarnosti strašnega greha in nemaš druge
pomoči, le samo vzdihljej žive molitve pošlji
k Bogu, rekoč: „Pomagaj, Gospod, da se ne
potopim!“ 2  in ne bo te premogla vsa pe¬
klenska moč. •— Tudi Jezus je molil na Olj¬
ski gori v svoji smrtni bridkosti, in molitev
je izročil vsem svojim učencem in učenkam
za pomočnico, rekoč: „čujte in molite, dav
skušnjavo ne pridete, zakaj duh je sicer vo¬
ljen, ali meso slabo." 3

8. Tretji prijatelj tvoj, deklica mlada, je
sveti post,  skrben oče potrebne zdržnosti

1  Modr. 8, 21. — 3  Mat. 14,16. — 3  Mat. 26, 41.

4r

od prepovedanih škodljivih rečij in moder
učenik zdrave mere pri jedi in pijači. „Varujte
se,“ opominja Jezus, „da svojih src ne pre-
obložite z jedmi in pijačo. “ 1  Ne razvadi se,
deklica! preveliko jesti in piti, zakaj to pri¬
pravlja bolečine; požrešnost jih je že veliko
pomorila: kdor pa vse uživa po meri, do¬
živel bo starih let . 2  Kakor oblaki solnce
zakrivajo, tako prenasičen trebuh dušo temni.
Modra zmernost ohranja čedno dušo in telo.
Predober živež v mladih dneh rad prinese
nesrečno starost; vsaka razvada je za člo¬
veka huda novica ali nov davek, ki si ga
sam naklada. Ni srečen, kdor veliko glešta ali
ima, ampak srečen je, kdor le malo potre¬
buje. Varuj, se kradljive sladkarije ali poje-
dičnosti: izmikati in pojedati, kar najdeš in
kjer moreš, to škoduje zdravju in poštenju.
Kar človek sprosi, brez strahu nosi, in tudi
zaužije; kar se skrivši zgodi, k pridu ni.

Sveta mati katoliška cerkev zapoveduje
post, da bi kristijane lepo zmerno in trezno
vadila živeti. Vsaka poštena in krščanska
duša jo lepo uboga; in to jej bo v zveličanje.
Po nepokorščini in nezdržnosti so nam prvi
stariši zveličanje izgubili, s postom in pokor¬
ščino iskati moramo mi zveličanje svoje. —

1  Luk. 21, 34 - 2  Sir. 37, 34.

42

Kedar te obhajajo hude skušnjave, te grešno
telo v hudo napeljuje in sili, posti se, in s
postom strahuj svoje telo, da bo duši po¬
korno. „Post pregreho mori, ukončuje hu¬
dobije, pomaguje v zveličanje, je korenina
milosti božje, in je dno ali podstava drage
čistosti." 1  Če se pa hočeš prav postiti, „naj
se postijo tudi tvoje oči, da opustijo gledati
nevarnih rečij; naj se posti tvoj jezik, da ne
govori praznih ali pohujšljivih marnov, in
tudi tvoja ušesa, da nespodobnih marnov ne
poslušajo." 2  Post je vsem svetnikom v ne¬
besa pomagal, on bo tudi tvoje čistosti zvest
in mogočen varih.

4. Četrta prijateljica devištva je ljuba
ponižnost  v noši, v govorjenju in vsem
dekliškem vedenju. „Ne bodi visokih misli j
zavoljo svojih oblačil,“ 3  in ne bodi prevzetna,
če te ljudje štimajo. Vse, kar imaš dobrega
ali čednega, je božji dar; Bogu pa dopade
le ponižno srce. „Vsi prevzetni so Bogu so-
vraž, ponižnim pa je zelo prijazen." 4

Ne išči hvale ljudij; ona beži pred člo¬
vekom, ki se preveč goni za njo. Naj te drugi
hvalijo, sama se ne hvali nikoli. Več ko boš
hvaljena, še bolj bodi ponižnih mislij, le

1  Sv. Ambrož. — 2  Sv. Bernard. — 8  Sir. 11, 4.

- 4  I. Pet. 5, 5.

43

Bogu dajaj hvalo. — Nikoli se ne povzdiguj
črez druge, zakaj: „Napuh je greha začetek,
in kdor mu je udan, napravlja veliko gnu¬
sobe, Bogu in ljudem je sovraž, in v pričo
obeh dela krivico. “ 1  Ptice, katere visoko letajo,
nizko obsedijo; štimane ali prevzetne glave
se spotaknejo in padejo. Napuh je omotica
devištva; prevzetnosti rado spodleti.

Pridna in pohlevna bodi, pošteno in tiho
se nosi; naj te le malo poznajo posvetni
ljudje, toliko več te bo poznal Bog. Kakor
modra vijolica le v skrivnem in mirnem kraju
rada cvete, toda ves kraj z žlahtnim duhom
napolnuje, živi ti lepo tiho, polna svetih čed-
nostij in dobrih del. Neumneži te bodo v
miru pustili, le modri te bodo našli; in ravno
to bo tvoja sreča. Visoke smereke podirajo
viharji, prešerne deklice pa zapeljivci sprav¬
ljajo v nesrečo. V mirni nizkoti čedno cve¬
tijo vijolice, v ponižnosti pa deviško srce.
»Uči se od mene,“ pravi usmiljeni Jezus,
»kako sem krotek in ponižnega srca, in mir
boš našla svoji duši. “ 2

Ne zmeni se za druge, ako se ravno vi¬
soko nosijo; ne bodi žalostna, čeravno boš
mnogokrat zaničevana. Veter tudi prah v
oblake zanese, dokler žlahten kamen v prahu

Sir. 10, 15. — “ Mat. 11, 29.

44

na zemlji neznan leži. Hitro dež povišani
prah v blato izpremeni, žlahtni kamen pa
lepo svetlo omije in pokaže njegovo ceno
ljudem. Tako se tudi na svetu godi. „Kdor
sam sebe povišuje, bo ponižan, kdor se po¬
nižuje, bo povišan. 1 ' 1

5. Peta prijateljica devištva je sramož-
ljivost,  katero je Bog nedolžnosti dal za
varhinjo. Ona je znotranji božji glas, ki te
opominja, kedar si v pregrešni nevarnosti.
Tvoje srce sprehaja sveti strah, in rudečica
spreletava tvoje lice. Sramožljivo dekle ne
more poslušati nesramnih govorov, ne govo¬
riti, ne gledati nečistih in nespodobnih rečij.
Sramožljiva deklica se nosi pohlevno, gre
vselej pošteno oblečena med ljudi, varuje
svoje oči in beži s kraja, kjer bi se naj še
tako skrivno godilo kaj nesramnega. Nespo¬
dobnemu nagovoru se ne posmeji in nesram¬
nega grdeža nikdar ne pogleda lepo.

Sramožljivost je rahel cvet deviškega
stanu; nesramna prešernost pa je pri deklicah
to, kar je smrad pri rožah. — Ako bolnik
že več ne čuti svojih bolečin, je blizu smrti;
in če tebe sram ni več, o tako že umira tvoje
devištvo. Le v srcu nedolžnost, sramožljivost
na licu, in pa vedenje pošteno daje devici
pravo vrednost.

1  Luk. 14, 11.

45

6. Šesta prijateljica tvoja naj bo modra
previdnost, varnost  pred vsem, kar v
nečisti greb napeljuje. Jezus nas opominja
n varovati se, čuti in moliti"; 1  in sv. Peter
pravi: „Bodite trezni in čujte, zakaj hudič,
vaš zopernik, bodi okoli, kakor rjoveč lev,
in išče, koga bi požrl. Trdno se mu ustav¬
ljajte!" 2  Kar ne zamore on sam, škodovati
nam išče po svojih pomagalcih in pomagal-
kah, ako se zvesto ne varujemo. Varuj se
nespodobnega premišljevanja, in hitro odpravi
hude misli. Malo iskro lahko ugasiš, če plju¬
neš na njo, dokler se večji ogenj ne užge;
ravno tako hitro pljuni tudi vsako hudobno
misel ali pomislek iz svojega srca, da se po¬
želenje vnelo ne bo. Kdor rad nespodobne
reči premišljuje, se sam v zanke zapleta, in
kedar pride skušnjava, ne more več uiti.

Ne gledaj nespodobnih krajev, ne svo¬
jega ne drugega spola, tudi ne nesramnih
podob. Nevarni pogledi so ostre pušice, ki
prebodejo nedolžno srce. Zato govori po¬
božni Job: „S svojimi očmi sem naredil za¬
vezo, da bi celo ne mislil na drug spol, za¬
kaj kak del bo imel Bog v meni, in kak
delež Vsegamogočni?“ 3  Varna bodi v po-

1  Mark. 13, 33. — 2  I. Peter 5, 8—9. — 8  Job.

31, 1—2.

46

slušanju. Kakor svinje razrijejo lep vrt, ravno
tako nesramne besede nedolžno srce; zato
ga je potreba dobro ograditi, če poslušalcev
ne bo, potihnilo bo tudi grdo govorjenje.
„Ne govori mi tega!" reci nesramnežu, ki
grde besede ponuja, pa tudi sama ne zini,
kar se še imenovati ne sme. Tudi beseda
ubije človeka s pohujšanjem; in „enkrat
bomo odgovor dajali o vsaki prazni besedi . U1
„ Gorje pa tistim, ki pohujšanje delajo; boljše,
da bi se jim mlinski kamen obesil na vrat,
in bi se v dno morja potopili;“ 2  oni so ubi¬
jalci nedolžnih duš.

Varuj se nevarnega dejanja, ne daj se
za roke prijemati, da se te nečisti ogenj ne
prime kakor kužna bolezen. Po noči se
skrbno zapiraj, in ne pečaj se z nobenim,
naj ima gosposko ali kmetovsko suknjo. Slama
se ne bo užgala sama od sebe, ako luči ne
prineseš blizu. — Z moškim spolom noreti,
metati se, ni brez greha; in nevarno je tebi
spremljati takih, katerih prav ne poznaš.

Srčna bodi, če se te hoče kdo lotiti, in
le s budim ustavi se mu, če ubežati ne mo¬
reš. Pokrižaj se, zakliči v pomoč Jezusa in
Marijo, svojega angelja variha, pa tudi ljudi.
Ne bo ti hudoben človek vzeti zamogel, kar

1  Mat. 12, 36. — a  Mat. 13, 6.

47

je tebi ljubše kakor življenje, ako sama no¬
češ. Bog je s teboj, kdo bi te premagal, če
se le malega varuješ. Ali sovražnik nedolž¬
nosti tvoje je zvit; „on hoče le en las od
tebe in če mu ga daš, splete po malem iz
njega močno vrv ali konop,“ 1  in vlovi tvojo
dušo. „Kdor nevarnost ljubi, pokončan bo v
nevarnosti. “ 2

Ako je hiša nevarna za te, ogiblji seje;
zapusti službo in še tolik dobiček, da le
svojo čistost ovaruješ. To se pravi po be¬
sedah Jezusovih: „izdreti oko, in odsekati
roko, če te pohujša.“ 3  „Kaj pomaga člo¬
veku, naj si ves svet pridobi, svojo dušo pa
pogubi." 4

7. Sedmi najboljši prijatelj tvoj je usmi¬
lj eni Jezus;  le ž njim se skleni, vsa bodi
njegova, in tudi on bo ves tvoj. Prišel je
tvoj Zveličar iz svetih nebes na revno to
zemljo po te, da bi te vzel v večno veselje.
On, tvoj dobri Pastir, te išče in kliče, kedar
se zmotiš in zaideš na nevarni pot pogub¬
ljenja ; nese te spet na svojih lastnih ramah
med svoje srečne ovčice nazaj. On, ljubez-
njivi ženin tvoje duše, daje se ti v presve¬
tem rešnjem Telesu uživati, napolnjuje srce

1  Sv. Avguštin. — a  Sirah 3, 27 — 3  Mat. 5,

29—30. - * Mat. 10, 26.

48

tvoje že na tem svetu s čistim veseljem in z
zadovoljnim življenjem: v Očetovi hiši pa ti
pripravlja, kakor skrben brat svoji sestri,
častit sedež večnega zveličanja. Kje najdeš
takšnega prijatelja, da bi te ljubil zvesteje?

— „Ali bo mati pozabila svoje dete/ pravi

on, „jaz te ne bom pozabil nikdar .' 1  Moja
hči, tako te vabi usmiljeni Jezus, daj mi
svoje srce! „Ali more prijatelj bolj ljubiti
prijatelja, kakor da da svoje življenje zanj ?“ 2
„Tudi jaz sem umrl za te, da bi ti večno ži¬
vela. Vse sem jaz tebi dal, ali boš ti mene
zapustila, in svoje srce dala rajši zapeljivemu
svetu, kakor pa meni? : ‘ — Oh, ljuba sestra!
bodi Jezusu zvesta; le pri njem boš srečna.
Ako se ti hudo godi, le k njemu se obrni
najprej, zakaj on sam pravi: „Pridite k meni
vsi, ki trpite, in ste obloženi, in jaz vas bom
poživil.' 3  Če te obdajajo hude skušnjave,
le iz srca vzdihni k njemu, in vse hudo te
bo zapustilo; zakaj Jezus premagovalec pekla
in smrti je varih in vojvoda tvoj. Ako zajdeš
v strašno grešno priložnost, njega zakliči na
pomoč, in premagala boš vse vidne kakor
nevidne sovražnike ter veselo porečeš s sve¬
tim Pavlom: „Vse zamorem v tem, ki me

močno stori .“ 4  „Kdo me bo ločil ljubezni Je-

1  Iz. 49, 15. — s  Jan. 15, 13. — 8  Mat. 11, 28.

- * Pil. 4, 13.

49

zusove? nadloga, ali bridkost? ali lakota?
ali golota? nevarno preganjanje ali meč? —
Trdno vem, da me ne bo smrt, ne življenje,

— ne sedanje, ne prihodnje, ne sila, ne vi¬
sokost, ne globočina, ne druga stvar zamogla
ločiti od ljubezni božje, ki je v Jezusu Kri¬
stusu, mojem Gospodu." 1

8. Osma prijateljica tvoja je Marija
prečista devica,  ljubeznjiva mati nedolž¬
nih duš. Ona je devica bila, devica rodila,
in je devica ostala, vsem deklicam najlepši
vzgled. — V mladih letih kaže ti, kako naj
tiho in bogaboječe živiš. Proč od vsega po¬
svetnega šuma bila je svojim starišem v vsem
pokorna. Svet je ni poznal, in vendar jo je
Bog izvolil za srečno mater svojega Sina.
Sramožljiva in čista devica ni poznala mo¬
škega spola, in celo angelja se je prestrašila,
ko ji je češčenje izporočal.

Vsa ljubeznjiva je bila Marija do svoje
žlahte; šla je obiskat svojo že priletno teto
Elizabeto, in lepo ji je stregla tri mesece.

— V tovaršiji bila je božja hvala njeno ve¬
selje; ostala je le pri poštenih in bogabo¬
ječih ljudeh.

Svojemu možu, svetemu Jožefu, je bila
Marija zvesta tovaršica v žalosti in v veselju.

1  Rim. 8, 35-39.

Krščansko devištvo.

4

50

Vsa pokorna šla je ž njim v Betlehem k po¬
pisovanju, in bežala je v daljno egiptovsko
deželo pred Herodežem; pa tudi k službi
božji je pridno bodila ž njim. Bila je skrbna
gospodinja za svojo hišo, pa tudi usmiljena
soseda, in naprosila je svojega božjega Sina
v Kani na Galilejskem, da je s čudežem po¬
magal svatom, in jim vodo v vino premenil.
— Božji volji udana je bila v sreči in ne¬
sreči ; ponižna dekla Gospodova tudi pod kri¬
žem svojega lastnega Sina.

„Srečno je bilo Marijino telo, ki je no¬
silo Jezusa, srečne prsi, ki so njega dojile;
srečna si pa tudi ti, ako živiš po naukih Je¬
zusovih, 1(1  in posnemaš Marijine čednosti. —
Rada, rada misli na Marijo, in premišljuj,
kako je ona živela in zvesto Bogu služila.
Ne pozabi, koliko je ona trpela, da tudi ti
rada voljno trpiš. — Časti njo, kraljico ne¬
bes in zemlje ; hodi ob njenih svetih godovih
k izpovedi in k svetemu obhajilu; moli po¬
sebno ob sobotnih večerih litanije Matere
Božje z lepimi molitvami, tudi sveti rožni
venec, kedar utegneš; pa tudi zjutraj in
zvečer se ji priporočaj. „Nikoli še ni bilo
slišati, da bi kdo zapuščen bil, ki je Marijo
prav častil, njene čednosti posnemal, in se

1  Luk. ll, 27-28.

51

njeni priprošnji priporočal." 1  Ljubijo srčno,
in bodi Marijina dobra hči, tudi ona bo tvoja
skrbna mati.

9. Deveti prijatelj tvoj je zvesti angelj
varih,  katerega ti je Oče nebeški dal za
tovariša, da te spremlja in vodi od zibeli do
pokopališča. 2  On ti daje dobre misli, pred
hudim te svari in k dobremu opominja. On
nosi tvoje molitve pred nebeški prestol mi¬
losti božje, stoji pred obličjem Očeta nebe¬
škega in prosi za te. On vidi vsa tvoja naj-
skrivnejša dela, vsepovsodi je pri tebi, in
tožil te bo enkrat Da sodbi, ako se ne boš
greha varovala. On se pa tudi veseli, kedar
se resnično poboljšaš.

Ne pozabi zatorej, ljuba deklica, svojega
angelja variha; zakaj: „Bog je svojemu an-
gelju ukazal, da te bo varoval po vseh tvojih
potih.“ 3  Vedno bodi čistih mislij, poštenega
govorjenja in vedenja; rada božjo hvalo pre¬
pevaj, tako boš ljuba tovaršica angeljev. Lasti
s yojega zvestega variba, priporočaj se mu
zjutraj in zvečer, in kliči ga na pomoč v teža¬
vah ali v hudih skušnjavah. „Nebeški vojvode,"
uči sv. Bernard, »morejo, hočejo pomagati in
ti tudi pomagajo, ako jih pokličeš na pomoč.
Le sama se ne podaj v hudo!" — „Poglej,

1  Sv. Bernard. — 2  Sv. Hijeronim. — 8  Ps. 90, 11

4*

52

pravi gospod Bog, jaz hočem poslati svo¬
jega angelja, ki pojde pred teboj; on te bo
varoval na potu, in te pripeljal v kraj, ka¬
terega sem ti pripravil. Spoštuj ga, in glej,
da ga ne zaničuješ. Kedar boš grešila, on ti
ne bo prizanesel, v njem je moje ime." 1

10. Deseti prijatelji in prijateljice tvoje
so vsi božji svetniki in svetnice v
nebesih.  Veselijo se pri Očetu, za te pro¬
sijo in ti podajejo kakor bratje in sestre
roke, ter želijo, da bi srečno prišla za njimi
v nebeško družino večnega veselja.

Spoštuj nebeške prijatelje in prijateljice
svoje, posnemaj njihove svete čednosti, in
vsak dan se priporoči svetniku ali svetnici,
katere god sveta cerkev obhaja. Posebno pa
v časti imej svojo sveto patrono, katere ime
si pri sv. krstu prejela zato, da bi živela po
njenem svetem vzgledu. Za vsako nedeljo
najdeš v pričujočih bukvicah življenje ene
svetnice v kratkem popisano. Preberi vsako
nedeljo, kedar koli utegneš ali moreš, ene
svetnice življenje, zapomni si njene posebne
čednosti, ravnaj se po tistih, in priporočaj
se njeni priprošnji. Tako boš svoje posebne
pomočnice imela v nebesih, in lahko po pra¬
vem potu k nebesom hodila; dokler enkrat

1  II. Mojz. bukve 23, 20—21.

53

ob srečni zadnji uri tvoje prijateljice pridejo
po te, in te poueso v večno veselje. Amen.

4. Petero zlatih naukov deviškega življenja.

Ako premisliš, ljuba deklica, lepo, sveto
življenje božjih svetnic, tvojih prijateljic v
nebesih, in pogledaš, kako posvetne deklice
v sedanjih časih žive, lahko očitno spoznaš,
da se življenje zvestih Jezusovih služabnic in
pa življenje posvetnic loči kakor noč in dan.
Kaj si boš izvolila, biti Jezusova in živeti po
vzgledu njegovih svetnic, ali biti posvetna in
posegniti za posvetnimi?

„ Dvema gospodoma ne moreš služiti" 1 :
Jezusu, svojemu ženinu, in pregrešnemu svetu
ne moreš dopasti. Poslušaj, kako lepo ti
piše sv. Janez, ta čisti in ljubeznjivi Jezusov
učenec: „Nikar ne ljubi sveta, tudi ne tega,
kar je na svetu, če kdo svet ljubi, ljubezni
božje v njem ni. Vse, kar je na svetu, je
poželenje mesa, in poželenje očij in napuh
življenja, ki ni iz Očeta, ampak je tega sveta.
Svet pa preide, in vse njegovo poželenje; le
kdor dopolni voljo božjo, ostane vekomaj." 2
Svet  pomeni vse zapeljive ljudi, nevarne

Mat. 6, 24. — 2  I. Jan. 2, 15-17.

54

dobrote, grešno veselje, in tako blago, ki
naše srce od Boga na posvetno vleče in v
greh napeljuje. Ljubezen takih rečij oslepi
dušo in jo pogubi; zakaj kdor svet ljubi, bo
s svetom konec vzel. „Kdor ni z menoj,"
govori Jezus, „je zoper mene, in kdor z me¬
noj dobrega ne spravlja, raznaša." 1  čegava
hočeš biti? Jezusova, ali služabnica sveta?

O ljuba deklica! bodi pridna Jezusova
ovčica: le usmiljeni Jezus je tvoj dobri dušni
pastir. On, ki pase svetle zvezde kakor bela
jagnjeta po visokem nebu, in jih lepo napaja
v širokem morju, on je tvoj ljubi pastir.
Njega samega si izvoli za svojega ženina,
dokler v samiškem stanu živiš; ako boš kedaj
hotela stopiti v sveti zakon, naj ti on po
tvojih stariših, predstojnikih in prijateljih iz¬
bere ženina, ki bo po njegovi sveti volji. Le
tako boš gotovo srečna.

Če pa želiš biti nevesta Jezusova, moraš
tudi živeti tako, da boš njegove čiste lju¬
bezni vredna. — Zapomni si torej in globoko
si v srce zapiši teh-le petero zlatih na¬
ukov deviškega življenja:

1. Hodi pogosto in vredno kizpo-
vedi in k svetemu obhajilu.  — Po¬
svetne neveste želijo vedno ali ves čas biti s

1  Luk. 11, 22.

55

svojim ženinom; in kolikorkrat imajo prilož¬
nost, obiščejo se. Jezus, ženin tvoje duše,
posebno prebiva v presvetem zakramentu
rešnjega Telesa, in želi, da ga večkrat obi¬
ščeš, ter te vabi, rekoč: „Pridite k meni vsi,
ki trpite, in ste obloženi, jaz vas bom po¬
živil /' 1  ^Jaz sem prava vinska trta, vi mla¬
dike. Kakor mladika ne more roditi sama
od sebe, ako ne ostane na trti, tako tudi vi
ne, ako ne ostanete v meni. Kdor ostane v
meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu;
ker brez mene ne morete ničesar storiti /' 2
To se pa zgodi v svetem obhajilu, kedar se
s čisto izpovedjo, živim obžalovanjem storje¬
nega greha in resničnim poboljšanjem vredno
pripraviš, in se ž njim združiš pri njegovi
sveti mizi; zakaj on sam govori: „Kdor za-
uživa moje meso in pije mojo kri, ostane v
meni, in jaz v njem." 3

Ako se ženin in nevesta poredko obi¬
ščeta, ne bosta se dolgo rada imela; umrla
ho tudi tvoja ljubezen do Jezusa, če malo¬
kdaj greš k izpovedi in k svetemu obhajilu.
Usahnila boš v dobrem, kakor mladika, ki
jo bodo pobrali in v ogenj vrgli . 4  Vsako
vredno sveto obhajilo je svatovski dan ne-

1  Mat. 11, 28. — 2  Jan. 15, 1—5. — 3  Jan. 6,

57 - - 4  Jan. 15, 6.

56

beške poroke za dušo, ki Jezusa živo ljubi,
Iti kakor omladi juterna rosa cvetoče rože.
še lepše oživi vredno sveto obhajilo čiste
duše, ki svojega Jezusa v resnici ljubijo in
ga z živo vero pod svojo streho vzamejo.

2. Jezusa sveti spomin vedno

ali ves čas v mislih imej in njega
nikoli ne pozabi.  — Vsako jutro naj bo
on prva tvoja misel, da bo prvina mladega
dne njemu posvečena. Hitro ko vstaneš, po¬
križaj se in pozdravi ga, rekoč: „Hvaljen

Jezus moj, ki si varval me nocoj. Varuj me
še danes hudega, da bom tebi zvesto služila. 11
— Vsak večer, preden se vležeš, pokrižaj se,
in njemu se priporoči, rekoč: „Ljubi Jezus!
lepo te zahvaljujem za vse dobrote, ki sem
jih danes od tebe dobila. Tudi noč prihodnjo
ne zapusti me, in odpusti mi, kar sem pre¬
grešila Daj mi sladko spati, v jutro zdravi
vstati, in spet veselo iti na svoje delo.“ —
Tako boš vsak dan z Bogom začela, in srečno
z Bogom nehala.

3. Očitno skazuj svojo ljubezen
do Jezusa in ne sramuj se ga pred
ljudmi.  — Posvetna nevesta nosi vidno
znamenje svojega ženina, prstan na roki, da
ne pozabi, komu se je obljubila. Prstanov
tebi nositi ni potreba, zakaj znamenje lju¬
bega Jezusa je tebi vsak križ, ki ga na polju

57

vidiš, in te spominja na njega, ki te je na križu
odrešil. Kedar mimo križa greš, vselej glavo
nagni in pozdravi Jezusa, rekoč: „Molim te,
križani Jezus, in te častim, ker po tvoji
smrti na križu biti zveličana želim!“ — Vsaka
posvečena cerkev je njegova hiša, ki te na
njega opominja. Kedar mimo hodiš, v cer¬
kev stopi, in kleče pozdravi svojega Zveli¬
čarja. Ako pa v cerkev ne moreš, opravi
pred vratmi svoje pozdravljenje. — Kolikor-
krat slišiš v jutro zgodaj juternico, ali opol¬
dne aogeljsko češčenje, večno luč ali večernico
zvoniti, spomni se, da je to njegov glas, ki
kliče, da bi ga ne pozabila, ampak vredno
ga počastila, in Marijo, njegovo ljubo mater.
Le gredoč pokrižaj se, in odmoli angeljsko
češčenje; tako boš lepo darovala svojega že¬
nina, usmiljenega Jezusa.

4. Rada božje nauke premišljuj,
in svoje srčne želje le k nebesom
povzdiguj.  — Najslajše veselje ima po¬
svetna nevesta, ako sliši ali kaj lepega bere
o svojem ženinu. Vsako nedeljo in zapove¬
dan praznik imaš tudi ti zlato priložnost, v
sveti božji hiši veliko lepega brati.

Zatorej naj bodo pridige in krščanski
nauki tvoje največje veselje. „Kdor je iz
Loga, besedo božjo posluša.“ 1  — Namestniki

1  Jan. 8, 47.

58

božji so prijatelji tvojega ženina; on jih po¬
šilja tebi svojo voljo oznanjevat, tebe opomi¬
njat, k sebi vabit in ti kazat pravo pot. če
njih rada ne poslušaš, tudi Jezusa ne ljubiš.
Kedar v spomladnem ali vigrednem jutru
ljubo solnce rožice posije, veselo pridne bu-
čelice na polje letijo po razcvetelih rožicah
sladkega medu nabirat: vsaka nedelja in svet
praznik je tudi za te lepo jutro dušnega živ¬
ljenja.

Jezusov nauk je solnce tvoje, vsaka pri¬
diga in krščanski pouk je žlahtna rožica, od
katere naj duša tvoja sebi medu nabira za
večno življenje. -— Ali če imaš ob svetih dneh
več lepega časa, o ne praznuj! Moli ali beri
dobre in svete bukvice; po njih on tebi piše,
in njegov duh govori s teboj. — Tvoje ve¬
selje naj bo, v tovaršijah pogovarjati se o
božjih rečeh, ki si jih slišala v cerkvi ali v
kakih bukvicah brala. Nespodobne pogovore
svojih tovarišev in tovaršic pa, kakorkoli moreš,
v lepo obračaj, da se ne bo Bog razžalil in
bližnji pohujšal.

5. Skrbi za svoje tovaršice, k
dobremu jih opominjaj in hudega
varuj.  — Nevesta, ki ljubi svojega ženina,
skrbi tudi za njegovo žlahto. Vsi smo ene
žlahte, otroci Očeta nebeškega: tvoji tova¬
riši in tovaršice so tudi bratje in sestre Je-

59

zusa, ženina tvoje duše. če njega ljubiš,
skrbela boš tudi za-nje. — Ako vidiš, da je
kaka deklica tvojega znanja v pregrešni ne¬
varnosti in začne slabo živeti, ne pusti je po
nevarnem potu hoditi. Lepo po samem jo
posvari; in če te uboga, pridobila si svojo
sestro. Ako pa se ne zmeni za te, privzemi
še eno, katero spoštuje, in v pričo nje zopet
posvari svojo sestro, če pa tudi to ne po¬
maga, povej predstojnikom, katerim je v skrbi:
starišem, rednikom, gospodarjem ali tudi duš¬
nim pastirjem, naj jo oni posvarijo. Ako pa
tudi teh ne bo poslušala, ne imej nobene
obhoje več ž njo, da tudi tebe ne pohujša;
zakaj taka je trdovratna, očitna grešnica . 1
To te uči Jezus, tvoj ženin. — Ne srdi se,
ako te ravno tvoja posvarjena tovaršica zato
sovraži ali tudi preklinja; tvoj Jezus te bo
blagoslovil za to. „Ako kdo med vami zajde
od resnice/' govori sv. Jakob, „in ga kdo
zavrne, ima vedeti, da kdor grešnika ali
grešnico vrne od njegove pregrešne poti,
reši njegovo dušo smrti, in pokrije grehov
veliko število ." 2  -— Kedar pa vidiš, da se
katera tvojih tovaršic pregreši ali hudo pade,
oe potisni je v globočino: ne posmehuj se
jij brez potrebe ne govori slabega o njej.

1  Mat. 18, 15-17. — 2  Sv. Jakob 5, 19. 20.

eo

Greh sovraži, a grešnico ljubi! Le žaluj in
moli za njo, da bi Jezus nikdar ne zapustil
svoje izgubljene ovčice. Pomagaj ji, kar in
kakor zamoreš, da se poboljša. To je na tem
svetu angeljsko delo. O naj bi deklice tako
lepo druga za drugo skrbele, kako veselo in
srečno bi v pravi prijaznosti in ljubezni časno
in večno živele!

Glej, poštena krščanska devica, tako se
zvesto služi Jezusu! Hudobni svet te bo so¬
vražil, ako ne živiš posvetno kakor druge.
Razbrzdani moški te bodo za tercijalko imeli,
zapeljane ženske te bodo obrekovale in vpra¬
ševale, rekoč: „Ali hočeš topla v nebesa iti?“

Pa ne zmeni se za vse to; saj se je
tudi Jezusu tako godilo, kar je vsem svojim
povedal popred ter je dejal: „Ako vas svet
sovraži, vedite, da je mene sovražil poprej
ko vas.“ 1  — Veseli se za Jezusa delj zani¬
čevana biti, in bodi podobna dobrim ženam,
ki so Jezusu do konca zveste ostale, tudi
pod njegovim križem stale, ko so ga, razun
Janeza, zapustili vsi drugi prijatelji. Zatorej
seje pa tudi Jezus tem dobrim dušam po vsta¬
jenju prvič prikazal in jih razveselil. — Hitro
se bo tvoja žalost v veselje premenila; in
oni, ki se ti smejijo, bodo žalovali, rekoč:

1  Jan. 15, 18.

61

„Te so, katere smo nekdaj zasmehovali, in v
zasramljiv pregovor imeli. Mi neumneži smo
imeli njih življenje za nespamet, in njih ko¬
nec za nečast: glejte, kako so zdaj prištete
med božje otroke, in njih del je med svetniki. “ 1

5. Beseda zapeljanim deklicam.

Skoraj bi bil pozabil vas, uboge zapeljane
grešnice, katerim je bela lilija svete čistosti
umrla, ki ste oblačilo svatovsko z nesramnim
dejanjem oskrunile — raztrgale deviški ve¬
nec nedolžnosti.

1. Rajši bi se jokal za vas, kakor vas
učil. Gore bodo spet ozelenele, vašega po¬
štenja ne bo nazaj; cvetlice bodo spet cve¬
tele, roža vašega devištva je odcvetela veko-
ma j■ Tako mlade, pa že tolike grešnice! —
Po široki cesti nesramne pregrehe vas pe¬
klenski sovražnik žene na vrvi posvetne lju¬
bezni, in vaš angelj varih se za vas joka.
Veliko vas posnema Magdaleno grešnico; ali
redka je, ki bi se prav spokorila in posne¬
mala sveto Marijo Magdaleno spokornico.

2. Zastonj skrivate svoje pregrešno de-
janje pred svetom; čednost in pregreha se

Modr. 5, 3—8.

62

človeku na obličju poznate. Kakor se sveta
čistost lepo sveti, tako se prej ali slej ne¬
sramnost grda prikaže. Vaša vest vas to-
žuje, kaj ste storile, in vas bo grizla kakor
črv, kateri ne umrje; vas bo pekla kakor
ogenj, kateri ne ugasne. Vroče solze boste
točile, pa svoje grdobe ne boste omile, ne
pogasile strašnega ognja, ki že za vas gori,
ako se hitro ne spokorite in resnično ne po¬
boljšate, grdega znanja ne opustite in ne raz¬
trgate pregrešne ljubezni. Pot nedolžnosti ste
izgubile; le samo ena pot vam je še v ne¬
besa odprta: pot ostre pokore.

3. Da se vam revam živo pokaže prava
pot pokore, poglejte in berite, kaj je storila
Marija Egipčanka. Popis se nahaja v »Živ¬
ljenju svetnikov" dne 9. malega travna. —
Pokleknite rade pred podobo Marije; ona
je pribežališče grešnikov, tolažnica žalostnih;
tudi vas ne bo zapustila v toliki revščini mati
mila. Svoje pregrehe milo objokajte, pre¬
grešne zveze neutegoma raztrgajte in potem
k izpovednici tecite. Kar vam izpovednik na-
roče, zvesto storite in stanovitne v pokori
kakor Marija Egipčanka ostanite do smrti.
Tudi spokornicam je pripravil usmiljeni Je¬
zus veličasten prostor v nebesih.

6. Deviški venec.

Sedem žlahtnih rožic, devištva najlepših čednostij,

Po nekaterih krajih imajo deklice na¬
vado, o svetih nedeljah in praznikih v po¬
letnem času z rožicami venčati podobo kri¬
žanega Jezusa, zato, menim, da bi mu ska-
zale svojo ljubezen. Lepa šega je to, če se
le greh ne dela pri tem opravilu, in deklice
tako živijo, da so vredne Jezusu vence plesti.
Ali še lepši venec Jezusu spletati iz rožic,
ki po letu in po zimi cvetijo, in ne obletijo
vekomaj, uči se, krščanska deklica, iz sedem
svetih rožic deviških čednostij!  — S
trdno voljo stanovitnosti jih boš sadila, s
srčno molitvijo polivala, da bodo v tvojem
vedenju lepo cvetele. — Poklekni zatorej,
kedar utegneš, v cerkvi ali pa doma pred
podobo Jezusovo, in reci iz živega srca:

Usmiljeni Jezus, ti ljubi ženin čistih duš!
vzemi danes majhen dar mojega srca, ki te
yredno ljubiti želi. Vsaka nevesta hoče svo¬
jemu ženinu lepo veselje napraviti; to tudi
jaz želim. Kaj pa bi jaz dala tebi, ženin
duše moje, da bi ti dopadlo?

Sedem nebeških rožic svetih deviških
Čednostij hočem zasaditi v svoje srce, ž njimi
lepšati prebivališče tvoje in skrbeti, da se no-

64

bena ne posuši, da čednost, ki tebi dopade,
v mojem srcu ne umrje.

1. Prva rožica naj bo bela li¬
lija, podoba čiste nedolžnosti.  Pri
svetem krstu sem jo od tebe, moj Jezus, do¬
bila, Marija mi jo je izročila; zatorej hočem
sveto nedolžnost varovati skrbno, kakor svoje
oko. Vsake grešne priložnosti se bom izogibala,
v slabe tovaršije ne hodila, nespodobnih pogo¬
vorov in zapeljivega prilizovanja ne bom po¬
slušala, z moškim spolom se ne pečala, svoje
oči varno ohranila, v vsaki nevarnosti kom
tebe klicala na pomoč. — O sveta nedolž¬
nost! bodi lepota mojega srca, in oblačilo
mojega telesa, naj da bom s čistim srcem
gledala svojega Boga. — Oče, ti Bog mojega
življenja, odvrni od mene spačene želje, naj
da nečistost v meni gospodarila ne bo.

2. Druga roža mojega srca naj
bo modra vijolica, ki le na skriv¬
nem rada cvete, z žlahtnim duhom
svoj kraj napolnjuje, ona poniž¬
nosti zala, čedna podoba.  Ne bom
se ničemurno nosila, ne prešerno med ljudi
hodila, ne sama sebe hvalila, drugih ne za¬
ničevala. Mlado lice ocveti kakor roža, lepo
oblačilo ne more pregrehe zakriti, čeravno
bi me posvetni ljudje hvalili, za menoj gle'
dali in hodili, saj bi zato vendar ne bila

65

boljša, lahko pa slabša. Lepo pohlevno ho¬
čem živeti, brez potrebe se ne pogovarjati, s
posvetnimi ljudmi se ne znaniti, samo skr¬
beti, da tebi dopadem in pa dobrim, pošte¬
nim ljudem. Za vso posvetno lepoto in do¬
broto ne maram, ker le tebi dopasti želim.

3. Tretja roža čednosti moje naj
bo zeleni rožmarin, pobožnosti ali
bogaboječnosti živa podoba.  Poslu¬
šati hočem, o Jezus, zvesto nauke tvoje, ka¬
kor Marija, Martina sestra, ki je pri tvojih
nogah sedela; rada moliti, prav pogosto vest
izpraševati, skrbno čuti, da v pregrehah ne
zaspim. Kakor modre device hočem vedno
pripravljena biti, kedar me k sebi zakličeš.
Skrbeti hočem za to, kar tebi dopade, ne pa
zapeljivemu moštvu tega sveta, da si bom
najboljši del izvolila, ki mi nikdar ne bo
odvzet.

4. Četrta roža moja naj bo
žlahtni klinčec (nagelc), drage
pridnosti lepa podoba.  Rada bom
nbogala stariše svoje, tudi gospodarje in go¬
spodinje, kedar mi ti to zapoveš, naj da bom
7 svojem življenju tebi dober duh. — Pridno
in zvesto hočem delati, ne le na videz ža¬
lijo plačila, saj boš ti enkrat moj večni
plačnik.

Rada ko Marta bom drugim stregla,

Krščansko devištvo. 5

66

sebi pritrgovala, ubožčekom dajala; enkrat
mi boš vse to povrnil, kedar mi veselo po¬
rečeš: „Blagor tebi, dobra in zvesta dekla,
ker si bila v malem zvesta, hočem te črez
veliko postaviti, pojdi v veselje svojega Go¬
spoda!“

5. Peta rožica mojega življenja
naj bo sinja potočnica, zadovolj¬
nosti lepa podoba.  Veselo hočem v tem
stanu živeti, v katerega si me postavil; saj
je le ta najboljši za me, ker si ga sam mi
izbral. Tudi s slabejšim živežem, slabšo jedjo
hočem zadovoljiti se, saj le en časek na
zemlji živim. Gosposkega ali prevzetnega ob¬
lačila si ne bom omišljevala, imenitnih slu-
žeb tudi ne iskala, ker so one sploh bolj
nevarne, kakor pa mirni kmetovski stan. Ne
bom se vadila mehko živeti, ker razvada one-
srečuje največ ljudij.

Le v nebesih so moje želje, tamkaj iščem
svoje veselje, le gor na nja bom pogledovala.
„Kjer je moj zaklad, naj bo tudi moje srce."

6. Šesta rožica naj bo rudeča
vrtnica, potrpežljivosti vidni spo¬
min.  Voljno bom nosila križe in težave, ki
nam v nebesa pomagajo. Tudi ti, moj Jezus,
si moral trpeti in po trpljenju iti v svoje ve¬
ličastvo, zakaj bi ne trpela grešnica jaz? —
Ne bom se jezila, ne preklinjala, tudi ne

67

hudo s hudim povračevala, ker me ti lepo
pohlevno biti učiš. Po potu trpljenja bom
voljno za teboj hodila, ker me za seboj vabiš
ter govoriš: „ Kdor koče za menoj priti, naj
zadene svoj križ in hodi za menoj “, naj da
bom, kjer si ti, Zveličar moj, tudi jaz, slu¬
žabnica tvoja.

7. Sedma roža čednosti mojega
srca naj bo vesela solnčnica, po¬
doba božje ljubezni.  Kakor se ona za
svetlim solncem ozira, pogleduje in obrača,
hočem tudi jaz gledati samo za teboj.

Nečiste ljubezni v svoje srce ne pustim;
sam ti, Jezus moj, prebivaj v njem! Moškega
spola ne poželim, in nočem nobenega poznati,
dokler ni tvoja sveta volja. „Glej, jaz sem
dekla mojega Gospoda; naj se mi zgodi po
tvoji besedi!" — Le samo eno te prosim, le
samo eno želim: naj te vekomaj ljubim, ker
si tudi ti me ljubil, prej ko sem jaz tebe po¬
znala.

Teh sedem rožic mojega srca vzemi, o
Jezus, naj bodo tebi prijeten dar! S temi
Čednostmi hočem lepšati svoje življenje, iz
teh rožic tebi spletati deviški venec, dokler
hoš enkrat, ženin moj, dal mi za-nj krono živ¬
ljenja večnega; ki živiš in kraljuješ z Bogom
Očetom in svetim Duhom vekomaj. Amen.

5

68

7. Devištva osmero veselje.

Nahajajo se ljudje, ki pravijo, da tako
deviško, „sveto“ in „pobožno“ življenje je
preveč dolgočasno ter brez vsega in vsakega
veselja na svetu. Toda le nevednost in ve¬
lika dušna slepota more kaj takega trditi.
Poglejmo! Kaj pa ima ta „svet“, in katere
so njegove dobrote, ki jih svojcem ponuja in
daje, pa primerimo ž njimi to, kar je Bog
pripravil tistim, kateri njega ljubijo.

I.

Znane so dobrote tega sveta; le neka¬
tere naštejmo. To so na primer:

1. Jed in pijača,  obilno naložene
mize, veselo gostovanje ... Ali kaka se člo¬
veku godi pri tem? Videli smo svate, ki so
se gostili po tri, po štiri dni, da jih je glava
bolela, da jim je želodec nadlegoval, da so
bili čisto zdelani in pobiti. Nezmerno zauži-
vanje jedi in pijače mori in pogublja dušne
in telesne moči; požrešnost je košata mati
mnogoterih boleznij, tako učijo vsi zdravniki.
Hvala lepa za tako veselje! Sicer tudi vemo,
da je večma ljudij na zemlji takih, ki mnogo¬
krat še najpotrebnejšega živeža in vsakdanjega
kruha ne gleštajo!

69

2. Veselo rajanje, godba in ples
• • . Oj reve! Najmilejše godbe se človeško
liho v kratkem naveliča in celo zoperna nam
postane, če jo moramo predolgo poslušati.
Poglejte, kakšni so mladi ljudje, kateri so
celo noč predivjali na plesišču? Pomislite,
koliko vrlih mladeničev in zalih devic je po¬
kopal nesrečni ples v naj lepšem cvetu živ¬
ljenja !

3. Posvetna ljubezen — neči¬
stovanje...  No, le imejte, posvetnjaki
in posvetnjače, to veselje meseno, ki druzega
ni, kakor le smrad in gnusoba, grda skrumba
duše in telesa! Pa povprašajte včasi v eni
ali drugi bolnišnici: povedali in pokazali
vam bodo, da najostudnejši nesrečneži so
tisti, ki jih je tja pripeljala nečistost. Modro
govori o takih sv. Duh:  „Gniloba in črvi so
n jih plačilo!" 1  — „Ženska nesramnica —
poteptana bo, kakor blato na cesti.“ 2  —
»Nečistniki bodo imeli svoj del v jezeru ognja
in žvepla gorečem." 3

4. Prevzetij a sveta, dragocena
obleka in lišp.  Ah, kdor ima pravo spo¬
znanje, ve, da vsaka, tudi najdražja obleka,
»Žida in žamet", poslednjič vendar nič druzega
ni, kakor revna cunja in capa, ki sprhni.

1  Sir. 19, 3. — a  Sir. 9, 10. — s  Apok. 21, 8.

70

5. Bogastvo, posvetno premo¬
ženje, blago in denar. Da, zlato in srebro,
trda ruda — le ugrizni in najej se je, če si
kos! — Naš božji Učenik pa nas milo svari,
rekoč: „Kaj pomaga človeku, če si ves svet
pridobi, če pa dušo svojo izgubi!" In sveti
Pavel nam zagotavlja, da smo nagi prišli na
svet, in da ni nobene dvombe, da tudi s se¬
boj ne bodemo odnesli ničesar.

6. Visoke časti,  imenitne službe. Vse
dim in veter, prazni mehurji! Sicer pa de¬
klica prostega rodu, kaj neki in kako čast
bi tebi mogel podariti svet? Hočeš li po¬
stati imenitna gospa? grofica ali celo kra¬
ljica? Kaj ne da, smešno!

7. Zakon, veselo zakonsko živ¬
ljenje:  snažno domovišče, lepo posestvo,
zvest, srčno ljubeč mož, pridni, ljubeznjivi
otročiči. No, gotovo, deklica! to je edino,
kar zamoreš na svetu najti in si pridobiti,
kar je vsaj nekolike stalnosti in vrednosti.
Vsi vemo, da je sv. zakon od Boga ustanov¬
ljen, da je za ohrambo človeškega rodu ter
za splošni državni red celo potreben, da ga
ravno zato tudi naša sveta cerkev nikomur
ne prepoveduje, kdor je za-nj sposoben. Tudi
ta knjižica „Krščansko devištvo" ni, da bi
te odgovarjala od zakona; nasprotno ti na¬
svetuje : le brez vse skrbi in brez pomišlje-

71

vanja stopi v sveti zakon, če te va-nj kliče
božja previdnost, kar boš spoznala iz tega,
če čutiš v svojem srcu veselje in nagnenje
do zakonskega življenja, in če te tvoji sta-
riši, dobri prijatelji in učeniki nagovarjajo
k temu.

Le tega nikdar ne pozabi, krščanska
deklica, če hočeš kedaj v zakonu srečno
živeti, da ga moraš brez greha začeti! Dolgo¬
trajno pregrešno znanje pred zakonom ne
prinaša nikoli sreče in veselja v zakonu.

Dalje vedi, deklica, tudi to, da sto in
stokrat večje bridkosti te čakajo v zakonu,
kakor pa če „tako“ ostaneš. To očitno ozna¬
njuje veliki učenik božji, sv. Pavel, v znanih
besedah, ki se berejo v prvem listu do Ko-
rinčanov 7, 25 — 34. To berilo najdeš v bu¬
kvah svetih evangelijev na pr. na god svete
Jederti device, dne 17. sušca, ali na god sv.
Uršule, dne 21. vinotoka. Najdeš je tudi v
te knjižice molitvenem oddelku pri sv. maši.
Vredno je, da je večkrat prebereš in pre¬
seljuješ. Sv. Pavel uči, da je boljše tako
ostati, namreč v samskem in deviškem stanu;
da se sicer nič ne pregreši devica, katera se
omoži, vendar pa dostavlja pomenljivo: „da
nadloge mesa bodo imeli taki“, kateri se v
zakon podajejo. Si že videla kedaj zakonsko
ženo, ki je mati petero, sedmero ali še več

72

otrok? Poprosi jo, naj ti dopove, koliko bo¬
lečin in težav da je ž njimi prestala, preden
jih je spravila na noge.

Sicer pa veljajo pri tem, kar zadeva de¬
viško in zakonsko življenje, besede Gospo¬
dove : „Veliko je poklicanih, pa le malo je
izvoljenih 1 '; in pa dostavek, katerega je iz¬
govoril, ko je svojim apostolom razlagal do-
tične skrivnosti: „Te besede (to je tega na¬
uka) ne razumejo vsi, ampak le, katerim je
dano.“ 1

Vedno resnične pa ostanejo besede sve¬
tega Pavla, s katerimi se končuje zgoraj
imenovano berilo: „Ženska neomožena in

devica misli na to, kar je Gospodovega: da
bi bila sveta na telesu in na duhu v Kri¬
stusu Jezusu Gospodu našem. “

II.

Vidiš, ljuba krščanska deklica! če resno
premišljuješ „dobrote tega sveta" eno za
drugo, prepričaš se hitro, da svet istinito
nema kaj prida za te. Revno je vse, medlo
in puhlo, kar ti ponuja, ter ni vredno lju¬
bezni tvojega srca, katero je Bog stvaril za
se. Večna resnica ostane, kar je izgovoril
že stari Salomon, da je vse na svetu le sama

Mat. 19, 11.

73

gola ničemurnost, in resnico govori sv. Janez
apostol, ki uči, da vse, kar je na svetu, je
poželenje mesa in poželenje očij, in napuh
življenja.

Primerimo zdaj, kakšno pa je veselje
tistih, kateri Bogu služijo in njega zvesto lju-
hijo. Ali ga je sploh kaj —takega veselja?
Katero pa je? Rade bi ga poznale, kaj ne,
dekleta ?

Glejte, dozdeva se mi, da mile besede
sv. Pavla: „Nobeno oko še ni videlo, nobeno
uho še ni slišalo, in nobeno človeško srce
še ni občutilo, kar je Bog pripravil tistim,
bi njega ljubijo“ . . - , 1  ne veljajo le samo o
prihodnjem nebeškem veselju, marveč tudi o
notranji srčni blaženosti, katero pravični
ljudje uživajo že tukaj na zemlji in o kateri
brezbožniki nemajo nobenega pojma. In če
nas sv. Pavel opominja, rekoč: „Veselite se
v  Gospodu! zopet rečem: veselite se !“; 2  in
če nam naroča: „Vedno se veselite !"; 3  in

v svojem listu do Efežanov celo zahteva, naj
bi si popevali samega veselja: „pojte in po¬
pevajte Gospodu v svojih srcih" 4  (kako bi
s i neki Človek v svojem sren pel?!), smelo
r eČem: da vsi ti opomini k veselju veljajo v

1  I. Kor. 2, 9. — 2  Fil. 4, 4. — 3  I. Tes. 5, 16.
" 4  Efež. 5, 19.

74

prvi vrsti najbolj ravno deviškim dušam, či¬
stim mladeničem in nedolžnim devicam!

Osmero veselje  vam bom naštel,
prav da le samo naštel, ker obširno tega
razlagati tukaj ne gre, ko vemo, da so o
vsaki posamezni točki napisane mnoge debele
knjige.

1. Naj večje veselje  deviškim dušam
je ljubi Jezus sam,  On njih nebeški božji
ženin. Njemu je devica zaročena; ž njim
združena in zedinjena živi kakor angelj v
človeškem telesu na zemlji. Po zemlji hodi,
med ljudmi se bavi, toda „prebivanje
naše  je  v nebesih 11 , govori s sv. Pavlom.
Telo se pomika po revni zemlji, duša pa se
v enomer izprehaja po nebeških dvoranah.
Nekako sladko zamaknjena gleda neprestano
svojega božjega ženina. „Blagor jim, kateri
so čistega srca; Boga bodo gledali.. . “; go¬
tovo da že tukaj na zemlji čiste duše po
večjem spoznanju in obilnejšem razsvetljenju
Boga celo drugače gledajo, kakor meseni
slastneži.

Jezus jim je največja sladkost že na
zemlji, kakor jim bode nekdaj v nebesih naj¬
večje zveličanje, najslajša radost. „Moj Je¬
zus, moj edini, moje vse!“  taki so
njeni vzdihljeji.

75

Ah, na eelem svetu tem
Druge radosti ne vem,

Le jedini Jezus ti
Meni vse veselje si!

To je pesem njenega srca. Rada moli z be¬
sedami sv. Pavla 1 : „Kdo nas bo ločil od

ljubezni Kristusove? . . . Nobena stvar nas
ne bode mogla ločiti od ljubezni božje, ka¬
tera je v Kristusu Jezusu!" In zopet: „Ži-
vim, pa ne živim jaz, ampak Kristus živi v
meni. “

2. Ravno ta srčna ljubezen do Jezusa
je, ki potem vabi krščansko devico tudi k
pogostemu sv. obhajilu.  V njem se
vidno in resnično druži in zedinjuje s svo¬
jim božjim ženinom. „Kdor je od tega kruha,
ostane v meni in jaz njem.“ Tukaj obhaja
vedno nebeško gostijo z božjim Jagnjetom,
ljubim Jezusom, zauživa Boga že na zemlji,
kakor ga angeljci božji zauživajo tam gori
v nebesih. Tukaj prejema vedno in vedno
novo moč,  da se zamore krepko in juna¬
ško ustavljati vsej zapeljivosti sveta in vsem
zvijačam hudega duha; dan na dan se na
novo ogreva pri božjem ognjišču, pri presv.
božjem Srcu Jezusovem, in zajema iz glav-
n ®ga izvirka ljubezni božje. „Kdor je od

1  Rim. 8, 35. dr.

76

tega kruha, ima življenje v sebi.“ Bogo-
ljubne device imajo hvalevredno navado, da
vsako nedeljo in vsak praznik pristopijo k
božji mizi, pa še tudi med tednom včasih, na
pr. ob petkih, ob Marijinih sobotah. Le po¬
prosi svojega izpovednika, in tudi tebi se
bode rado dovolilo to nebeško veselje.

3. Nadalje prihaja ravno tudi iz te svete
ljubezni do Gospoda Jezusa, katero sv. ob¬
hajilo vedno na novo oživlja, goreča želja:
udeleževati se dan na dan daritve
sv. maše.  Vsi iskreno verujemo, da je v
najsvetejšem zakramentu oltarja Jezus Kri¬
stus živo, resnično, gotovo in bistveno pri¬
čujoč po svoji božji in človeški natori in da
ravno v tej skrivnosti čudežno ponavlja da¬
ritev svojo, opravljeno na sv. križu, ponavlja
darovanje neskončne ljubezni svoje dan na
dan neštetokrat na oltarjih naših za zveli¬
čanje vsega človeštva! V presveti posvečeni
hostiji, kakor se nam kaže pri povzdigovanju
vsake sv. maše, gledamo prečudežne nebeške
reči, in menda res nikjer drugod ne veljajo
besede Gospodove v toliki meri, kakor v
oziru na presveto rešnje Telo Jezusovo, be¬
sede znane: „Srečne oči, katere vidijo, kar
vi vidite!“ — „Vam je dano, spoznavati
skrivnosti kraljestva božjega!“

Kdo se bo čudil, če vidi, da bogoljubno

77

dušo srce vleče dan na dan k oltarju bož¬
jemu, k daritvi svete maše! Tukaj vidi in
gleda Njega, ki ga ljubi njeno srce; tukaj
ga lahko vsako jutro pozdravlja v srčni lju¬
bezni, ga moli, časti, hvali in poveličuje, iz-
ročuje se vedno na novo v njegovo varstvo,
in če že ne more vselej, kedar bi to pože¬
lelo njeno srce, resnično in popolno se zdru¬
žiti ž njim v sv. obhajilu, opravlja vendar to
nebeško zedinjevanje vsaj na duhovni način.

Oj, koliko nebeške radosti in koliko
rajske sladkosti zauživa krščanska devica vsak
dan iz daritve božjega Jagnjeta Jezusa Kri¬
stusa, pa tudi koliko milostij in nepreštetih
dobrot zajema njena duša iz tega neusahlji¬
vega studenca božje ljubezni in božjega usmi¬
ljenja! Po pravici je rekel prerok: „Z ve¬
seljem bodete zajemali vode iz studencev Zve¬
ličarja!" — ,,Blagor lačnim in žejnim pra¬
vice, nasičeni bodo." — „Jaz sem kruh živ¬
ljenja; kdor k meni pride, ne bo lačen, in
kdor v me veruje, ne bode žejen nikoli." 1

4. Obilno, preobilno veselja zauživa vsaka
kogoljubna devica, kakor sploh vsak pobožni
Človek, pri opravljanju molitve in
svetega premišljevanja.  V tem oziru
pač ni treba nobenega razlaganja ali doka-

1  Jan. 6, 35.

78

zovanja. „Saj ste že okusili, kako sladek je
Gospod." 1  — „Kako sladki so grlu mojemu
izreki tvoji; črez med so ustom mojim!" 2  —
Sveti evangeliji in nedeljska berila, pridige,
krščanski nauki, zgodbe sv. pisma, pobožne
knjige, mile skrivnosti Marijinega presvetega
rožnega venca in drugo, v vsem tem nahaja
vsaka, tudi priprosta deklica, vedno sv. pre¬
mišljevanja dovolj.

5. Naj še imenujem lepe cerkvene  slo-
vesnosti,  sv. cerkvene čase in obrede, sv.
očitno službo božjo itd., pa mi povejte,
krščanska dekleta, koliko svetega duhovnega
veselja vedno in vedno prejemate iz vsega
tega! Kako se raduje vaše srce v veseli
božični dobi, ko gledate v duhu milo božje
Dete Jezusa in njegovo brezmadežno mater
Devico Marijo, ter poslušate glas nebeškega
angelja, ki je pastirce budil, rekoč: „Veliko
veselje vam oznanjam" itd.

V svetem postnem času sicer radi žalu¬
jemo ob križu našega božjega Odrešenika z
njegovo žalostno materjo, ali s toliko večjo
slastjo odmeva potem v našem srcu vesela
velikonočna aleluja. Tako so vsi prazniki
Gospodovi in Marije device, pa tudi ljubih
angeljev in svetnikov božjih polni duhovnega

1  I. Pet. 2, 3.

2  Ps. 118, 103.

79

veselja za vsako verno krščansko srce. Da,
še celo posamezni dnevi vsakega tedna so
nam pomenljivi. S sveto cerkvijo obhajamo
radi vsak pondeljek spomin ljubih angeljev
božjih, v torek sv. apostolov Gospodovih, ob
sredah sv. Jožefa, deviškega ženina Mariji¬
nega; vsak četrtek nam je milodrag dan
presv. rešnjega Telesa, vsak petek spomin
bridke smrti Jezusove na sv. križu, vsaka
sobota še posebno ljubljen dan Marijinega
češčenja, in vsaka nedelja je od nekdaj že
odločena počeščenju in dolžni zahvali pre¬
svete Trojice.

6. Otroško spoštovanje in češčenje
preblažene Device Marije,  izvoljene
matere Jezusove, veličastne kraljice nebes in
zemlje. Kakor je storila sv. Terezija, tako
si izvoli tudi ti, deklica, Marijo za svojo
mater, in skazuj ji vse svoje življenje na
zemlji zvesto in gorečo ljubezen, njej, ki je
in ostane vseh devic devica. Veselo obhajaj
Marijine svetke, goreča bodi o vsaki pri¬
ložnosti, kedar verno krščansko ljudstvo Ma¬
riji skazuje svojo udanost in pobožno če¬
ščenje, na pr. v prelepem Marijinem mesecu
majniku, ali v rožanskem mesecu vinotoku.
Posnemaj Marijine čednosti, priporočaj se ji
y sak dan, da te bo Marija vsigdar s svojim
plaščem zakrivala. Kakor le veš in moreš,

80

poveličaj Marijo devico, in povišuj njeno
slavo in veličastvo! Vsaka izmed vas, de¬
kleta, naj rada popeva in vzdihuje k Mariji
devici, rekoč :

Veselje je moje, Te ljubit’ vsigdar,

Že davno izročila sem srce Ti v dar!

Pogostoma moli rekoč:

Jezus, Marija!

Na zemlji tu najslajše mi veselje:

Jezus, Marija!

Po smrti tam edine moje želje:

Jezus, Marija!

Koder greš in hodiš, pobožno na srcu
nosi Marijin sveti škapulir (karmelske Ma;
tere Božje) in pa blagoslovljen molek v svoji
roki. Lepa in hvalevredna je tudi šega, da
nosijo krščanska dekleta in žene križec okoli
vratu; v tem posnemajo Mater Božjo, ki je
(kakor pravi ustmeno izporočilo) po smrti
svojega božjega sina ves čas nosila srebern
po sv. Lukežu napravljen križec, v katerem j e
bilo vdelanih nekaj trsek s svetega križa.

Ni treba dostavljati, da imajo pobožne
device vedno tudi veliko in posebno zaupanje
do sv. Jožefa, ki je od Boga izbrani varih
krščanskega devištva; tako tudi do svojega
ljubega angelja variha, do vseh angelje T
božjih in do svojih izvoljenih nebeških po'

81

močnikov in pomočnic V zvestem češčenju
in marljivem premišljevanju in posnemanju
njih vzvišenih vzgledov zajemajo tudi marsi¬
katero rajsko sladkost, ki je popolnoma ne¬
znana posvetnjakom.

7. Vesela družba ljubih tovar¬
nic,  enako mislečih prijateljic. Združena so
med seboj navadno vsa dekleta ene župnije,
hodi si v „križevski družbi deklet", bodi si
v bratovščini rožanski, ali pa v tretjem redu
sv. Frančiška. Vse navdaja ena in ista misel,
enoista želja: goreča ljubezen do Jezusa in
Marije device, sveta skrb za večno zveličanje.
Dobre in udane so si med seboj; radovoljno
si pomagajo ena drugi v vsakem oziru; obi-
skujejo se, tolažijo se, skupno se kratkoča¬
sijo in radujejo, skupno si zapojo veselo pe¬
sem; rade se posvetujejo o vsem tem, kar
zadeva čast božjo, olepšavanje sv. hiše božje,
dobra dela krščanskega usmiljenja, pa tudi
iega ne pozabijo, kar zahteva čast in spo¬
štovanje deviškega stanu v domači župniji
In  včasi tudi še dalje okrog.

Pri sv. Jožefu v Celju se zbirajo bogo-
Jjubne device vsako leto parkrat k sv. du¬
hovnim vajam;  do tisoč in še več jih
Pride včasi vkup z raznih krajev naše mile
slovenske domovine. Oj, kako veselo je gle¬
dati tako izvoljeno družbo Kristusovih ne-

Krščansko devištvo. 6

82

vest, ki se druga drugo navdušujejo k sta¬
novitnosti v izvoljenem svetem poklicu! V
tem oziru bi pač vedeli velečastiti gospodje
misijonarji celjski povedati marsikatero prav
zanimivo. Obilno tečejo pri taki priložnosti
solze svetega veselja in goreče ljubezni božje.

Po nekaterih župnijah imajo dekleta
svojo lastno stanovsko zastavo,  svoje
„deviško bandero", kakor ji tu pa tam pra¬
vijo, celo s svojim napisom, na pr. v Ma¬
kolah: „Makolska dekleta". Na eni strani

kaže ta dekliška zastava v Makolah nebe¬
škega ženina obdanega od peterih modrih
devic, belo oblečenih in lepo ovenčanih; v
roki drži zlato krono večnega plačila, ter jih
milo vabi k sebi; vseh petero roke, oči in
srca k Jezusu obračajo. Na drugi strani j«
„lurška devica 41 , ki ljubljenko svojo, deklico
Bernardiko prijazno in ljubeznjivo k sebi
kliče, ker bi jo rada spravila med izvoljen®
neveste svojega božjega sina. Saj je Marijo
sama, ki izbira neveste svojemu sinu. — Ko-
likanj pomenljivo je vse to! Na svoji sta¬
novski zastavi imajo dekleta celo geslo svoj®
vedno pred očmi: Z Marijo devico za Jezusa,
nebeškega ženina!

Zato se pa tudi pri stanovskih naukih
in shodih ta zastava vsakokrat izobesi in de¬
kletom pred oči postavi. Parkrat v letu imaj®

83

tudi svojo posebno „de kiiško proce¬
sijo 11  iz župnijske cerkve k podružnici in
nazaj domov. Močnejših ena nese križ po-
pred; dve jo spremljate z gorečimi svečami;
za križem stopajo po malem mlajše deklice,
kakih dvajset parov; na to pride zastava,
katero nese močno dekle, ki jo zopet na stra¬
neh spremljate dve tovaršici, držeči vsaka v
eni roki trak vihrajoči raz zastave, v drugi
pa gorečo svečo; za bandero gredo cerkveni
strežniki, dušni pastir, pevke, in potem dolga
vrsta pobožnih devic. Gredoč molijo z maš-
nikom presv. Marijin rožni venec, ter vmes
popevajo primerne odpevke. Prišedši v po¬
družnico zapoj6 pred naukom „pesem ne¬
veste Jezusove 11 :

Veseli zemlja se, nebo,

Z menoj prepevaj prav lepo:

Premilo pesem Jezusu,

Mi ženinu preljubemu!

Pobožno in pazljivo poslušajo zveličavne
nauke, in po končanem nagovoru zadoni ka¬
kor iz enega grla navdušena skupna zaob¬
ljuba :

O mili Jezus, v tebe mi verujemo,

Ker večna si resnica!

O ljubi Jezus, v tebe mi zaupamo,

Ker milost si neskončna!

6

84

O sladki Jezus, tebe črez yse ljubimo,

Ker ti največja si dobrota,

In vse ljubezni vreden! Amen.

O Jezus, tebi živimo;

O Jezus, tebi umrjemo;

O Jezus, tvoje smo zdaj
In tvoje na vekomaj. Amen.

Ko se je povrnila procesija nazaj v do¬
mačo cerkev, izročijo se dekleta skupno svoji
preljubi nebeški Materi in zapojo:

Češčena bodi, pozdravljena,

O sladka mati, Marija!

Na večne čase hvaljena,

Premila mati Marija!

Le brani nas, le varuj nas,

Za nas ti vedno prosi,

In v srcu maternem vsak čas
Otroke svoje nosi!

K sklepu še sledi srčno izročilo:

Imena tri najslajša so:

Jezus, Marija, Jožef!

Mi vsi se vam izročamo:

Jezus, Marija, Jožef!

Slišal sem iz dekliških ust, da take lepe
skupne stanovske slovesnosti so jim veselje
črez vse drugo veselje na svetu!

8. Se eno veselje naj vam imenujem: to
je sveti  mir  božji,  katerega bogoljubna

85

devica vedno uživa v svojem srcu. To je
tisti mir, o katerem uči Gospod Jezus sam,
da ga svet ne more dati; tisti božji mir, ki
po nauku sv. Pavla apostola presega ves um
človeški. Ta mir božji je nasledek pravič¬
nega, nedolžnega življenja: čisto srce, vest
mirna in lahka, ljuba zadovoljnost s svo¬
jim stanom, vse to daje pravičnemu člo¬
veku neprestano notranje duhovno veselje,
nekako rajsko sladkost duši, katere ne po¬
zna, kdor je okusil ni. In deviške duše, ki
so bolj proste marsikaterih skrbij, kakoršne
tlačijo druge ljudi, in ki se torej tudi dosti
lože in bolj stalno pečajo z božjimi rečmi,
zauživajo ta božji mir v mnogo obilnejši
meri, kakor drugi ljudje na svetu. »Blagor
njim, ki so čistega srca; Boga bodo gledali."
7- »Vam je dano, spoznavati skrivnosti kra¬
ljestva božjega. “

8. Pot deviške popolnosti.

I.

Katekizem uči, da je krščanska pravič¬
nost: varovati se hudega in delati dobro.
Obojno je neobbodno potrebno vsakemu kri-
stijanu; torej ne le samo greha se varovati,
marveč tudi dobra dela opravljati. Kdor v
smrtnem grehu živi, je sovražnik božji, je

86

mrtev pred Bogom; tudi če kaj dobrega
stori, nema nikakega zasluženja za večnost.
Greha se varovati je prvo, pa še ni dovolj;
drugo je ravno tako potrebno, in to so dobra
dela ; zakaj vera brez dobrih del je mrtva, in
božji Učenik sam se nam grozi, rekoč: „Vsako
drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano
in v ogenj vrženo."

Drugi del krščanske pravičnosti spolnu-
jemo, če življenje svoje ravnamo vedno na¬
tančno in zvesto po božjih in cerkvenih za¬
povedih. „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj
zapovedi," veleva beseda božja.

Kdor zapovedi božje zvesto spolnuje,
razodeva resnično ljubezen božjo, ker „tisti
je, ki me ljubi, kdor moje zapovedi ima in
jib spolnuje," 1  uči nas Gospod Jezus sam-
In sv. Janez apostol razlaga, rekoč: „To je
ljubezen do Boga, da njegove zapovedi spol¬
nuj emo." 2

Zapovedi božje spolnovati in dobra dela
opravljati, ne iz strahu pred peklom in več¬
nim pogubljenjem, velikoveč iz same čiste in
svete ljubezni do Boga, to je krščanska po¬
polnost. Ona nas navaja k temu, da srce
svoje vedno bolj in bolj odtrgujemo od vsega
posvetnega, da neprestano zatajujemo sami

1  Jan. 14, 21. — 2  I. Jan. 5, 3.

87

sebe in vsako grešno nagnjenje premagu¬
jemo, ter da Boga ljubimo v vsem in črez
vse drugo.

Ljubezen božja je sicer vsakemu kristi-
janu v srce vlita čednost, vendar pa moli sv.
cerkev, naj bi sv. Duh vedno na novo užigal
„ ogenj božje ljubezni“ v naših srcih. Znana
je molitev sv. cerkve: „ Pridi sveti Duh, na¬
polni srca svojih vernih in užgi v njih ogenj
svoje ljubezni!" Resnično! luč goreča ti
bode ugasnila, če ne prilivaš olja v svetil-
oico; ogenj, še toliko močen, potihne in
zamre, če mu zmanjka goriva. Taka je tudi
2  ljubeznijo božjo: da ostane vedno goreča,
to mora biti tvoja skrb in tvoje vedno pri¬
zadevanje.

če pa si, deklica, goreča v vsem dobrem,
111  rada govoriš s sv. Pavlom, rekoč: ljube¬
zen božja nas žene,“ rada boš storila veliko
v eč dobrega, ne le samo to, kar je zapove¬
dano: in v tem se razodeva krščanska popol-
n °st, ali kakor tudi lahko rečemo, krščanska
gorečnost. Saj je rekel božji Učenik sam
mladeniču: „Ako hočeš biti popoln, pojdi in
Prodaj vse, kar imaš, in razdeli ubožcem, in
lrQ el boš zaklad v nebesih. In pridi, ter hodi
za menoj!“ 1  Ni mu zapovedal, ni ga silil,

1  Mat. 19, 21.

88

temveč pustil mu je na voljo : „ako hočeš po¬
poln biti . .

Vendar pa vemo, da smo več ali manj
vsi dolžni skrbeti in prizadevati si za kr¬
ščansko popolnost. Saj nam je znana prva
in največja zapoved, ki veleva: „Ljubi Go¬
spoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in
iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli !" 1
Saj nas ljubi Jezus sam kliče in opominja,
rekoč: „Bodite popolni, kakor je vaš Oče ne¬
beški popoln !" 2  Saj vemo vsi, da bode naše
plačilo v nebesih tolikanj večje, kolikor sve¬
tejše je bilo naše življenje na zemlji. „Kdor
pičlo seje, bo pičlo žel; kdor pa seje v obil¬
nosti, bo v obilnosti tudi žel.“ čas življenja
je kratek; mladost hitro mine, naša leta
naglo bežijo drugo za drugim; „zato delajte,
dokler je dan, ker prišla bo noč, ko nobeden
več ne bo mogel delati," tako nas opominja
sv. Duh. „ Delajmo dobro," kliče sv. Pavel,
„in nikar se ne utrudimo, ker ob svojem
času bomo želi, ako se ne utrudimo. Dokler
torej imamo čas, skazujmo dobro vsem, zlasti
pa domačim po veri. “ 3

Zatorej, deklica krščanska, tudi v tvo¬
jem srcu mora tleti sveto hrepenenje po
krščanski gorečnosti in popolnosti, po vedno

1  Mat. 22, 57. — a Mat. 5, 18. - 3  Gal. 6, 9—10.

89

večji in čistejši ljubezni božji. Le rada se
poslužuj vseh pripomočkov,  katere ti
k temu ponuja naša sveta katoliška vera.

n.

Posebni pripomočki, ali recimo izredni
pot krščanske popolnosti,  so trije
evangeljski nasveti: radovoljno uboštvo, vedno
devištvo, in popolna pokorščina pod duhovnim
poglavarjem. Redovniki in redovnice se s
slovesno zaobljubo zavežejo, da jih hočejo
spolnovati. S tako zaobljubo se človek ra¬
dovoljno in za ves čas odpove vsemu, kar je
in kar ima in kar bi zamogel kedaj imeti in
zauživati na svetu, ter se popolnoma vsega
Bogu daruje in posveti.

Z obijubo uboštva se odpove vsemu
časnemu imetku in vsem posvetnim dobro¬
tam, odpove se svetu;  z obljubo devištva
posveti Bogu svoje telo,  in z obljubo po¬
polne pokorščine izroči tudi dušo  svojo ter
VSe  njene zmožnosti Bogu. To je seveda naj-
Popolnejša daritev, ker človek vse, kar je in
tar ima, Bogu daruje in posvečuje!

Sv. evangelij poroča, da so sveti trije
kralji novorojenemu Zveličarju sveta darovali
Jahtne darove: zlato, kadilo in miro. V naj-
Višjem pomenu se ponavlja to darovanje z
obljubo in s spolnovanjem sv. treh evangelj-

90

skih nasvetov. Zlato  — to je obljuba ra-
dovoljnega uboštva, s katero se človek od¬
pove svetu, njega blagu in dobrotam; ka¬
dilo  — to je duša in vse njene zmožnosti,
katere se Bogu posvetijo z obljubo popolne
pokorščine; mira  — pomenja trpljenje in
smrt, kaže torej na telo človekovo, katero se
Bogu izročuje z obljubo vednega devištva,
ko se človek odvrne od vse nasladnosti telesne.

Na podlagi teb evangeljskih nasvetov se
potem prelepo in bujno razvijajo različne
vrste redovne svetosti in popolnosti, vedno
više in više, tja gor do skrivnostnega (mi¬
stičnega) združenja duše z Bogom, do mi¬
lostnega življenja v neprenehanem zamak¬
njenju božjem.

Iz tega lahko izprevidimo, da so ti trije
evangeljski nasveti v resnici neprecenljive
vrednosti pred Bogom, spoznamo pa tudi, ko¬
liko da je pred Bogom vredno sveto redovno
življenje s svojimi visokimi obljubami.

Zato sveta katoliška cerkev visoko ceni
in spoštuje redovno življenje, odkazuje re¬
dovnikom in redovnicam prvi prostor za du-
hovskim stanom, jih prišteva izbrani vojni
(armadi) Kristusovi, jih veselo imenuje svojo
diko in ponos!

Pač srečne duše, katerim je dano v to¬
likanj svetem in popolnem stanu živeti! Toda

91

vsi učeniki duhovnega življenja zatrjujejo, da
je k redovnemu stanu potreben poseben p o-
klic od Boga,  in da bolj kakor kje indi
velja tukaj beseda Gospodova: »veliko je po¬
klicanih, pa le malo je izvoljenih", in ona
druga, ko je rekel: „vsi ne umejo te besede,
ampak le, katerim je dano“.

Zgodovina pričuje, da kedar koli je v
teku stoletij človeštvo se začelo odvračati od
Boga, od Kristusa Jezusa svojega Zveličarja,
začelo je med krščanskim ljudstvom pešati
tudi redovno življenje; vendar, Bogu hvala!
popolnoma ni prenehalo v nobeni dobi. Sicer
je resnično, da še dandanes nahajamo tudi
na slovenski zemlji marsikateri samostan za¬
puščen in oskrunjen; pa glejte prečudežno
roko božjo! več ko so brezbožniki samosta¬
nov zaprli in razdrli, več jim je bilo treba
staviti silnih vojašnic, velikanskih ječ in kaz¬
nilnic, pa vmes tudi mnogo norišnic!

To, da se v našem času zopet ustanav¬
ljajo samostani tu pa tam po krščanskih de¬
želah, to je veselo znamenje boljše prihod¬
nosti, kar zadeva duhovno življenje. Bog
Bodi zahvaljen, tudi med slovenskimi dekleti
se jih nahaja mnogo, ki so zapustile svet in
krenile na pot redovne popolnosti. Pri milo-
srdnicah sv. Vincencija Pavlanskega štejejo
veliko slovenskih deklet. Smemo reči, da

92

še mnogo več bi se jib podalo v sv. redovno
življenje, ko bi ne bili pogoji sprejema pri
večini naših redov tolikanj težavni.

Dekleta slovenska! če vas bode dovolj
popolnoma čistih in nedolžnih, ter resnično
ponižnih, bode se nebeški ženin vselej lju-
beznjivo oziral na vas, in njegova preblažena
mati Marija, vseh devic devica, ki izbira ne¬
veste svojemu sinu, našla bode tudi med
vami še marsikatero in jo privedla v srečni
in sveti stan redovnega življenja!

Ako čutiš, deklica, v svojem srcu po¬
sebno veselje in nagnjenje do svetega redov¬
nega stanu; če ti stariši nič ne branijo; če
ti dušni pastirji in tvoj izpovednik to nasve¬
tujejo — blagor tebi! Radostna zapusti svet,
zapusti stariše, žlahto in prijateljice in ve¬
selo stopi na pot redovne popolnosti. Go¬
tovo je, da nič ne moreš storiti svetejšega,
nič Bogu bolj dopadljivega!

III.

Toda vsakdanja izkušnja nas uči, da je
le najmanjši del ljudij sploh in tudi deklet
takih, katerim bi bilo dano, stopiti v redovni
stan. Ubožnost, bolehnost nevednost in
razne druge okoliščine jim zapirajo ta pot
popolnosti. In vendar velja vsem ljudem na-

93

ročilo Gospodovo, ki veleva: „Bodite popolni,
kakor je vaš Oče nebeški popoln!“

Ali imamo še drug navaden, reden,
vsem ljudem pristopen pot krščan¬
ske popolnosti?  Imamo ga, kaj pa da!

Torej tudi ve, dekleta, ki živite med
svetom, zamorete dospeti na visoko stopnjo
krščanske svetosti in popolnosti, če vam je
resnično mar do tega.

Kar smo doslej premišljevali, nam kaže
te-le stopnje krščanske pravičnosti in po¬
polnosti :

1. Varuj se stanovitno vsakega smrtnega
greha. Nikdar nikoli ga ne stori — rajši smrt
pretrpi!

2. Zvesto spolnuj vsak čas božje in vse
cerkvene zapovedi!

3. Resnično voljo imej: premišljeno in
prostovoljno ne storiti tudi nobenega malega
a b odpustljivega greha!

4. Prizadevaj si vedno, več storiti  iz
ijuhezni do Boga, ne samo to, kar ti je za¬
povedano, kar si dolžna; torej goreča bodi v
vsem dobrem!

p. Vse daj, vse pusti, vse stori iz lju¬
bezni do Boga, kar koli je v tvoji moči
storiti!

K temu se marljivo poslužuj vseh na¬
vadnih in rednih pripomočkov stanovitnosti

94

in sv. življenja. Obče znani so ti pripomočki.
Le samo naštel ti jih bodem tukaj.

1. Zvesta molitev. Yeq ko bodeš mo¬
lila, več bodeš sebi in drugim izprosila mi-
lostij božjih in božje pomoči v vsakem oziru.
Kratkih srčnih vzdihljejev se nauči, ter jih
pogostoma ponavljaj po dne in po noči.

2. Sveto premišljevanje, pobožno berilo,
neprestana misel na božjo pričujočnost.

3. Pogosto prejemanje sv. zakramentov
pokore in presv. rešnjega Telesa.

4. Vedno zatajevanje in premagovanje
samega sebe; torej tudi veselo prenašanje
vseh zopernostij.

5. Zvesto spolnovanje vsakdanjih opravil
in dolžnostij, v stanu posvečujoče milosti
božje, ker tisti, ki je v malem zvest, bo črez
veliko postavljen.

Rajni konjiški dekan Jožef Rozman
(f 1874), goreč dušni pastir in tudi pobož¬
nim devicam moder vodnik, so dekletom
svoje župnije kaj radi dajali ta-le naročila:

Ljuba deklica!
skrbi, da ti ne bo:

1. Nobeno jutro brez prisrčne molitve.

2. Nobena ura brez kakega pobožnega
vzdihljeja.

3. Nobeden dan brez zatajevanja.

95

4. Nobeden teden brez napredovanja v
dobrem.

5. Nobeden mesec brez sv. izpovedi.

6. Nobeno leto brez nove krone.

7. Nobeden pogled brez sramožljivosti.

8. Nobena beseda brez premisleka.

9. Nobeno delo brez dobrega namena.

10. Nobena izpoved brez kakega po-
boljšanja.

11. Nobeno sv. obhajilo brez čistega srca.

12. Nobeno veselje brez hvaležnega spo¬
mina na Boga.

13. Nobeno trpljenje brez udanosti v voljo
božjo.

14. Nobena tovaršija brez misli na pri¬
ročnost božjo.

15. Nobeden pregrešek brez obžalovanja.

16. Nobeno razžaljenje brez odpuščenja.

17. Nobena krivica brez povračila.

18. Nobeno pohujšanje brez poravnanja.

19. Nobeden revež brez omilovanja.

20. Nobeden večer brez izpraševanja
vesti!

Razun tega vsega ti še priporočam na¬
slednje reči:

1. Svete bratovščine.  Dvema ali
trem pristopi brez pomišljanja. Bratovščine
so družbe pobožnih in gorečih duš in gotovo
J e i da mnogo pripomorejo do resnične po-

96

božnosti in v dosego krščanske popolnosti,
kakor tudi, da nam pridobivajo po svojih
svetih vajah obilno nebeških dobrot. Ne mo¬
remo si misliti pobožne device, neveste Kri¬
stusove, da bi ne bila zapisana na primer v
bratovščino presvetega božjega Srca Jezuso¬
vega in pa v bratovščino neomadeževanega
srca Marijinega; ravno tako nujno želimo,
naj bi vse pobožne deklice bile tudi pri bra¬
tovščini Marijinega rožnega venca,

2. Tretji red sv. Frančiška,  ki je
pravi resnični red, od svete cerkve potrjen
in priporočan. Udje njegovi so bratje in
sestre med seboj in se po vsej pravici ime¬
nujejo redovniki in redovnice. Ta sv. red s
svojim modrim vodilom nadomešča pri po¬
svetnih ljudeh ostro samostansko življenje
in je za nas vse, ki se med svetom vojsku¬
jemo, najkrajši in najvarnejši pot do resnične
pobožnosti in krščanske popolnosti.

3. Svete duhovne vaje  ali ekserci-
cije (misijoni). Srečen vsak, kdor ima pri¬
ložnost, da se jih lahko večkrat udeležuje.
V Celju pri sv. Jožefu jih obhajajo vč. gg-
misijonarji večkrat v letu nalašč za dekleta;
kedaj ravno, to lahko zveš po svojih tovar-
šicah, katere so jih že opravljale tam.

4. Pa tudi sv. evangeljske nasvete:
radovoljno uboštvo, vedno devištvo in po-

97

polno pokorščino moraš, deklica draga, vsaj
kolikor toliko spolnovati, če hrepeniš po kr¬
ščanski popolnosti. Redovniki in redovnice
se zavežejo, kakor si slišala, s slovesno za¬
obljubo, da jih hočejo vedno držati. Ti pa
tudi rada stori vsaj toliko, kolikor ti je v
tvojih razmerah mogoče.

Uboštvo izvršuješ, ako srca svojega nič
ne vežeš na posvetno bogastvo, če si pre¬
možnih starišev, da se zaradi tega nikoli ne
povzdiguješ črez druge, da s svojim premo¬
ženjem rada podpiraš ubožce in obilno da¬
ruješ za dobre namene, če pa si revna in
ubožna, rada se spominjaj na besede Gospo¬
dove, ki je rekel: „Blagor ubogim v duhu,
ter njih je nebeško kraljestvo 1 '; nikdar ne
žaluj zavoljo svoje revnosti, marveč popol¬
noma zadovoljna bodi s svojim stanom!

Devištvo spolnuješ, ako najdražji zaklad
Mojega srca, sveto nedolžnost, skrbno va-
ru ješ; še veliko bolj pa, če se z obljubo
rednega devištva slovesno zaročiš z božjim
ženinom, ljubim Jezusom.

Pokorščino opravljaš, če rada slušaš svoje
stariše, predstojnike itd., če svojo lastno voljo
stanovitno premaguješ, in rajši delaš po volji
drugih, kakor po svoji glavi; če si v vsaki
feči rada pokorna svojemu dušnemu vodniku
in izpovedniku.

Krščansko devištvo. 7

98

5. Gotovo pa je, deklica, to: najvišje
kar zamoreš storiti iz ljubezni do Boga, ti,
ki med svetom živiš in ti je med svetom do
konca ostati, je radovoljno in dobro premiš¬
ljeno storjena obljuba vednega devi-
štva.  Zato ti hočem o tej še posebej tukaj
izpregovoriti nekoliko besed. Pazljivo beri
in premišljuj!

9. Obljuba vednega devištva.

1. Deklica, ako se je polastil tvojega
srca ogenj božje ljubezni, tisti ogenj, o ka¬
terem govori Gospod Jezus Kristus: „ogenj
sem prinesel na svet in kaj hočem, kakor da
naj bi gorel", in ti po tem, kar si se učila
v „potu deviške popolnosti", marljivo skrbiš,
da tvoji svetilki nikdar ne zmanjka olja,
razgorevala se bode ta luč ljubezni božje
vedno lepše in svetlejše v tebi in zbudilo se
bode skoro gotovo v tvojem srcu sveto hre¬
penenje, da bi se mogla popolnoma daro¬
vati svojemu Zveličarju, ž njim se združiti
in zaročiti za vselej. Take duše govorijo s
sv. Pavlom rekoč: „Mrtvi smo (za svet) in
življenje naše je skrito s Kristusom v Bogu." 1
— „Živim sicer, pa ne živim jaz, ampak

1  Kol. 3, 3.

99

Kristus živi v meni.“ 1  — „Kristus je meni
življenje, in smrt mi je dobiček .* 2  — „Vse
drugo imam le za izgubo proti visokemu
spoznanju Jezusa Kristusa, mojega Gospoda,
zavoljo katerega sem vse izgubil in imam za
blato, da si le Kristusa pridobim .“ 3

Kdo bi se čudil, če vidi, da taka de¬
klica zapusti svet, zapusti ljubljene stariše,
brate, sestre, žlahto, prijateljice in drage to-
varšice svoje, ter gre v samostan, stopi na
pot redovne popolnosti. Vesela gre za ne¬
beškim ženinom, ki jo milo k sebi kliče,
rekoč: „Pridi z Libanona, nevesta moja, pridi
z  Libanona, pridi — kronana boš !* 4

Pa rekli smo že, da redke so, katerim
je dano priti na ta pot redovne popolnosti.
Različne razmere marsikateri ne pripuščajo
tega, ki bi sicer še imela voljo in željo do
redovnega življenja; tudi je treba k temu,
kakor vemo, posebnega poklica od Boga.
Žalost bi tudi bila za domačo sosesko, ako
bi vse najpridnejše device odšle. Tudi doma
111  med svetom potrebujemo gorečih in po¬
božnih duš, mlajšim dekletom lepih vzgledov
111  modrih vodnic; potrebujemo vedno tudi
dosti pridnih in delavnih rok, zvestih služab-
binj itd.

4  . 1  Gal, 2, 20. — 3  Pil. 1, 21. — 3  Pil. 3, 8. —
»is. pes. 4, 8.

7 *

100

2. Zatorej glej, ljuba deklica, ki ne
maraš za revni svet in njegovo minljivo ve¬
selje, pa si vendar prisiljena doma ostati in
med svetom živeti, lahko se tudi popolnoma
daruješ in posvetiš svojemu božjemu ženinu
Jezusu, in to se zgodi najlepše z obljubo
vednega devištva.

Obljuba sploh je rado volj no in z dobrim
premislekom storjeno obetanje, s katerim se
človek zaveže, Bogu na čast storiti kaj po¬
sebno dobrega, kar mu sicer ni zapovedano
ne po božjih, ne po cerkvenih zapovedih, pa
je za-nj jako zveličavno. Obljuba vednega
devištva je torej radovoljno in z dobrim pre¬
mislekom storjeno obetanje, s katerim se krščan¬
ska devica Bogu na čast in iz ljubezni do
Gospoda Jezusa Kristusa zaveže, in takorekoc
zapriseže, da ne bo celo svoje življenje na
zemlji nikdar stopila v zakonski stan.

Da bode obljuba veljavna, moraš imeti
namen (željo in voljo), da se hočeš z obljubo,
Bogu storjeno, zavezati. Morda si že več¬
krat lahkomišljeno rekla: ne bom se nikoli
možila — ali: takega pa ni na svetu, ki bi
mene v zakon pripravil — ali kaj podob¬
nega. Zaradi takih ali enakih besed se brez
skrbi omožiš, ako te veseli in se ti ponuja
priložnost; ker s tem ni storjena nobena ob¬
ljuba. Še celo trden sklep ali naprejvzetje,

101

ko bi ga bila sama pri sebi storila, da se
nočeš nikoli omožiti, ni obljuba, če nisi nič
na to mislila, da hočeš sveto obljubo storiti.
Namen mora biti gotov in določen, namreč
namen: sveto obljubo vednega devištva sto¬
riti, odpovedati se zakonu, Bogu se posvetiti
za ves čas življenja.

Obljuba mora biti tudi dobro premiš¬
ljena, to je, da veš, kaj storiš, in k čemu da
se zavežeš. Obljuba mora biti tudi popol¬
noma prostovoljna, da jo sama rada in ve¬
selo storiš. Kdo neki bi te smel ali hotel
siliti v tako reč; ali kdo bi te mogel pri¬
praviti na to, ako bi sama pri sebi ne imela
takega namena ali volje! Edina ljubezen
božja — če nas žene.

C e dvomiš, ali si storila pravo in ve¬
ljavno obljubo ali ne, in je tvoj dvom opra¬
vičen, ne boj se: nisi zavezana, ker dvom¬
ljiva postava ne veže človeka. Če pa dvo¬
miš, ali je bila obljuba tvoja dovolj premiš¬
ljena, obljuba vendar le velja, ker se mora
v dvomu dejanje vzeti, kot prav storjeno, če
81  obljubo storila celo na tihem sama pri
se bi, da nisi nikomur na svetu kaj razodela
0  tem, pa si imela resnično voljo in namen,
obljubo storiti, zavezati se pred Bogom, tvoja
obljuba velja in dolžna si jo spolnovati.

3. Naša sveta katoliška cerkev uči, da

102

so obljube veliko vredne in Bogu jako do¬
padljive, zato ker so radovoljne daritve, ka¬
tere mu poklanjamo iz posebne ljubezni in
gorečnosti. Človek je nestanovitna reva, stor¬
jena obljuba mu je mogočna bramba in pod¬
pora v skušnjavah. Lahko sicer tudi brez
obljube deviško živiš; gotovo je tudi to hva¬
levredno ! Pa sto in stokrat več je vredno
tvoje devištvo, ako je že naprej in to za vse
svoje življenje Bogu izročiš in posvetiš. Ob¬
ljuba povzdigne vrednost dejanja, je po-
žlahtni visoko in mu podeli dosti višjo stop¬
njo zasluženja! Zato smo prej rekli, da nič
nisi kos storiti kaj svetejšega, kakor je ob¬
ljuba vednega devištva, če si se namenila na
pot popolnosti, in se hočeš Bogu darovati.

Seveda, kar smo Bogu obljubili, dolžni
smo tudi natančno spolnovati. Sv. Duh go¬
vori: „Ako si Bogu kaj obljubil, ne odlagaj
spolniti, ker mu ne dopade nezvesta in ne¬
spametna obljuba; veliko bolje je, ne obe¬
tati, kakor po storjeni obljubi obečanega
ne dati!“ 1

In deklica krščanska, pomisli, da taka
obljuba, enkrat veljavno storjena, te potlej
veže celo tvoje življenje, in da sicer ni po¬
polnoma nemogoče, vendar pa sila težavno

1  Prid. 5, 3-4.

103

dobiti odvezo od nje! Ako bi te v poznejših
letih vendar le omamila zapeljivost sveta, in
bi hotela v zakon stopiti, morala boš to na¬
znaniti svojemu dušnemu pastirju in izpo-
yedniku, da imaš obljubo vednega devištva,
in jih prositi za pomoč, in če resnično ne
kaže drugače, šla bode prošnja za te za od¬
vezo te obljube in za dovolitev zakona pred
tvojega škofa ali pa še celo dalje v Rim
pred papeža!

4. Zato tudi naravnost ne nasvetujemo
nobeni izmed vas take obljube vednega de¬
vištva; tudi z nobeno besedo vas nočemo
prigovarjati k temu! Le samo pokazala se
vam je lepota in visoka vrednost take ob¬
ljube, in menda nam ne bode nihče v zlo
Stel, ako izpregovorimo par jasnih besed o
teh rečeh v knjižici, ki se imenuje „Krščan¬
sko devištvo“ in ima prelepi namen: biti
slovenskim dekletom modro vodilo k časno-
veselemu in k večnosrečnemu življenju!

Vemo pa iz lastne dušno-pastirske iz¬
kušnje in smo to že omenili, da se nahaja
uied slovenskimi dekleti obilno gorečih in
požrtvovalnih duš, ki jih ljubezen božja žene
do najvišjib del krščanske popolnosti.

Ako misliš, da te glas božjega ženina
kliče med svoje izvoljene neveste, in se ti
večkrat vzbuja neustavljivo hrepenenje do

104

svetega deviškega življenja, povem ti tukaj,
kako se primerno stori taka sveta obljuba
vednega devištva. Poslušaj!

a)  Izprva to misel le vselej, kedar ti
prileti v glavo, stanovitno od sebe odbijaj,
ter reci sama pri sebi: to ni za me; jaz ni¬
sem in ne bom nikdar vredna tolike milosti;
to je le za svete, čisto Bogu udane duše!
Ko bi si domišljevala morda Bog ve kaj o
svoji svetosti in se sama za vredno štela to¬
like milosti, to bi bil grozno nevarni du¬
hovni napuh in očitno znamenje, da je vsa
tvoja pobožnost puhla in navidezna, ker ti
manjka poglavitne reči, resnične ponižnosti.
Gotovo je, da prava nevesta Jezusova v pol¬
nem pomenu besede bode samo tista, ki je
vsa čista na duši in na telesu, katere ne¬
dolžnost je popolnoma neoskrunjena. Vendar
je pa tudi spokornicam, pravim resničnim
Magdalenam, dovoljen ta pot zaobljubljenega
devištva; ravno njim bo ob enem tudi has-
novit pot stanovitne spokornosti.

b)  Ako te misel na obljubo devištva
kljubu vsemu dolgotrajnemu premagovanju
vedno še moti in nadleguje, moli obilno iu
prosi za potrebno razsvetljenje in spoznanje
sv. volje božje; obhajaj devetdnevnice k po-
češčenju premilega božjega srca Jezusovega,
k preblaženi devici Mariji, k njenemu brez-

105

madežnemu spočetju, k sv. Jožefu; nagovori
si nekoliko tovaršic, naj s teboj združene
molijo, zakaj, kjer sta dva ali so trije zdru¬
ženi v imenu Jezusovem, tam je on sredi
med njimi; reci tem prijateljicam svojim, da
naj v neki za te prav imenitni zadevi pro¬
sijo za potrebno razsvetljenje; še celo to bi
ti priporočil, da preden se odločiš, se ude¬
leži svetih duhovnih vaj, če ti ni to preveč
težavno ali morda celo nemogoče.

Zaupljiva, srčna in ponižna molitev v
takih zadevah ne ostane nikoli brezuspešna!
Odgovor boš slišala v svojem srcu, ki ti
bode postalo nenavadno mirno in veselo,
duša tvoja pa vsa razsvetljena ne bode ču¬
tila nobenega strahu pred težavami, nobene
groze zavoljo prevelikega žrtvovanja. Ne boj
se, golobica plaha, Gospod Jezus sam je, ki
trka na tvoje srce in želi, da bi mu odprla . 1

c)  Razodeni zdaj svoje želje svojemu
navadnemu izpovedniku, in prosi jih, naj te
blagovoljno poučijo in ti po svojem spozna¬
nju nasvetujejo, ker oni te najbrže poznajo
bolje, kakor ti sama sebe. če imaš prilož¬
nost, lahko poprašaš tudi še par drugih
služabnikov božjih, do katerih imaš zaupanje.
Brez svojega izpovednika pa ne delaj toli-

Skrivn. raz. 3, 20.

106

kanj velevažne in imenitne obljube nikdar 1
nikoli!

d)  Tudi stariše svoje poprašaj in po¬
prosi, če jih še imaš, naj ti povejo, kako da
oni sodijo o tvoji nameri; če bi ti stano¬
vitno branili, boljše je, da si jim pokorna,
vsaj dokler ne postaneš polnoletna in samo¬
stojna. Sploh svetujemo, naj bi se pred iz¬
polnjenim štiriindvajsetim letom starosti ta
obljuba za vedno, to je za celo življenje, ne
delala in nikomur ne dovoljevala. Mladost
rada nepremišljeno ravna. Prenagel ogenj
hitro pogasne.

Pred štiriindvajsetim letom naj se dovoli
in stori obljuba devištva le na kratke, dolo¬
čene dobe, postavim na eno leto, ali na dve
leti. Po preteku zaobljubljenega časa se
lahko obljuba zopet ponovi in podaljša, pa
zopet le na eno ali dve leti.

e)  Ako si se po dolgem in vsestranskem
premišljevanju in pripravljanju odločila, da |
hočeš storiti obljubo devištva, prosi svojega
izpovednika, naj ti določijo za to opravilo
primeren dan in čas poslednje priprave. Naj¬
bolj primerni dnevi so pač veseli prazniki
Gospodovi: Božič, Razglašenje Gospodovo,
Velika noč, Telovo, Srce Jezusovo; tudi
prazniki Marijini, in med njimi dan brez¬
madežnega spočetja v prvi vrsti.

107

čas zadnje in bližnje priprave naj ob¬
sega vsaj kakih štirnajst dnij, v katerih se
boš pripravljala na veselo zaroko z božjim
ženinom Jezusom gotovo bolj skrbno na duši
in na telesu, kakor se je kedaj katera po¬
svetna nevesta pripravljala na svoj častni
dan poroke.

5. Obljubo samo pa lahko storiš tiho in
tajno v svojem srcu Bogu, ali v izpovednici
Pred izpovednikom kot namestnikom božjim,
ali pa tudi slovesno in očitno v cerkvi vpričo
zbranih tovaršic.

če jo delaš tiho in tajno, zgodi se to
aajprimernejše v trenotku po prejetem sve¬
tem obhajilu, ko imaš svojega božjega ženina
Gospoda Jezusa Kristusa v presveti hostiji
resnično in živo pričujočega v svojem srcu.
Zaobljubi se mu s priprostimi besedami, ker
aič ne gleda On na besede, veliko rajši le
? a  Čisto in ponižno srce; kajti v njem prebivati
ln  kraljevati mu je radost. Reci na primer:

O edini ljubljenec moje duše, moj
Gospod in božji Zveličar Jezus Kristus,
0z ri se na me, sprejmi milostljivo tudi
otene nevrednico med svoje izvoljene
ne veste! Iz ljubezni do tebe storim
danes radovoljno in dobro premišljeno

108

obljubo devištva, ki naj me veže celo
moje življenje! (Ali eno leto, dve, tri leta.)

O mili Jezus moj, v tebe jaz ve¬
rujem, ker večna si resnica itd. (Kakor
spredaj str. 83.)

O Jezus, tebi živim itd.

O Marija, vseh devic devica, bodi
vselej moja pomočnica, moja mila, I
sladka mati!

Sveti Jožef, varih nebeški svetega
devištva, sprejmi tudi mene, nevredno
nevesto Jezusovo, v svoje sveto varstvo.
Amen.

Če si se dogovorila s svojim dušnim pa¬
stirjem, da boš to obljubo storila v izpoved-
nici, reci po opravljeni izpovedi in po dob¬
ljeni odvezi na primer tako le:

Prosim Vas, visokočastiti duhovni
oče in dušni vodnik, dovolite mi, da
pred Vami, kot namestnikom božjim
storim obljubo devištva ... za eno . • •
za dve ... za tri leta ... za celo svoje
življenje.

Ako si se že poprej ž njimi posvetovala
in po njihovih naukih se ravnala, ti bodo
radi dovolili, in potem nadaljuj:

109

K časti presvete Trojice in iz lju¬
bezni do mojega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa storim danes, zdaj v
tem trenotku, v pričo Vas, visokočastiti
gospod, božji namestnik, obljubo devi-
štva, in to popolnoma radovoljno in
dobro premišljeno, in hočem, naj me ta
obljuba veže celo moje življenje do
smrti . . . (dve leti ... tri leta ...). Go¬
spod Jezus, ozri se na me, nevredno
služabnico svojo, in sprejmi milostljivo
revno obljubo mojo! Amen.

To zadostuje. Vesela stopi od izpoved-
nice, skrbno se pripravi na sveto obhajilo,
goreče in pobožno je prejmi, in kedar je
ljubi Jezus pričujoč v tvojem srečnem in ve¬
selem srcu, lahko na tihem ponoviš storjeno
obljubo, kakor je zgoraj povedano.

Ko bi se pa kje dušnim pastirjem in
skrbnim gojiteljem krščanskega devištva za¬
zdelo, tako zaobljubovanje ene, ali več devic
ob enem, obhajati očitno in slovesno, poda-
jemo v ta namen tukaj primeren obred.

Za izbrani in določeni dan se oznani za
domača dekleta posebna stanovska sloves¬
nost: dekliška procesija iz župnijske cerkve

110

k bližnji podružnici, tam nauk in sv. maša
za dekleta, med sv. mašo slovesno obhajilo,
h kateremu pristopijo izbrane neveste in
njih spremljevalke ali svatovce. Vsaka „ne-
vesta* ima štiri družice; vse so belo oble¬
čene, znad glave do tal v snežno-bele za¬
voje ovite; le na vencih se razločujejo ne¬
veste od družic: nevesta ima večji venec iz
belih, rudečih in rumenih cvetlic, družice
nosijo nekoliko manjše, zeleno-bele. Za dru¬
žice se odberejo, če mogoče, take, ki tudi že
imajo obljubo devištva. Nevesta in štiri dru¬
žice smo rekli, ker sv. evangelij pravi, da
pet jih je bilo modrih devic ! Pred naukom
in med sv. mašo se prepeva „pesem neveste
Jezusove", ki se ob taki slovesnosti lahko
vsa izpoje, kolikor je je.

Koj ko so prejele sv. obhajilo med sv.
mašo (kakor so na pr. nagovori pri sloves¬
nem obhajanju prvega sv. obhajila šolarjev),
opravi se imenitna duhovna poroka: Ženin
je Gospod Jezus Kristus sam, vodilja mah
božja Marija devica, starešina sv. Jožef in
ljubi angelj varih, družice razun pričujočih
še nevidno tudi vse svete device nebeške,
svatje vsi ljubi angeljci božji, tudi vse zbrane
tovaršice in prijateljice. Oh to je zemeljsko-
nebeška svatba, kakor je popisana v prero¬
ških bukvah skrivnega razodenja sv. Janeza

111

apostola in evangelista (pogl. 19, 7—9.), kjer
se bere: ,, Veselimo se in radujmo in dajmo
Njemu Čast; ker prišla je šenitba Jagnjetova
in pripravila se je njegova nevesta. In dano
Ji je bilo, da se je oblekla v svetlo in belo
tančico (bisus). Tančica namreč to so pra¬
vičnosti svetnikov. In rekel mi je: Zapiši:
Blagor jim, kateri so poklicani k ženitvanski
večerji Jagnjeta; in rekel mi je: te besede
božje so resnične !“

Sedaj obstopijo vse zbrane tovaršice oltar
božji. Nevesta poklekne za stopnico više,
čvetere družice klečijo zadi za njo z gore¬
čimi svečami v rokah. Na evangeljski strani
drži banderašica dekliško zastavo, krasno
ovenčano; na berilni strani pa drži križarica
ovenčani križ.

Mašnik se obrnejo proti zbrani množici
* er  jo pozdravijo, rekoč:

Hvaljen bodi Jezus Kristus, in hva¬
ljena preblažena njegova mati, devica
Marija!

Vse odgovorijo enoglasno:

Zdaj in na vekomaj! Amen.

Mašnik dostavijo vprašanje:

Device, kaj želite?

112

Nevesta, ali če jih je več, vse skupaj:

Duhovni oče, ponižno prosim (pro¬
simo), da naj bi bile pripuščene k sveti
obljubi vednega devištva!

Mašnik:

Deo gratias! Bogu zahvala!

Na to sledi kratek primeren nagovor.
Na primer:

Srečno imenuje svet deklico, kateri
se je posrečilo, da je dobila ženina bo¬
gatega, imenitnega, pridnega, zvestolju-
bečega. Nepreštetokrat srečnejša si ti,
devica krščanska, ki te je izvolil Go¬
spod nebes in zemlje za svojo nevesto.
On je najlepši vseh ženinov, kar jih je
v nebesih in na zemlji, prekrasne po¬
stave nad vse sinove človeške (specio-
sus forma prae filiis hominum); On j e
najboljši, ker je sama večna nedopo¬
vedljiva ljubezen in dobrotljivost; On je
naj zvestejšega srca, ker je iz ljubezni i
do tebe prelil svojo predragoceno rešnjo
kri in svoje življenje daroval za te; On
je najbogatejši, ker vsa bogatija vesolj'

113

nega stvarjenja je njemu na razpolago,
in pripravil je tistim, ki njega ljubijo,
neminljivo krono večnega plačila in
neizrekljivega veličastva! Srečna si, pre¬
srečna , krščanska devica! Tisočkrat
blagor tebi, ki se hočeš danes zapelji¬
vemu svetu za vselej odpovedati in se
z  božjim ženinom svojim za vedno za¬
ročiti! Le veselo stori, kar si storiti
so odločila!

Mašnik podajo sedaj nevesti sveto raz¬
pelo, katero ona prime z levo roko, pobožno
poljubi sv. rane Jezusove in položi križ na
svoje srce; mašnik ji križ podajajoč rečejo:

Sprejmi in pobožno poljubi sveti
križ, ter se zaobljubi, da boš zvesto
bodila po stopinjah svojega križanega
Zveličarja, Gospoda Jezusa Kristusa.

Mašnik podajo nevesti gorečo svečo, ka¬
lem ona prime v desno roko in jo poljubi;
Pašnik ji rečejo:

Sprejmi, predraga sestra, luč Kri¬
stusovo v znamenje svoje neumrjoč-
u°sti in goreče ljubezni do Boga, da
b°š za naprej, mrtva temu svetu, le

Krščansko devištvo. 8

114

samo Bogu živela, ter bežala pred deli
teme. Vstani od mrtvih in razsvetil te
bo Kristus!

Mašnik nadaljujejo:

Stori sedaj, izvoljena duša Jezusova,
sveto obljubo devištva, katero storiti si
se namenila!

Nevesta na to izgovori glasno in razum¬
ljivo besede sv. obljube, kakor sledi:

Obljuba devištva.

V imenu Očeta f in Sina f in sve¬
tega Duha f. Amen.

V pričo troedinega Boga Očeta in
Sina in sv. Du&a; v pričo kraljice ne¬
bes in zemlje, preblažene device Marije;
v pričo njenega od Boga ji izbranega
deviškega ženina, sv. Jožefa; v pričo
vseh nebeških angeljev, posebno še svo¬
jega ljubega angelja variha; in v pričo
vseh izvoljenih svetih devic in v pričo
vas, častiti namestnik božji: storim j aZ
N. N. iz ljubezni do mojega Gospoda
in Zveličarja Jezusa Kristusa danes p°'

115

polnoma radovoljno in dobro premiš¬
ljeno slovesno zaobljubo vednega de-
vištva — to je: da ne bom celo svoje
življenje na zemlji nikdar in nikoli za¬
kona ne poželela in ne iskala, in ko
bi se mi kedaj ponujal, ne bom ma¬
rala za-nj in nikoli stopila v zakon¬
ski stan!

Edini ženin in ljubljenec moje duše
naj bo moj Gospod in božji Zveličar
Jezus Kristus! Njemu bodi darovano
in posvečeno celo moje življenje; njemu
darovano in posvečeno kakor moja
duša, tako tudi moje telo.

O večni Bog, ozri se milo na me,
sprejmi mojo sv. zaobljubo, bodi meni
revni grešnici milostljiv, in podeli mi
Potrebno pomoč, da v svojem sklepu
zvesta ostanem do smrti!

O preblažena mati božja Marija,
v seh devic devica, pomagaj mi, da v
obljubi svoji stanovitna ostanem do
konca,!

O sv. Jožef, od Boga postavljeni va-

8 *

116

rih svetega devištva, brani me, varuj
me ves čas mojega življenja na zemlji!
V tvoje mogočno varstvo se hočem vsaki
dan izročati.

Vse svete device in neveste božjega
Jagnjeta Jezusa Kristusa, bodite moje
pomočnice!

Z Marijinim srcem moje naj
Gori za Jezusa od zdaj,

Brez prenehanja vekomaj! Amen.

Jezus, Marija in sv. Jožef! Vam iz¬
ročim svojo dušo in telo, zdaj in ob
moji smrtni uri. Amen.

Po storjeni obljubi rečejo mašnik:

Deo gratias! Recimo še enkrat iz
globočine svojih src vsi skupaj: zahvala
Bogu! zahvala, da se je ljubeznjivo ozrl
na našo družbo in izmed vas, krščan¬
ska dekleta, izvolil srečno nevesto svo¬
jemu Sinu Jezusu Kristusu!

Tebi pa, nevesta božja, podelim v
vedni spomin tvoje današnje zaobljube
in tvoje sv. zaroke z nebeškim ženinom
blagoslovljeni križec in prstan.

Benedictio crucis.

V. Adjutorium nostrum in nomine
Domini;

R. Qui fecit coelum et terram.

V. Dominus vobiscum!

R. Et cum špiritu tuo.

Blagoslov križca.

V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem;

R. Ki je stvaril nebo in zemljo.

V. Gospod z vami!

R. In s tvojim duhom.

Oremus.

Benedic f Domine Jesu Christe istud
signaculum sacrae passionis tuae et da fa-
ffiulae tuae N. assidua sanctae crucis me-
ditatione semper et ubique muniri ac in
dulcedine sacrorum vulnerum tuorum igne
coelestis amoris magis magisque inflammari.
Per eundem Dominum etc.

Molimo.

Blagoslovi, f o Gospod Jezus Kri¬
stus, to znamenje svojega svetega trp¬
ljenja in podeli služabnici svoji N., da
bo z neprestanim premišljevanjem sve¬
tega križa vselej in povsod zavarovana

118

in da jo v sladkosti tvojih presvetih
ran ogenj božje ljubezni vedno bolj in
bolj užiga. Po istem Gospodu našem
Jezusu Kristusu. Amen.

Benedictio annuli.

V. Adjutorium nostrum in nomine
Domini;

R. Qui fecit coelum et terram.

V. Dominus vobiscum!

R. Et cum špiritu tuo.

Blagoslov prstana.

V. Naša pomoč je v imenu Gospodovem;

R. Ki je stvaril nebo in zemljo.

V. Gospod z vami!

R. In s tvojim duhom.

Oremus.

Benedic f Domine Jesu Ghriste annu-
lum hunc, quem nos in tuo nomine bene-
dieimus, ut virgo N., quae eum gestaverit,
tibi electo sponso coelesti fidelitatem inte-
gram tenens atque in caritate tua perma-
nens voto perpetuae virginitatis constans
ac firma štet usque ad finem. Per eundetn
Dominum etc.

119

Molimo.

Blagoslovi, f o Gospod Jezus Kri¬
stus, ta prstan, katerega mi v tvojem
imenu blagoslovimo, da bode devica N.,
ki ga bo nosila, tebi, izvoljenemu že¬
ninu nebeškemu, neoskrunjeno zvestobo
ohranila in storjeno obljubo vednega
devištva stanovitno in močno držala do
konca. Po istem Gospodu našem Je¬
zusu Kristusu. Amen.

Mašnik izročijo nevesti blagoslovljeni
križec, rekoč:

Gusta et vide, sponsa electa, quoniam
suave est jugum Jesu et onus ejus leve!

Okusi in glej, izvoljena nevesta,
kako sladek je jarem Jezusov in lahko
njegovo breme!

Nevesta sprejme križec, ga poljubi in
da prvi svojih družic, katera ji ga okolu
v ratu priveže.

Mašnik nataknejo nevesti blagoslovljeni
Prstan na zlatinec leve roke, rekoč:

Annulo suo subarrhavit me Dominus
e t tamquam sponsam decoravit corona.

120

S svojim prstanom najel me je Go¬
spod in kakor nevesto ovenčal s krono.

Maš ruk skončajo obred in podelijo sveti
blagoslov:

Živi torej zanaprej, izvoljena duša
božja, tako, da boš vselej vredna lju¬
bezni svojega božjega ženina Jezusa
Kristusa. Amen.

Blagoslov vsemogočnega Očeta f in
Sina f in sv. Duha f naj pride po pri¬
prošnji preblažene device Marije nad te,
in naj vedno pri tebi ostane! Amen.

(Poškropijo jo z blagoslovljeno vodo.)

S tem je cerkvena slovesnost končana.
Sv. maša se nadaljuje. Dekleta zapojo pesem:
O Jezus, sladki moj spomin,

Veselje srčnih globočin itd.

6. Devica krščanska, ki ti je milost
božja podelila veselje in pogum, da si sto¬
rila obljubo vednega devištva, pogosto pre¬
mišljuj, na kolikanj visoko stopnjo krščanske
popolnosti si stopila. Pa vedi tudi, da tebi
zdaj še veliko bolj, kakor drugim ljudem,
velja resnobni opomin šv. Duha, ki veleva:
„Kdor stoji, naj gleda, da ne pade!" in pa

121

naročilo svetega Pavla, ki nas uči, da smo
dolžni s strahom in trepetom skrbeti za večno
zveličanje.

„Bodi torej zvesta do smrti, in jaz ti
bom dal krono življenja !^ 1

Pripravljena bodi na hude skušnjave in
na ostre boje. Sovražnik tvoje duše ti ne
bode pustil miru nikdar. Vzbujal ti bo v
srcu žalovanje, k čemu da si se šla zave¬
zovat s tako težavno obljubo do smrti; za¬
peljeval te bo k omahljivosti, pošiljal ti bode
različne zapeljivce, ki te bodo mamili in mo¬
tili na vse mogoče načine. Spravljal te bo
vedno in vedno v velike nevarnosti in grozne
priložnosti nečistega greha. Veš, da bi bila
satanu to največja slast, ko bi spravil v ne¬
čistost dušo, božjemu ženinu posvečeno!

Trdno in stanovitno se torej drži Je¬
zusa, Marije in sv. Jožefa. Vsak dan moli
in si prosi za milost stanovitnosti do konca,
da se ne bodeš spodtaknila. Večkrat sama
pri sebi ponavljaj sv. obljubo devištva, po¬
sebno pa obletnico svoje zaobljube slovesno
obhajaj leto za letom.

Rada pogleduj na križec, ki ga na vratu
nosiš, in pa na prstan ljubezni Jezusove, ki
ga na roki imaš. V največjem spoštovanju

1  Skriv. raz. 2, 10.

122

ju imej; ob posebnih slovesnostih ju očitno
nosi in nikdar se ne sramuj svojega božjega
ženina Jezusa Kristusa, ki je Gospod vseh
gospodov in kralj vseh kraljev, in ki mu je
dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Ker
si njegova nevesta, si že na svetu delež-
nica njegovega neskončnega veličastva, in ga
bodeš v nebesih še v veliko večji meri.

Kedar bodeš ležala enkrat na mrtva¬
škem odru po srečno dokončani vojski živ¬
ljenja, bode deviški venec na glavi, križec
na vratu in prstan na roki tvoj največji
lišp ! V grob jih poneseš s seboj in na sodnji
dan boš veselo vstala k vstajenju življenja
na vekomaj. Amen.

10. Pesem neveste Jezusove.

1. Veseli zemlja se, nebo

Z menoj prepevaj prav lepo:
Prelepo pesem Jezusu,
Preljubemu mi ženinu.

2. Iskala sem si ženina
Med fanti celega sveta:
Ljubezen so obetali,

Pa v greh so le zapletali.

0. Svarila me je moja vest:

Ne hodi zapeljivcem v pest!
Nedolžnost zapeljujejo,

Potem jo zasmehujejo.

4. Dobrikajo se ti za greh,
Nevaren ti je njihov smeh:
Te vabi, moti in nori,

Tak dolgo, da te pogubi. —

5. Le bežite in skrijte se,

Ve vse posvetne deklice!
Ljubezen vaša je le smrad,
In ženin vaš je dušni tat.

6. Nebeško rožo čistosti,

Marijin cvet nedolžnosti,
Deviški venec vam je vzel, —
Vrniti s čim ne bo imel.

7. Žalujte le in jokajte,

Ve zapeljane deklice!

Veselo moje srce bo,

Ki Jezusu ne da slovo.

8. Ko v jutro zgodaj se zbudim
Veselo Njega počastim:
Pohvaljen bodi, Jezus moj,

Ki varoval si me nocoj!

9. Prelepa zarja juterna
Bolj ko zlato se lesketa:

Še lepše oblačilo bo

V nebesih moje svatovsko.

10. Za svetlo zarjo vidim pa
Marijo, mater Jezusa,

V deviški plašč ogrnjena
Nebeški venec mi poda.

11. Iz srca sem prosila jo,

Naj vselej mi vodilja bo,
Družice pa device vse,

In svatje trume angeljske.

12. Za zarjo vstaja solnčice,
Prelepo zlato solnoe je:

Še lepše vidim Jezusa,

Po solncu k meni se pelja.

13: Že nese mi za juterno
Vso bogatijo angeljsko,

Za zlati prstan mi poda
Ljubezen svojega srca.

14. Cvetlice lepo pisane

Mi ženin moj zasadil je,

V nebesa se ozirajo,

Kjer moja večna svatba bo.

15. Presladko ptice pojejo,

Mi dobro voljo delajo,

Ker sem nevesta Jezusa,
Gospoda celega sveta.

16. Kjer koli bivam, kamor grem,
Vesela sem, zato ker vem,

Da so pri meni angeljci,
Prezvesti mi prijatelji.

17. Naj bo že dan, naj temna noč,
Naj pride vsa sovražna moč:
Saj bati se mi treba ni,

Saj Jezus nad menoj bedi!

126

18. Jaz nemam srebra, ne zlata,

Ki svet ga tukaj svojini da,
Zadosti srečna pa živim,

V Marijinem krilu sladko spim.

19. Pregrešni svet me ne časti,

Pa tudi meni zanj nič ni:

Le tam v nebesih je moj dom,
Kjer z Jezusom vesela bom.

20. Oj ljubi Jezus! prosim Te,
Nevesto svojo varuj me!

Po smrti, ženin moj, mi daj,
Nevesti svoji, sveti raj! *

* Ker je vsa pesem za navadno rabo predolga
pojejo dekleta pri svojib sbodih, stanovskih naukih
itd. le: 1., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 20. kitico, torej
to pesem zdatno okrajšano.

II. del.

Vzgledi.

Dva in petdeset božjih svetnic, deviškega
stanu posebnih prijateljic.

1. Sveta Agata (5. svečana).

Vzgled, kako se skušnjava premaga.

veta Agata ali Ajta je imela v Siciliji na
Laškem žlahtne in bogate stariše. Bila
zalega lica, pa še lepšega, nedolžnega
srca. Deželni poglavar Kvincijan jo je
poželel, ukazal jo prijeti in izročiti nesramni
oabi Afrodizi, naj bi jo s svojimi razuzda-
ni mi hčerami zapeljala in ob nedolžnost pri¬
pravila.

Kako nevarna je telesna lepota dekli-
Ca m, ki se greha skrbno ne varujejo in se

128

z malopridnimi ženskami prijaznijo! Zape¬
ljivcev je ves svet poln, pa najhujše so hu¬
dobne ženske.

Ko je sveta Agata videla, da jo bodo v
hudo gnali, pokleknila je in Jezusa lepo pro¬
sila, rekoč:

„Moj Gospod Jezus Kristus, ti gospodar
vseh stvarij, saj vidiš srce moje in veš, kaj
želim: le samo tvoja naj bom. Ti si moj pa¬
stir, jaz pa tvoja ovčica, varuj me neusmi-
lježa in pomagaj, da hudobo premagam!“

Tako bi naj v hudi priložnosti vzdiho¬
vala vsaka devica, gotovo bi premagala vsako
skušnjavo.

Celi mesec dnij je morala sveta Agata
trpeti nesramno nagovarjanje prešernih šen-
tov, ali Jezus ji je pomagal stanovitni ostati.
Afrodiza je povedala oblastniku, da nič ne
opravi ž njo. Ukaže jo zatorej oblastnik
prignati pred se, in jej reče: „Ali te ni sram,
žlahtna hči, Jezusa moliti ?“ Ona mu srčno
odgovori: „Mene ni sram moliti Jezusa, pra¬
vega Boga, le tebe naj bo sram, ki moliš
nesramne malike/'

Nato jo zapove s pestmi biti in v ječo
zapreti.

Tudi nas ne sme biti sram, Jezusu zve¬
sto služiti, ako nas ravno hudobni ljudje za¬
ničujejo, zakaj: ,.Kdor se bo mene sramoval

129

vpričo ljudij/ 1  pravi Jezus, „ njega tudi jaz
enkrat poznal ne bom pred svojim Očetom.*
Drugi dan jo ukaže oblastnik zopet pri¬
peljati, grozi se ji in jej preti, da jo bode
strašno mučil in umoril, če svoje vere ne
zataji. Ali srčno mu ona pove: „Jezus je
m oje življenje in zveličanje. “ — Nato jo
ukaže na tezalnico razpeti in z železom žgati;
°pa je pa Boga hvalila za vse to. Grozo-
vitnež ves srdit zapove prsi ji odrezati. V
s yeti sramoti mu Agata ostro reče: „ Grozo¬
tni krvolok.! ali ti tudi prsi niso več svete,
8  katerimi te je tvoja mati dojila ?“

Tako se nečista ljubezen premeni v naj-
uujše sovraštvo. O koliko deklic je že bilo
P° nesramnih moških pomorjenih.

Tisto noč se je obsvetila vsa ječa, in ča¬
stitljiv mož, sam sv. Peter, se ji prikaže in
J° ozdravi. Celo noč je potem prebedela in
"valila Boga. — Oslepljeni oblastnik se za-
čudi, ko privedejo vso zdravo pred njega;
a d spet jo ukaže sleči in po ostrih črepinjah,
P° steklenih drobcih in živem oglju obračati.
Nato se je jela zemlja tako strašno tresti,
da se je nekaj zida podrlo, in je dva oblast-
n 'kova svetovalca ubilo. Hitro spet v ječo
^uprejo mučenico. Zdaj je sv. Agata srčno
dojela skoraj k Jezusu priti, in je molila,
r ek°č; „Moj Gospod in stvarnik, ki si me
Krščansko devištvo. 9

130

čisto ohranil iz mladih let, moč mi dal, vse
bolečine pretrpeti, in ne ljubiti tega sveta; j
oh, vzemi mojo dušo k sebi, da se ločim revne
zemlje, in grem tvoje usmiljenje uživat.“ —
To je izmolila in sladko v Gospodu umrla
(leta 25 L).

Srečna devica, katera vse skušnjave tako
srčno premaga, in svojo čistost tako lepo ,
ohrani; oh kako vesela lahko tudi ona svet
zapusti!

Nedolžnost je tvoja največja lepota,

In čistost je tvoje najdražje blago;

Ohrani jo, deklica, skrbno, da zmota
Posvetna ti nikdar je vzela ne bo.

2. Sv. Ana (26. malega srpana).

Vzgled srečne matere.

Sv. Ana je bila imenitnega rodu, kralja
Davida, v obljubljeni deželi rojena. Ubožna,
pa bogaboječa je bila, rada je brala in pr e '
mišljevala božje reči, zato jo je tudi Bog p°'
sebno ljubil in osrečil.

Omožila se je v svojih letih s sv. J° a '
himom in v zakonu lepo pošteno živela. Bož
jima ni dal bogastva, tudi ne veliko posvet¬
nih dobrot, ali večjo srečo je jima odločil•
dobrega otroka, njiju najlepše veselje.

Kaj pomaga zakonskim še toliko p ie '

131

moženje, ako jim malopridni otroci naprav¬
ljajo veliko žalosti in krajšajo življenje? Pa¬
metni otroci so starišev naj večje bogastvo.

Izvoljeni čas prihajal je blizu, da bi
prišel Zveličar sveta. Sv. Ana je porodila,
že priletna, Marijo, božjega Sina izvoljeno
mater, kije bila juterna zarja revnemu svetu.
Skrbno je gojila ljubeznjivo devico, učila jo
B°ga prav spoznavati in zvesto mu služiti.
To je pa tudi najlepša dota, katero matere
zapustijo svojim otrokom. Bogaboječa hči in
modra ženka se ne plačate z zlatom in
srebrom.

V lepi edinosti in v hišnem miru je sv.
Ana z bogoljubnim možem preživela vse svoje
dni; prijazna je bila svoji soseski, dobra
ubožcem, in zvesta svojemu Bogu. Ona nam
baže, kako tudi zakonski lahko srečno živijo,
ako le zvesto spolnujejo dolžnosti svojega
stanu. Umrla je sveta Ana polna zaupanja
božjega, in nam zapustila blago hčer, kra¬
ljico nebes in zemlje. Po celem svetu zdaj
?l°vi njeno ime; naj jo ves ženski rod časti
ln  posnema njen sveti vzgled.

Dobra inati
Prva sreča je otrok,

Jo spoštovati
Zapovedal je sam Bog.

9 *

132

3. Sv. Anastazija (25'. grudna).

Vzgled usmiljene žene.

V Kirnu je bila sv. Anastazija rojena, in
po svoji žlahtni materi v krščanski veri dobro
poučena. Po volji svojega očeta je vzela
Publija, malikovalca, ki je bil sicer žlaht¬
nega rodu, pa zelo slabega življenja.

Kako hudo delajo stariši, ako v zakon
silijo svoje sinove in hčere, in le na ime¬
nitne, bogate prilike ali stanove gledajo. Le
svetovati, ne pa siliti v zakon, je starišev
pravična dolžnost.

Razuzdani mož je Anastaziji zapravil vse
premoženje, in njegovo grdo življenje jo je
zelo bolelo v srce. Zato je pa pridno mo¬
lila, in obiskovala kristijane, ki so bili po
ječah zaprti.

Tako je molitev vsake nesrečne zakon¬
ske žene najboljša prijateljica, in dobra dela
so njeni zvesti prijatelji.

Hudobni Pubhj jej tudi ni pustil Bogu
zvesto služiti. Zatoži jo pri neverni gosposki,
da jo vržejo v ječo. Prijatelja ni imela, da
bi jo obiskal; zato je pisala svojemu duhov¬
nemu oskrbniku svetemu Hrizogonu, ki j e
bil tudi zaprt, priporočila se mu je v mo¬
litev, ter ga prosila za svet in tolažen nauk
Duhovnik jo, pisaje ji, lepo pouči in potolaži,

133

da bo usmiljeni Bog tudi uslišal prošnjo, Daj
le voljno potrpi.

Blagor duši, ki ima dobrega izpovedoika
in ga uboga, angelj varih ji je on na zemlji.

Prigodi se, da jej Publij, njen mož, na
poti umrje. Potem je bila Anastazija spet
rešena iz ječe; ali vdova je skrbela le za ne¬
besa, pomagovala krščanskim jetnikom, ki so
jih zavoljo krščanske vere neusmiljeno trpin¬
čili. Ko je grozovitni cesar Dioklecijan uka¬
zal svetega mašnika Hrizogona iz Rima gnati
v  Oglej, spremila ga je tudi ona, in mu zvesto
stregla do smrti.

Dobre ženske si največ nebes zaslužijo,
kedar bolnikom lepo strežejo in mrliče čedno
oskrbijo.

Po Hrizogonovi častitljivi smrti je Ana¬
stazija ravno tako zvesto služila tudi drugim
Mučenikom. Kjer je bila največja sila, tam
je najhitreje pristopila. Zato so jo pa ne¬
verni malikovalci zgrabili in dali ilirskemu
Poglavarju obsoditi. Stanovitna je bila v veri
Kristusovi, in zato so jo v ogenj vrgli (1. 304).

Zdaj se pri svojem Gospodu veseli v ne¬
besih, in njeno ime slovi po vsej krščanki
cerkvi, kakor se pred vsem drugim bere tudi
v litanijah vseh svetnikov.

Kdor rad bolnikom streže,

Si venec rajski veže.

134

4. Sv. Apolonija (9. svečana).

Vzgled, goreče ljubezni do Jezusa.

Sv. Apolonija ali Polona je bila v Alek¬
sandriji na Egiptovskem doma. Od svojih
mladih let je kot kristijana pošteno in čisto
živela. Grozoviti neverniki so jo zgrabili,
pred malika peljali, in hoteli prisiliti, da bi
svojo vero zatajila in Jezusa preklinjala. Ali
ona je srčno odgovorila: „ Jezus Kristus je

pravi Bog; njega moramo moliti, ne prekli¬
njati. “ Na to so ji s pestmi in s kamenjem
vse zobe izbili. Zavoljo tega se še zdaj časti
za posebno priprošnjico v zobnem bolenju.

Za nas bi bilo bolje, da bi nas vselej
kdo rajši po zobeh udaril, to se pravi, po¬
svaril, kedar kaj nespodobnega govorimo,
kakor da nas posluša, ali celo pomaga kla-
fati in druge obrekovati. Za vsako prazno
besedo bomo enkrat odgovor dajali.

Hudobni malikovalci so sv. Polono vlekli
iz mesta, naredili veliko grmado, in žugali jo
živo sežgati, ako ne zataji Jezusa. Ona se
nekoliko oddahne, kakor da bi premišljala,
in ko jo zopet vprašajo, gre rajši sama v
ogenj, kakor da bi sv. vero zatajila in prišla
v večni ogenj. Pogani sami so strmeli nad žen¬
sko, ki je bila bolj voljna iti v smrt, kakor
pa preganjalci mučiti jo. (L. 249.)

135

Tako pretrpi živa vera in prava goreča
ljubezen rajši vse muke za Jezusa, kakor da
bi njega izgubila.

Nikdar ne bo na zgubi,

Kdor Jezusa prav ljubi.

5. Služabnica božja Armela

(24. vinotoka).

Vzgled pobožne deklice.

Pobožna Armela je imela kmetiške, toda
pobožne stariše (na Francoskem), in je ovce
pasla v svojih mladih letih. Na paši je imela
lep pisan čas moliti in premišljevati božje
re či. Enkrat je na polju ugledala bridko
uiartro križa in je rekla: „Kako za ljubo te
Jezus ima, ki se je za te križati dal!“ Na
besede se je njena duša vnela neizrečene
ljubezni do Jezusa. Pogosto je vzdihovala
s ama s seboj: „0 moj Bog, kako si ti lju-
beznjiv, ker moje srce toliko gori ljubezni
tebe, naj te ravno le malo še poznam!“

Svoje devištvo je vedno ohranila; svojih
zadnjih trideset let je gospodinjila nekemu
žlahtniku, in živela v mestu, pa tudi na de¬
beli pošteno in bogaboječe. Vse svoje posle
la  dela je opravljala iz gole ljubezni Jezu¬
sove; zato jej je šlo vse lepo od rok.

Kakor hitro se je prebudila, pomolila je

136

rekoč: „0 moj Bog in moje vse! ti si moj,
in tvoja sem jaz; tebi se vso izročam." Pridno
je segla za delo, mislila pa tudi na Boga;
in zato ji je lahko bodilo vsako delo. —
Kedar je v jutro zgodaj zakurila ali zane¬
tila, in iz male iskre velik ogenj naredila,
dejala je sama pri sebi: „0 moj Bog, naj

bi ljudje le to hoteli, kar ti hočeš, kako
hitro bi se tudi v njihovem srcu vnel živ
ogenj tvoje ljubezni!“ — Kedar je ugledala
kokljo, spomnila se je svojega Zveličarja, ki
se tudi skrbno kokljo imenuje, in je rekla 1
„Pod peruti tvoje ljubezni se hočem skriti,
da skrita srečno uidem sovražniku. “ — C ,e
jo je ob nedeljah kdo vabil na dobro voljo,
zahvalila se je lepo, v izbico ali čumnato šla
in dejala: „0 ti moja ljubezen! kako bi se
veselila brez tebe? Ti si moja najslajša ra¬
dost." Od konja močno udarjena je hudo
zbolela in trpela velike bolečine. Veselo jo
vse prebila iz ljubezni do Jezusa in srečno
umrla (leta 1671.). Njena poslednja beseda
je bila presladko ime Jezus.

Srečen lahko vsak je stan,

Ako ho le prav držan.

Moraš si pa prizadeti,

Ako hočeš prav živeti!

137

6. Sv. Barbara (4. grudna).

Vzgled žive spoznave božje.

.Ono sv. Barbare je bil v Nikomediji, ve¬
likem mestu na Jutrovem (v Mali Aziji), mo¬
gočen in imeniten mestjan, pa tudi srdit so¬
vražnik svete Jezusove vere. Da bi se Bar¬
bara, njegova vrla hči, ne seznanila s kri¬
stjani, zaprl jo je v neki stolp , naj v sa¬
moti prebiva. Ali povsod lahko spoznamo in
najdemo Boga, če le sami hočemo.

Barbara je po dnevi premišljeval a zlato
solnce, svetlo luno in zvezde po noči, in to¬
liko lepih stvarij, molila je stvarnika vseh
r ®čij, in je njega srčno želela prav spoznati.
Bog jo je uslišal; ko je neverni oče nekdaj
® e l od doma, bila je v krščanski veri poučena
in krščena.

Kako lepo priložnost pa zdaj imajo kri¬
žani, prav spoznavati Boga! Ne le solnce,
mesec in zvezde nam ga oznanjujejo noč in
dnn, temveč vsako nedeljo in zapovedani
Praznik nas on sam v hiši božji uči po na¬
mestnikih svojih. Gorje nam, ako ga ne po¬
slušamo zvesto!

Ko je že odrastla, hotel je oče sv. Bar¬
baro omožiti. Ona je pa obljubila Jezusu
zv esta ostati, in je očetu lepo pohlevno po-
Ve dala, da je kristijanka, in moli pravega

138

edinotrojnega Boga. Ta beseda je toliko raz¬
srdila hudobnega očeta, da jo hoče pri priči
umoriti.

Dolžni so otroci, da so Staričem pokorni;
ali če jim kaj zapovedujejo, kar je zoper
božje zapovedi, ne smejo jih ubogati; zakaj
več se je bati Boga, nego ljudij.

Zdivjani oče žene svojo lastno hčer pred
nevernega sodnika  ter jo zatoži, da je kri-
stijanka. Sodnik jo z lepim nagovarja, naj
moli malike. Ali Barbara srčno odgovori,
da raji umrje. Zato jo ukaže z volovskimi
žilami ali bikovicami pretepati, vso razmesa¬
riti in potem v jgčo. zapreti. Po noči se j'
prikaže Jezus sam, ozdravi jo in potrdi.

Srečne duše, ki zvesto služijo svojemu
Gospodu. Naj zapusti mati svojega otroka,
Jezus svoje služabnice pozabil ne bo.

Dingi dan jo spet priženo pred sodnika.
Zopet jo nagovarja v malikovanje; ker pu
nič ne opravi, zapove jo neusmiljeno hiti;
prsi ji odtrgati, za lase jo po mestu vlačiti
in njene rane žgati z žarečim železom. Ona
je pa le v nebo gledala in molila: „ Tvoja

roka, o Gospod, me ne zapusti, saj s teboj
vse premorem, brez tebe pa nič.“

Naposled jo obsodi, da bo ob glavo de¬
jana. In glej, nečloveški oče sam glavo od¬
seka svoji hčeri (leta 235.). Ta hudobija j e

139

pa tudi v nebo vpila. Po poti k domu je
strela ubila grozovitnega očeta.

Tako vse, kar je iz Boga rojeno, svet
premaga, uči sv. Janez. Naša vera je pre-
magovalka sveta.

Slušaj mater in očeta,

Nju zapoved ti je sveta;

Le tedaj naj ne velja,

Ce bi žalila Boga.

7 .  Sv. Brigita (8. vinotoka).

Vzgled poštene zakonske žene.

Na Švedskem je bila sv. Brigita rojena.
Imela je bogaboječe in imenitne stariše, ki
so bili kraljevega rodu. V tretjem letu svoje
starosti je še le izpregovorila, pa tako gladko
111  modro, da so se vsi začudili. Ko ji je
mati umrla, vzrejala jo je teta lepo v strahu
božjem.

V svojem desetem letu je slišala nekdaj
tako lepo pridigovati o trpljenju Jezusovem,
je od te dobe vedno pred očmi imela
križanega Jezusa.

Blagor dušam, ki zvesto poslušajo be-
sedo božjo; podobne so pridnim bučelicam
^ vigredi (spomladi), ki vsako jutro skrbno
letajo strdi brat po rožicah, če si pri vsaki
pridigi v srce utisnejo le en sam nauk, skoraj
bo  Jezus v njihovem srcu prebival.

140

Prihodnjo noč po pridigi videla je Bri¬
gita Jezusa, kako je križan bil ves v krvi in
v bolečinah. Vprašala ga je, kdo ga je tako
strašno ranil? in odgovor je dobila, da tisti,
ki ne spolnujejo njegovih zapovedij in tako
slabo povračujejo toliko ljubezen njegovo.

Naši grehi tudi po dubovsko ponavljajo
Jezusove rane, in hudobni zapeljivci ga na
križ pribijajo, kedar nedolžne duše morijo.

Najčešče (največkrat) in najrajši je sv.
Brigita Kristusovo trpljenje premišljevala tudi
pri svojem delu, in se je premišljevaje vselej
milo razjokala.

To premišljevanje trpljenja Jezusovega
naj bo deklicam najlepše ogledalo ali zrcalo-
Kedar te moti posvetno veselje, poglej, kaj
je tvoj Zveličar trpel za te, in ne zaprav¬
ljaj drage cene njegovega zasluženja. Kedar
težko delaš ali imaš kako drugo težavo,
spomni se Jezusa, kako voljno je on trpel
za te. S svetega križa nas Jezus najlep^ e
uči prav po krščansko živeti.

Ko je že odrastla, zaročil jo je oče im e '
nitnemu knezu. Izprosila si je še eno leto,
da bi se prav pripravila za zakonski stan-
Molila je, postila se in Bogu priporočevala.
naj ji blagoslovi zakon, jo varuje grehov, J 1
da dobrega moža in pridne otroke, če J e
njegova sveta volja.

141

Kako slabo se pa v naših časih neveste
v zakon pripravljajo! Samo dobre volje, lepo¬
tičenje telesa, slabe tovaršije, in celo ne¬
sramni grehi jih večjidel spremljajo v zakon;
zato je pa tudi toliko nesrečnih zakonov.
Po grešnem potu nas prava sreča nikoli ne
sreča.

V zakonu je sv. Brigita lepo in mirno
živela s svojim možem, otroke skrbno redila,
rada molila, ubogim pomagovala, in je vsem
zakonskim očitno pokazala, kako se tudi v
zakonu more Bogu lepo služiti. Pogosto je
hodila k izpovedi in k svetemu obhajilu, da
to živela vedno v milosti božji.

Še bolj goreče je po smrti svojega moža
Pot vdova služila Bogu: učila je mlade de¬
vice, svarila ljudi, opominjala jih k pobolj-
žanju, pa tudi sama živela v ostri pokori.
,°g je svoji služabnici razodel veliko skriv-
toh rečij, ona pa je ženskemu spolu zapu-
s tila lep vzgled, kako naj živijo device, kako
zakonske, in kako vdove, da srečno pridejo
v  nebesa. Umrla je 1. 1373.

Prelepo cvetijo cvetice nam tri:

Nedolžnosti lilija deklicam:

Vijol’ca poštenosti ženam cveti,

Pobožnosti solnčnica vdovam.

142

8. Sv. Cecilija (22. listopada).

Vzgled tovaršije angeljske.

V Rimu je bila sveta Cecilija žlahtnega
rodu, pa tudi žlahtnega zadržanja, od svojih
mladih dnij zvesta služabnica Kristusova.
Njemu se je zaobljubila, da hoče devica ostati.

Pravične obljube delati je dobro, ako se
zvesto dopolnijo; ali boljše je obljube ne
storiti, kakor storjeno prelomiti. Zatorej se
morajo izpovednik vselej za svet poprašati,
preden se kaka posebna obljuba stori.

Sveta Cecilija je po tem vzela žlahtnega
mladeniča Valerijana, čeravno ni bila njena
volja, ker so stariši to hoteli. Hitro po po¬
roki pa razodene mladeniču, da je obljubila
devica ostati, rekoč: „Valerijan! mene va¬
ruje angelj, ki brani moje devištvo. Varuj
se me dotakniti, da se jeza božja ne vname
nad teboj. “

Kedar se zakonski lepo pošteno razu¬
mejo, lahko drug drugega varujejo nesreče,
kakor sv. Cecilija svojega ženina.

Valerijan je spoštoval devištvo svoje ne;
veste in je dejal, da hoče biti kristijan, naj
bi le angelja videl. Cecilija mu odgovori,
da to ne more biti, dokler ni krščen.

Pošlje ga svetemu papežu Urbanu, ®
je skrito živel zavoljo preganjanja. Papež

143

pouči Valerijana v sveti veri in ga krsti. Ko
pride nazaj, najde sveto Cecilijo vtopljeno v
molitev, poleg nje pa vidi v veliki svetlobi
angelja, ki drži dva venca v rokah. Obadva
sta potem molila in hvalila Boga.

Naj bi tudi zakonski tako lepo molili
drug z drugim; združena molitev največ pre¬
more pri Bogu.

Valerijan je potem tudi svojega brata
Tiburcija pripravil h krščanski veri. Sveta
Cecilija ga je poučila, in sveti Urban krstil.
»Danes te spoznam, da si prave moje žlahte,“
fekla je sv. Cecilija veselo Tiburciju, „ker si
lz  ljubezni do pravega Boga postal zaniče¬
valec malikov. “

Naj bi si bila vsaka žlahta tako dobra,
da bi skrbela več za zveličanje kakor za
časno premoženje, koliko bolj srečna bi bila;
ali pogosto se le črti in v nesrečo pripravlja.
Kako grdo je to !

Ko deželski oblastnik to zve, ukaže
drata umoriti, ker nista zatajila svete vere.
dudi sv. Cecilijo primejo in obglavijo (1. 230.).
Kugelji so vseh treh nedolžne duše spremili
v  nebeško kraljestvo.

Sv. Cecilija je tudi z lepo, ubrano godbo
Bogu hvalo prepevala; zato jo imajo še zdaj
za  patrono ali zaščitnico poštene glasbe.

144

Veselo tudi ti lahko prepevaš po vseh
svojih potih, dokler imaš nedolžno srce, rekoč:
Kjer koli bivam, kamor grem,

Vesela sem, zato ker vem,

Da so pri meni angeljci,

Prezvesti mi prijatelji.

9. Sv. Cita (27. malega travna).

Vzgled poštene kmetiške deklice.

Najzaljša lepota je sveta nedolžnost, boljša
ko žlahtni stan je ljuba čistost srca, in mla¬
dih deklic največje bogastvo je pošteno živ¬
ljenje.

Ako si bornega stanu, naj le to trojno
blago imaš, pa si bogata dovolj; in če ga
izgubiš, ne bo ti ga povrnil celi svet. To je
mislila Cita, bogaboječa kmetiška hči, ko se
je v neko grajščino služit odpravljala.

Tudi v sedanjih časih naj bi deklice sto¬
rile ravno to obljubo: rajši vse izgubiti, ka¬
kor svojo nedolžnost zapraviti, kedar gredo
v mesta, v gostilnice ali h gospodi v službo,
kjer jih po navadi čaka toliko zapeljevanja!
Naj bi pa tudi, kakor Cita, sveto živele!

Vsako jutro je zgodaj ali za rana vstala,
hitro tekla k sveti maši, če je bilo mogoče,
in potem je pridno segla k delu. K izpo¬
vedi in k svetemu obhajilu je rada pogosto

145

hodila, in tako je ljubezni Jezusove vneta
lahko prestala vse težave, srečno premagala
vse skušnjave.

Device, katera prav pogosto in vredno
prejema svete zakramente, Jezus ne bo dal
zapeljivcem v roke. Le tiste, katere so malo¬
kdaj pri izpovedi in redko pri božji mizi,
Pogosto pa v slabih tovaršijah, take na duši
nartve grešnice se lahko zapeljejo.

Mladine največ pohujšajo slabi pogovori
'n razbrzdane tovaršije Ce nesramne marne
rada poslušaš, pleperice poješ, in se z mo¬
škim spolom pečaš, o tako že umira tvoja
nedolžnost, in bo hitro umrla o prvi prilož¬
nosti. Zato se je sveta Cita skrbno ogibala
plesa in vsega nevarnega tovarištva, ni rekla
nespodobne besede, pa tudi ne poslušala.
Hlapca, ki jo je hotel poljubiti, udarila je
z a uho in mu še grozila, zatožiti ga gospodu,
če je ne bo pri miru pustil. Vsako dekle se
lahko ubrani zapeljivcem, z dobrim ali s hu-
ni®, ako le hoče, in pa v svojem srcu do-
Padenja nema do nespodobnih rečij. Hujše
J e  premagati znotranje, kakor pa zunanje so¬
vražnike.

Najnevarnejša zanka zapeljevanja je tudi
fpzdava ali prevzetna noša. Prevzetno oble¬
čena deklica bo hitro razvajena grešnica.
'čnto se je sv. Cita ponižno in le po svojem

Krščansko devištvo. 10

146

stanu nosila; rajši je dala vbogaime, kakor
da bi bila kaj zapravila na predrago obla¬
čilo, ki se ni spodobilo njenemu stanu, ker
je vedela, da deklice z gosposkim oblačilom
tudi rade posnemajo gosposke slabe navade,
ne pa čednosti.

Hudobni ljudje so vedno sovražili pra¬
vične, in ravno tako se je godilo tudi Citi.
Družina jo je črtila, celo gospod in gospa
sta jo zaničevala nekaj časa; ali ona je vse
to izročila Jezusu, ki je bil tudi za nas za¬
ničevan. Ker se je pa lepo krotko, ponižno
vedla, nikogar razžalila, in vsem rada dobro
storila, imeli so jo potem vsi radi in tudi
ubogali, kedar jih je posvarila. Osem i n
štirideset let je služila v eni hiši, ker je ve¬
dela, da si pogosto službe prebirati ni dobro,
zakaj: „Goste službe dajo redke suknje/

In kakor je lepo živela, je tudi srečno
umrla (1. 1272.). Uboga je bila na zemljt
ali zdaj je bogata v nebesih. — Ne poželuj,
ljuba duša, dopasti pregrešnemu svetu, am¬
pak le v nebesa naj se povzdiguje tvoje srce-
Ne bodi žalostna, ako si zaničevana; le *
nebesom se oglej in veselo zapoj:

Pregrešni svet me nema v čislih;

Pa tudi jaz ga nemam v mislih:

Le tam v nebesih je moj dom,

Kjer z Jezusom vesela bom.

147

10. Sv. Doroteja (6. svečana).

Vzgled neveste Jezusove.

Zavoljo svete vere Jezusove prignali so
sveto Dorotejo ali Rotijo pred nevernega
sodnika; in ker ni hotela zatajiti vere, mu¬
čijo jo in natezujejo, ali Bog ji da moč, vse
stanovitno prestati za Jezusa, če ravno smo
slabe stvari, vendar premoremo vse po njem,
ki nam daje svojo moč.

Ko sodnik vidi, da je še tako strašne
Hiuke ne preobrnejo, obsodi devico k smrti.
Tega se ona močno razveseli, ter pravi, da
bo skoraj prišla v nebeški raj svojega ženina.

Na poti k sodnemu kraju jo zavoljo tega
govorjenja zasmehljivo poprosi neki neverni
mladenič, Teofil po imenu, da naj iz vrta
a li raja svojega ženina pošlje kakih rožic
a li pa sadja. Svetnica mu rada obeča, in
v eselo, kakor bi šla k poroki, nastopi sodno
■ftesto. Prej da je glavo sklonila, poprosi,
na j toliko ponehajo, da nekoliko pomoli. In
ko moli, postoji mladenič ves prijazen zra¬
ven nje, ki ji v lepi pletarici prinese tri
dišeče rože in tri svetla jabelka. Sv. Rotija
g a  pošlje Teofilu, in se voljno da ob glavo
dejati (okoli 1. 300).

Tako dobri Bog pravične želje dopol-
Du je na tej revni zemlji; še lepše jih bo

10 *

148

dopolnil po smrti v svetem raju ali v diki
nebeški.

Ravno se je Teofil zaničljivo pogovarjal
s svojimi tovariši o tem, kar mu je obešala
Rotija, ko pride angelj v mladeniški podobi
k njemu, ter mu izporoči, rekoč : „Te-le rože
in jabelka ti Rotija pošilja iz raja svojega
ženina.“ To je razsvetlilo Teofila tako, ka¬
kor svetega Pavla nebeška prikazen na poti
v mesto Damask. Spoznal je, da je le sveta
krščanska katoliška vera prava; zapustil je
svoj grešni stan, dal se je krstiti in je za
vero svojo kri prelil, kakor sv. Rotija.

Oj veselite se, čiste duše, ki zvesto slu¬
žite Jezusu svojemu Gospodu; zakaj: „0ko
ni videlo, ne uho slišalo, tudi nobeno srce
ne občutilo, kar je Bog pripravil tistim, ka¬
teri ga ljubijo."

Ko z veseljem te glušijo
Zapeljivci in želijo,

Dekle! v dobrem zmotit te:

Naj te zunaj vse obsuje,

V srcu Jezus le stanuje,

Jezus sam, in drugi-ne!

11. Sv. Elizabeta (19. listopada).

Vzgled ljubeznjive prijateljice ubožcev.

Znana je krščanskemu svetu radodarnost
sv. Elizabete ali Lize; pa veliko mladih ljudij

149

misli, da je le bogatih in odrastlih dolžnost
ubogim pomagati. Elizabeta nam kaže, kako
naj bodo tudi že otroci revežem prijatelji in
prijateljice.

Mlada gospodična Lizabeta je tako rada
imela ubožce, da je bila raji med njimi, ka¬
kor pa med gospodo, po besedah sv. pisma,
ki pravi: „Boljše je iti v hišo žalosti, kakor
pa v hišo veselja.“ V sredi med ubogimi
sirotami in zapuščenimi vdovami je bilo nje
največje veselje.

Včasi se je prav borno oblekla, šla med
svoje domače gospe in je rekla: „Tako bi

se  jaz nosila, ako bi bila ubožnega stanu."

Kakor je lepo, če se hčere imenitnega,
gosposkega stanu nosijo ponižno, tako grdo
in nespodobno je, kedar se dekliči siroma¬
kih, kmetiških ljudij napihujejo in po go¬
sposko nosijo. Take bo Bog gotovo ponižal.

Po smrti svojega moža je sv. Elizabeta
rivela celo siromaško, da bi več pomagala
potrebnim in bolj podobna bila Jezusu, ki
uboštvo toliko časti, da hoče. naj njega sa-
juega v ubožcih spoznamo in obdarujemo. On
no enkrat lepo poplačal kozarec ali kupico
umzle vode, ki se ubožcem poda.

0 koliko je zdaj Elizabetino plačilo v
nebesih, ki je toliko dobrega storila na svetu!

150

Kdor obilno dobrega seje, bo tudi enkrat
tam žel obilno.

Kdor ubožcem rad daruje,

Jezusu on posojuje:

Jezus je njegov dolžnik,

Za ubožce povračnik.

12. Sv. Evdoksija (1. sušca).

Vzgled, kaj sveto petje premore.

Nesrečne so mlade deklice, ki iščejo za¬
peljivemu svetu dopasti, ali z lepoto svojega
telesa, ali s sladkimi mamami, ali pa z ne¬
sramnimi pesnimi. Godi se jim, kakor Ev-
doksiji, katero je ravno to tako daleč zape¬
ljalo v nečisto življenje, da se ni več zmenila
ne za svojo vest, ne za Boga.

Dolgo časa je že preživela v tem žalost¬
nem stanu; kar sliši enkrat ob polnoči po¬
potnega meniha, ki je prenočil blizu njenega
stanovanja, na ves glas prepevati sveto pesem
o sodnem dnevu: kaj strašnega čaka greš¬
nika, koliko veselja pa pravičnega.

Lepe, svete pesmi so Bogu ravno tako
všeč, kakor molitve, in ganejo srca ljudij,
kakor najlepši nauki. Koliko pohujšanja bi
se odgnalo, ko bi mladeniči in deklice svete
pesmi peli namesto pleparic; mnogo duš bi
pogubljenju oteli, kakor pobožni menih Ev-
doksijo.

151

Ko ona natanko posluša žalostno pesem,
oživi njena vest; spet se prebudi iz svojega
grešnega spanja. Hitro ko se je razdanilo,
’ pošlje po bogaboječega meniha in ga prosi,
naj ji nadalje razloži strašne resnice te pesmi.
Slišavši o ostri sodbi božji poklekne pred
meniha, razodene svoje razuzdano življenje,
'o ga prosi, naj ji svetuje, kaj bi storila za
zveličanje svoje?

Oj da bi mi ne zapirali svojega srca bož¬
jemu opominovanju, ki se nam glasi zdaj po
oaši vesti, zdaj po pridigarjih in izpovednikih:
kako lahko bi toliko grešnikov doseglo mi¬
lost božjo!

Zapustila je Evdoksija vso nečimurno
“ošo, spokorniški rasovnik (ostro oblačilo) je
začela nositi. Šla je med družino bogoljubnih
devic, in neprenehoma je klicala na božjo
Milost. Bog je uslišal prave spokornice mili
§las; dal ji je zopet ljubi dušni mir, dal ji
Moč, srčno premagati vse trpljenje in celo
umreti za sveto Jezusovo vero (leta 114.).

Tako zapeljejo posvetne želje mladino v
Pregrešno življenje; modro posvarjenje pa
Mnogo duš zavrne na pravo pot. če se pa ne
upamo očitno svariti, le kako sveto pesem lepo
zapojmo o smrti, o sodbi, o peklu ali nebesih;
111  nehalo bo klafanje, omolkuili bodo hu¬
dobni jeziki, in Bog se žalil ne bo. To nas

152

uči sv. Pavel, ki pravi: „Opominjajte se med
seboj s psalmi, s hvalnimi in duhovnimi pes¬
mimi; pojte veselo v svojih srcih Bogu!“
če sveto prepevaš, skušnjava beži,

In angelj čuvaj te posluša;

Nesramnega petja se vrag veseli,

In angelj čuvaj te zapušča.

13. Sv. JI v fraz i j a (13. sušca).

Vzgled deviške ponižnosti.

Ponižnost je sveta dolina deviškega srca,
v kateri rastejo in cveto najgorše rožice de¬
kliških čednostij. Tega nam daje sv. devica
Evfrazija živ vzgled.

Bila je cesarju Teodoziju bližuja žlahta,
pa že od svojega petega leta se je vsa izro¬
čila Jezusu. Imela je pobožno mater, ki je
svojo hčer vedno priporočala Jezusu in Ma¬
riji, rekoč: „Gospod Jezus Kristus, vzemi to
dete v svoje oskrbljenje, zakaj le samo tebe
ono išče, le v tebe zaupa!“

Blagor otrokom, za katere stariši prav
molijo; prošnje očetove in materine solze za
otroke pred Bogom niso zastonj.

V svojih mladih letih je šla v sveto dru¬
žino bogaboječih devic, k nunam, da se ob¬
varuje zapeljivega sveta. Zapustila je vso
posvetno čast in lepoto, pozabila imenitno

153

žlahtnijo svojega stanu. Bila je med svojimi
sestrami kakor najslabša dekla. Rada je dru¬
gim pometala, vodo nosila v kuhinjo, kruh
pekla; nobeno delo ji ni bilo preslabo, ni je
grozilo še tako težavnega posla.

Ali ne le pridna je bila, tudi pohlevna,
in z vsemi tako prijazna, kakor bi bila med
njimi najborniša.

Največjo vrednost pri Bogu in pri ljudeh
'ma tista deklica, katera sama ne ve, kaj velja.

Ko je enkrat neka tovaršica, hči po¬
rednih starišev, grdo razžalila Evfrazijo, ni
čakala, da bi jo ona prosila za zamero, am¬
pak sama je pokleknila pred njo, in se ž njo
le po spravila.

Kaj takega more storiti le ponižno in
pohlevno srce; kdor o samem sebi previsoko
Misli, še odpustiti noče. Kako nekrščansko
bi to bilo!

Ljuba deklica! če hočeš pred Bogom
pnj veljati, varuj se prevzetnosti. Vse, kar
!inaš dobrega, je božji dar; če on tebi od¬
vzame to svoje, kaj ti bo ostalo? „Kaj imaš/
Pravi sv. Pavel, „da bi ne bila prejela; če
P a  si prejela, kaj se hvališ, kakor bi ne bila
Prejela?" Lepo se strinjaj z vsemi, ne žali
tovarišev, ne tovaršic; ako pa drugi tebe
Za lijo, le rada jim vse odpuščaj, kakor rad
tebi Bog odpusti; le tako boš imela veliko

154

veselit dnij na svetu. „Učite se od mene/
govori Jezus, „kako sem pohleven in poniž¬
nega srca, in mir boste našli svojim dušam."
Sv. Evfrazija je umrla 1. 410.

Ponižnost, pohlevnost in ljuba krotkost,

Te dajo deklicam nebeško vrednost.

14. Sv. Evlalija (10. grudna).

Vzgled krščanske srčnosti.

Sv. Evlalija, španska deklica še le štiri¬
najst let stara, je bila močnejša kakor vse
muke, s katerimi sojo hoteli neverniki spraviti
ob sveto krščansko vero. Ker je iz mladega
zvesto služila Bogu, varovala se malopridnih
tovaršij, prebivala je srčnost Jezusova v njej-

Grozoviten oblastnik je neusmiljeno pre¬
ganjal kristijane. Vsi verniki so bili v strahu,
mlada Evlalija se pa ni zbala.

Ko ona srčno stopi pred sodnika, p°'
praša jo on srdito: „Kdo si ti?" In ona mu
odgovori brez strahu: „Jaz sem Evlalija

služabnica Jezusa Kristusa, kralja nebes
zemlje !“

Oj srečna vsaka duša, katera more to
odgovoriti! Ni se ji bati težav, ne še toliko
grozovitnih sovražnikov.

Neusmiljeni krvolok ji preti z ognje®)
ji kaže druge strašne muke in jo zapo ve
otepsti, ali ona se mu nasmeji in pravi; »Bog

155

je pri meni; ničesar se ne bojim!“ — Naj
bi se vsaka deklica vselej spomnila, daje Bog
pri njej, kedar jo zapeljivci skušajo k hu¬
demu; sveta groza bi spreletela njene slabe
počutke, in vsak greh bi lahko premagala z
božjo pomočjo.

Sodnik, ves srdit, da ne more prema¬
gati mladega dekliča, jo ukaže na tezalnico
razpeti, z železnimi grebeni razmesariti in z
žerjavico po ranah žgati. Vsa v eni rani, s
brvjo oblita, je veselo zavpila: „Omoj ženin
'o zveličar! kako lepo se sveti v teh mojih
ranah tvoja živa podoba! Vse te krvave riže,
zapisane po mojem životu, prav živo kažejo
tv oje trpljenje, kako si ti v resnici trpel. “
rako vse voljno pretrpi, in gre k svojemu
Jezusu v večno veselje (1. 304).

Grlej, ljuba duša! mlado mučenico, kako
Sr Čuo vse pretrpi za Jezusovo ime; kako ne-
^°ljna si pa ti, če ti kdo tvojih domačih reče
baj žalega, če te kak zob poboli, ali ti Bog
Pošlje kako drugo težavo!

Le samo kdor z Jezusom voljno trpi,

Se enkrat v nebesih tam ž njim veseli.

15. Sv. Evstoliija (28. kimovca).

Vzgled ponižne, pametne nošnje.

Močno grešijo matere, tete, babice in
Pestovne, katere že v prvi mladosti otroke

156

nečimurno oblačijo, in jih po tem takem gi-
zdosti učijo. To priča življenje sv. Evstobije.
Bila je žlahtna rimska deklica, in je že od
mladih nog zaničevala vse nečimurne ia
prazne šege ženskega spola. Le Bogu služiti
in njemu dopasti jo je veselilo. Neki teti ni
dopadla ta pohlevna noša mlade deklice.
Reče ji sleči ponižno, priprosto oblačilo, m
dati drugo gizdavo obleko, da bi se nosila
po šegi drugih deklic. Ukaže ji lase na-
krišpati in olišpati glavo, ter pravi, da se
tako nositi njenemu stanu spodobi. Mlada
Evstohija bila je tega zelo žalostna. Ali kaj
se je zgodilo?

Prihodnjo noč se angelj prikaže gizdasti
(prevzetni) ženi in ji strašno zažuga, rekoč:
„Predrznila si se s svojimi pregrešnimi r0 '
kami lotiti deviške glave, ki je Bogu posve¬
čena; zato se ti bodo ravno te roke p 0 ® 11 )
šile. V petih mesecih te k pokopu poneso?
Kar je govoril, se je zgodilo.

Neumne matere imajo pogosto največje
veselje, če vidijo svoje hčere prav drago ob¬
lečene; celo na tihem jemljejo očetom, da
hčeram gizdavo obleko omišljujejo. Ali ravn°
te hčere, po gizdosti v greh zapeljane, preb'
vajo svojim materam solze, in jih spravij 0
prehitro pod grudo.

Oj nesrečna draga kupčija, s katero sC

157

zapravi duša in telo, premoženje zatrati,
hišni mir odžene, časna sreča in večno zve¬
ličanje izgubi. Deklicam najgorša lepota je
čednost, najlepše oblačilo je krilo, ki si ga
same naredijo.

Od te dobe se je devica Evstohija še bolj
varovala nečimurnosti, imela je za svojega
učenika sv. Hijeronima, in je svoje tiho bogo-
jjubno življenje sklenila v Betlehemu blizu
jaslic Jezusovega rojstva (1. 419.).

Kaj pomaga vsa lepota,

Ako srce lepo ni?

Vsa gizdavost je le zmota,

Ki nedolžnost oslepi.

16. Sv. Fina (12. sušca).

Vzgled deviške sramežljivosti.

Sv. Fina je bila deklica zalega lica, pa
“je lepšega nedolžnega srca in sramežljive
duše. Veliko mladeničev se je hotelo znaniti
njo, ali bali so se Fino ogovoriti, ker se
J e  toli pametno in sramežljivo nosila.

Tako je dobri Bog nedolžnosti dal za
hivaršico sramežljivost, ki jo zvesto varuje
IQ s e od nje ločiti ne da. Srečna deklica, ki te
dve sestri zvesto ohrani v svojem srcu: ne bo
'Zgubila svojega devištva. Lice, ki ga rude-
Clca  obide, če sliši ali zagleda kaj nesram-

158

nega, bo dolgo lepo rudeče; ako ga kri več
ne oblije, kmalu bo obledelo, zakaj nedolž¬
nost je umrla.

Fina je bila rada večjidel sama, in ni
zahajala v slabe tovaršije. Vedela je, da slaba
pajdašija kazi dobro obnašanje. Kedar je šla
po svojih poslih ali opravilih, ni postajala
na poti, ne prodajala zijal, ni prešerno ozi¬
rala se; ponižno je bodila svojo pot.

Kdor oči pase okoli sebe, nanaša grmado
nečistega ognja v svoje srce, in ne more biti
čistega srca. Nečisti pogledi so strele, ki ne¬
dolžnost ubijejo.

Pogovarjati se za prazne reči Fino m
veselilo; posebno skrbno se je izogibala mo¬
škega spola. Drugih ljudij ogovarjati se j®
zvesto varovala, ker je vedela, da tudi be¬
seda človeka ubije. Le za potrebne reci se
je rada in kratko pomenila, zakaj: „Veliko
govorjenja ni brez greha.“

Ravno to njeno modro vedenje je P a
močno mrzelo drugim. Rekli so, da zato n e
govori, ker je previsoka. Ali pretrpela J e
vse te krive besede, in je raji v dejanju P°'
kazala, kako je ponižnega srca. Kdor hoč e
vsem ljudem ustreči, se ves zmoti, Bogu p a
zameri.

Bog tepe, katere ljubi, da jih očisti n>
zveliča. Tudi Fina je hudo zbolela in je ®°'

159

rala trpeti strašne bolečine. Čedalje hujše ji
je bilo, naposled se še zmeziti ali ganiti sama
ni mogla. Ali potrpežljivost ji časno kratko
trpljenje premeni v nebeško veselje. Lepo je
umrla v Gospodu (1. 1253.).

Blagor jim, ki so čistega srca, Boga bodo
gledali.

če nedolžna hočeš biti ti devica,

Naj bo sramežljivost tvoja tovaršica.

17. Sv. Flora (24. listopada).

Vzgled, kako opravljati dobra dela.

Sv. Flora je bila na Španskem rojena.
Očeta je imela Turka; zakaj Turki so tisti
fi as gospodarili v španski zemlji; mater pa
skrbno kristijano, ki jo je lepo poučila v
krščanski veri. Že iz mladega je bila ubo-
gjm ljudem posebna prijateljica in je potreb¬
am pomagala, kar je premogla. Pa svojih
dobrih del ni pravila ljudem; tiho je delala
lri  mislila: Bog ve in vidi vse, tudi kar se
skrivaj zgodi. Levici ni potreba vedeti, kar
desnica dobrega stori, kakor je Kristus učil.

Kdor vbogaime daje, Bogu posojuje; ali
Oog ne bo plačal, kar storimo zavoljo ljudij,
da bi bili hvaljeni, če le zato dobro delamo,
, a  bi nas ljudje videli in potem hvalili, pre¬
lci smo že svoje plačilo.

160

Sv. Flora se je postila iz mladega, če¬
ravno je bila še majhna. Kar je sebi pri-
trgala, dala je ubožčekom.

Dobro je za vse ljudi, po krščansko se
postiti, potrebno pa za vsakega grešnika.
Post pregrehe mori, in naši duši k nebesom
pomaga. Srečen, kdor se iz mladega posta vadi.

Sveta Flora je pa tudi molila rada, po¬
sebno ko jo je njen lastni brat preganjal, in
turškemu oblastniku zatožil. Srčno je sto¬
pila pred nevernega sodnika, pričala je sveto
Jezusovo vero, in je vesela svojo mlado
glavo dala za njo (leta 853.). Dobra dela
so jo spremila v nebesa.

„Skrbite si za prijatelje,“ pravi Jezus,
„ki vas bodo enkrat sprejeli v večno prebi¬
vališče. “ Dobra dela dušne in telesne mi'
losti nas čakajo v nebesih. Rja jih ne sne,
molj ne konča, tatje ne ukradejo, in smrt
nam jih ne vzame. Vse drugo nas bo mi¬
nulo, le ona nam bodo večno ostala.

Če s hvalo svet ti plača dobra dela,

Tam krone za-nja ne boš več prejela.

18. Sv. Frančiška rimska (9. sušca)-
Vzgled bogaboječe zakonske žene.

Kakor se drevesce nagibne, tako bode
vzrastlo drevo, in tudi dete kaže že v ml»'

161

dosti, kaj bo iz njega v starosti. Ravno tako
sv. Frančiška. Bila je še dete in že se je rada
doma v kak kotiček stisnila, daje  skrivaj mo¬
lila. V molitvi se z Bogom pogovarjati, vese¬
lilo jo je bolj, ko pa z drugimi otroci igrati se.

Kar se dekle navadi, zna tudi žena. Po
volji svojih starišev se je omožila, in je s
svojim možem štirideset let mirno živela v
lepi edinosti. Pohlevno je potrpela slabosti
svojega moža, prizadevala si je ustreči mu v
vseh pravičnih rečeh.

Srečna je samo tista zakonska, ki je po¬
hlevnega, mirnega srca. Potrpežljivosti je v
zakonu toliko potreba, kolikor vsakdanjega
kruha. Le v ljubeznjivi edinosti cveti zakon¬
ska sreča.

Svoje otroke je skrbno učila in jih v
strahu božjem redila; ravno to pa je bila
tudi otrok največja sreča. Veliko premoženje
otrokom več škoduje, kot hasne ali pomaga,
Č® niso pametno in pošteno vzgojeni.

O naj bi vse matere to spoznale, naj bi
svojim otrokom bolj skrbele za lepe nauke,
kakor za polne skrinje blaga! Dobra mati
otrokom hišo prave sreče postavi, oče jo pokrije.

Svojo družino je sveta Frančiška lepo
uuela, in je s svojimi posli tako prijazno ži¬
vela, kakor bi biia njih sestra. Ž njimi je
delala, ž njimi molila, in si je vsako jutro

Krščansko devištvo. 11

162

in večer vžela toliko časa, da jim je kaj le¬
pega brala, ali se kaj svetega pogovarjala ž
njimi. Zato so jo pa tudi hlapci in dekle
vsi radi ubogali.

Srečna hiša, ki ima dobro gospodinjo,
ona je svojim ljudem časne sreče in večnega
zveličanja mati, in je več vredna, kakor polne
shrambe blaga; žlahtni kameni je ne po¬
plačajo.

če pa hočeš kedaj biti dobra gospodinja,
ne smeš v svojih mladih letih živeti mehko
in razuzdano. Sv. Frančiška je ostro živela,
je s porednim ali slabim živežem za dobro
vzela, trdo se je postila, in se je preprosto
nosila, dasi je ravno bila imenitnega stanU'

Ni lepo za gospodarja in gospodinjo,
ako sta kmetiškega stanu in zdrava, pa po;
sebej jesta. Družini slab živež dajati, sebi
pa boljše jedi kuhati, to je malopridna raz¬
vada. Skupaj delati, skupaj uživati, to Oče
nebeški blagoslovi.

Ni bilo Frančiške videti, da bi hodila
po dobrih voljah; raji je doma dala ubož¬
cem, kar bi bila zapravila po veselicah

Hujšega greha ne storijo gospodarji 111
gospodinje, kakor če cele dni hodijo p°
božjih potih, po gostijah, botrinah in koli¬
nah, pa vnemar puščajo dom, otroke in dru¬
žino, ki se lahko pohujšajo, kedar brez vsega

163

strahu živijo. Hiša brez gospodarja in go¬
spodinje, pa truplo brez glave, kaj bo iz
njiju druzega, kakor mrlič?

Posebno skrb je sv. Frančiška imela za
mlade ženske, delo jim je dajala ali pa v
službo pomagala, da bi se ne izpridile v po¬
hajkovanju, zakaj lenoba je košata mati vseh
Pregreh. Učila jih je toli skrbno, kakor bi
jim bila lastna mati.

Po smrti svojega moža se je vdova od¬
povedala vsem posvetnim rečem, in je na
sv ojo starost skrbela le za nebesa. Bila je
v sem pobožnega življenja lep vzgled in tudi
srečne smrti. Umrla je 1. 1440.

Tako je lahko človek v vsakem stanu
srečen in zveličan, naj le zvesto dopolnuje
svoje dolžnosti.

Hočeš biti srečna mati,

Moraš devištvo spoštovati:

Le poštena deklica
Srečna žena zakonska.

19. Sv. Genovefa (3. prosenca).

Vzgled bogaboječe kmetiške deklice.

Hočeš li, deklica mlada, srečna biti, ne
zanašaj se na svoje zalo telo; lice ravno ko
rožni cvet obleti. Ne poželuj gizdavih ob-
iačil; ona se kupijo za denar, pa ti ne dajo

11 *

164

nobene vrednosti. Skrbi le za čednosti srca,
kakor sv. Genovefa.

Na Francoskem od bornih starišev ro¬
jena, bila je zale postave, pa še lepše duše.
Ni cenila telesne lepote; le sveto živeti iu
dušo s čednostmi lepšati jo je največ skrbelo.

Deklice, katere preveč lišpajo svoje telo,
rade pozabijo svoje duše; dopadejo le pre¬
grešnemu svetu, Bogu se pa zamerijo. Kaj
bo iz takih, kakor grešnice.

V sedmem letu svojega življenja je sv.
Genovefa od svetega škofa Germana dobila
čeden križec in ga je na vratu nosila, da ni
pozabila svetih naukov, ki so jih škof dah
deklici, rekoč: „ Zaničuj nečimurno obleko,

bodi ponižna in svojo čistost ohrani 1“ Vse
to je sv. Genovefa obljubila in tudi zvesto
dopolnila.

Oj! naj bi se spomnile vse krščanske
deklice, ki tudi nosijo križce na rožnega
venca molkih ali na prsih, da jih križani
Jezus ravno to uči.

Ker je sv. Genovefa bila pobožna in po*
štena, začeli so jo ljudje hvaliti in povzdi¬
govati; ali ona se ni prevzemala, še le p<|'
niže vala se je, ker je videla, da hvala naj¬
več ljudij pogubi.

Koliko devic je že zapeljiva pohval^
pohvala goljufnih prilizovalcev spravila oh

165

nedolžnost. Deklica, ki rada sladke besede
posluša, sama sebe ogluša, da posvarjena
slušala več ne bo.

Genovefa je pridno pasla ovce, in vsa
nedolžna, kakor one, bila je zvesta ovčica
Jezusova, ki je zvesti pastir svojih ljubih ovčic.

Kako srečne so lahko na deželi deklice,
hi služijo zvesto svojemu Bogu! Večja ne-
yarnost je po mestih in gradih svojo čistost
izgubiti. Boljše je pri kmetih čisto in ubožno
živeti, kakor med gospodo brez poštenja ko¬
šato hoditi.

Ko so sv. Genovefi stariši odmrli, šla je
v  bližnje mesto Pariz, in tudi v mestu je
Bogu zvesto služila. Ravno zato je pa mo¬
rala veliko trpeti. Imeli so jo za hinavko,
čarovnico, in še druge grde priimke so ji da¬
jali, ali molčala je, molila za sovražnike, in
se  ni dala motiti v svojem svetem življenju.

Ako je ravno ostro živela in pogosto
bolehala, vendar je učakala blizu devetdeset
l et - Umrla je 1. 512. Bog ji je dal pred
srnrtjo in po smrti veliko čudežev delati, naj
bi ljudje spoznali, kako je zvesta služabnica
božja, in da bi hodili po njenih stopinjah.

V čistem svojem srčecu
Lepšaj sedež Jezusu;

Tvoje čisto naj telo
Tempelj svet’ga Duha ho!

166

20. Sv. Helena (18. vel. srpana).

Vzgled dobrodarne kristijane.

Sv. Helena je mati prvega krščanskega
cesarja Konštantina. Rojena od bornih po¬
ganskih ljudij, pa zale postave in modre
glave, dobila je za moža rimskega vojaka
Konštancija Flora, ki je potem bil za cesarja
povzdignjen. Ali slaba je bila vsa njena sreča,
ker še ni spoznala pravega Boga.

Mogočni Konštantin, njen sin, je imel s
svojim nasprotnikom hud in nevaren boj. Bal
se je, da bi ne bil premagan od svojega so¬
vražnika. V tej skibi se mu na nebu pri¬
kaže svetel križ in na križu besede zapisane:
„Po tem znamenju boš premagal." Naslednjo
noč pa se mu v sanjah prikaže Kristus z
istim nebeškim znamenjem, ter mu veli, naj
da napraviti tako zastavo, katero naj pred
vojsko neso, in zmagal bo.

Dal je zatorej na svojo zastavo narediti
zlat križ, pred seboj ga v vojsko nesti, i a
sovražnik je bil pokončan.

Po tem se je on dal krstiti, in tudi nje¬
gova že štiri in šestdeset let stara mati He¬
lena. Od tega časa je bila ona vsa goreča
za sveto Jezusovo vero; cerkvam po mestih
in po vaseh dajala je lepe, drage cerkvene

167

reči vbogaime, in hodila je vsa ponižna z
drugimi kristijani k božji službi.

V svojem osemdesetem letu se je še na¬
potila v sveto deželo, in je lepe cerkve zi¬
dala v Jeruzalemu in na drugih svetih kra¬
jih, kjer je bil naš Gospod Jezus Kristus
hodil, učil in trpel. Na gori Kalvariji je
dala razsuti poganski tempelj, ki so ga bili
neverniki pozidali iz sovraštva, in zopet oče¬
diti sveto mesto, na katerem je bil Kristus
križan in pokopan. Pri tej priložnosti je
čudoma našla sveti križ, na katerem je bil
Jezus razpet. Postavila je cerkev v Betle¬
hemu, kjer je bil Kristus rojen, in na Oljski
Sori, kjer je v nebesa šel. Tako je lepo
skrbela za božjo čast, pa tudi ubogim lju¬
dem vsakega stanu po vseh krajih storila
čudno veliko dobrega; vsem je bila dobra in
skrbna mati.

čeravno vsak človek nema premoženja,
da bi toliko dobrega storil, ima pa vendar
Priložnost po svojem stanu Bogu služiti, in z
reveži usmiljenje imeti po svojem premoženju.
Kdor ima veliko, daj veliko; kdor pa ima
^alo, naj le da, kar premore. Bog ne gleda
Q a dar, temveč na srce tega, ki daruje.

V svoji veliki starosti je lepo materinsko
poučila svojega sina, cesarja Konštantina, in
jo v njegovem naročju sveto umrla (1. 328.).

168

Blagor vsem, ki v Gospodu, kakor ona
umrjo, njih dela gredo za njimi.

Vsako pridno dobro delo

Bo plačilo tam imelo;

Le kdor dela dobro rad,

Bo v nebesih tam bogat.

21 .  Zveličana lleina (27. rožnika).

Vzgled krščanske gospodinje.

Blaga Hema je bila v Pilštanju na Do¬
lenjem Štajerskem doma, kjer se še malo kaj
starega grada pozna. V letu 983. se je ro¬
dila. Njeni bogati in imenitni stariši so po
Koroškem, Kranjskem in Štajerskem imeli
veliko gradov, pa njih največje veselje bila
je mlada Hema, zakaj bilo je je sama pamet,
krotkost in pokorščina.

O pač res, dobri otroci so stari še v naj-
večje bogastvo, pa tudi slabi največja ne¬
sreča. Kaj da bi tudi vsi stariši toliko skr¬
beli za svoje otroke, kakor stariši za svojo
Hemo!

Ko je Hema nekoliko odrastla, poš'jej°
jo na dvor nemškega cesarja svetega Aieba
(Henrika) in cesarice svete Kunigunde,
bi se pri teh imenitnih in bogaboječih lj u '
deh naučila vsega dobrega.

Kako grdo je pa v sedanjih časih za

169

stariše, ki pogosto sami nič ne znajo, pa tudi
svojih otrok v poštene hiše ne dajo, da bi se
potrebnega izučili. Kaj pomaga hčeram še
tako bogata dota ali del, če pa v glavi po¬
trebnega nauka ni, ne v srcu poštenih mi-
sbj krščanskega vedenja! Otrokom za po¬
treben nauk in pošteno vedenje skrbeti je
boljše, kakor jim zapustiti polne skrinje blaga.

Po pobožni cesarici lepo poučena vzela
J e  Hema po volji svojih starišev Viljelma,
imenitnega pa tudi poštenega kneza ali grofa
T  Selčah na Koroškem, in je s svojim možem
veliko let živela v lepi slogi in ljubezni.
Skrbela je kakor pridna gospodinja za svoje
Pohištvo, ali poleg časne skrbi ni pozabila
Boga. Rada je po premoženju žlahtna gospa
veliko dajala vbogaime, zvesto molila, pa
tudi svoje podložnike imela v svetem strahu,
, a  so Bogu zvesto služili. Zakaj tam, kjer
J e  strah božji doma, prebiva tudi blagoslov
božji.

Bog je svojo služabnico obiskal tudi z
^ p Hkim trpljenjem, da bi jej pripravil lepšo
krono v nebesih. Imela je zala dva sina.
kepo ju je vzredila, in črez vse drugo na
8 vetu ju je bila vesela. Nekoliko hudobnih
s ‘užabnikov, ki so rudo kopali, storilo je
Ueko strašno grdobo, in mlada gospoda sta

170

v nesreči
more biti
„Kar Bog

jih ostro kaznovala. Na to so se spuntali
hudobneži in sveti Hemi oba sina ubili.

Tudi mož ji je umrl na potu. Bila je
zdaj uboga, zapuščena vdova brez moža in
brez otrok. Velika je bila njena žalost, pa
še večje zaupanje v svojega Boga. Kakor
Marija božja mati, rekla je tudi ona: „Dekla
sem svojega Gospoda, naj se mi zgodi p°
njegovi besedi!"

O naj bi se vsaka gospodinja
in v trpljenju, brez katerega ne
nobena hiša, vselej spomnila, da:
stori, vse prav naredi."

Ker ni več imela svojcev na svetu, skr¬
bela je toliko več, da bi Gospodu bolj d°'
padla. Pozidala je s svojim premoženjem v
Krki na Koroškem lep samostan, da bi T
njem duhovniki živeli za božjo čast in za p°'
učevanje ljudij. In ko je popravila svoje p°'
svetne skrbi, šla je v ravno tisti samostan k
nunam, med njimi je živela kakor najmanj^ 1
sestra, in na svoje stare dni skrbela le
nebesa. Kar je iskala, je tudi našla:
izvoljenimi večno življenje. (Umrla je l e * a
1045 .)

Naj zveličano Hemo zvesto posnemaj 0
vse deklice v svojem devištvu, žene v zakoni
in vdove v svoji starosti; naj ne pozabiJ°>
kar sv. Duh govori: „Lažniva je lepota, lD

171

prazna posvetna čast; žena, ki se Boga boji,
ona bo hvaljena. “

Le nebes je treba najpoprej iskati,

Bog nam hoče drugo za navržek dati.

22. Zv.  Izabela (31. vel. srpana).

Vzgled usmiljene device.

Srečni otroci, kateri imajo bogaboječe
stariše: kakoršni stariši, taki so večjidel tudi
otroci, ako jih ubogajo, kakor zv. Izabela,
francoskega kralja hči. V kraljevi hiši bi
lahko bila imela vse, kar bi si bila poželela;
a !‘ pošteni devici ni bilo mar za posvetno;
bila je vsa ponižna in krotka, in je pobožno
živela, kakor jo je učila bogaboječa mati sv.
1'lanka. Varovala je svojo nedolžnost, brala
^Jete bukve, in pridno delala za uboge.
Marsikateri siroti je naredila oblačilo, in
mri ogega otroka oblekla.

. Kako lepo je, ako se bogate hčere po-
•jižno nosijo, in namesto da bi svoje telo z
dragino lepotile, rajši ubožcem omislijo ob-
ačila, ali pa bolnikom postrežejo kakor zv.

tabela!

, Naredila je enkrat neko posebno čedno
' a Pico, za katero jo je brat, kralj Ludovik,
Prosil, naj bi jo njemu dala. Ali lepo pri-
Jaz no mu reče: „Ta kapica je prvo delo

172

mojih rok po tej šegi; zato jo hočem Jezusu
dati, naj ho prvina njegova." In naravnost
je kapo poslala bolni ženi, katero je z vsem
preskrbela.

Tako naj ubožce spoznamo za namest¬
nike Jezusove, da tudi nam enkrat poreče:
„LaCen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen
sem bil, in dali ste mi piti; gol ali nag sem
bil, in oblekli ste me. Resnično vam povem,
vse, kar ste kateremu mojih najmanjših storili,
to ste meni storili."

O kako bogatega dolžnika in povračnika
zvestega si je izvolila Izabela, pri katerem
zdaj uživa svoje plačilo! Umrla je 1. 12°^

Vesela bodi pa tudi vsaka sirota obljun
Jezusovih; on bo povrnil za te, kar ti dobiš
namesto njega. Ako si pa bogata in premožna,
ne zaničuj ubogih ljudij; spoštuj jih kakor
samega Jezusa in pomagaj jim v njegovem
imenu; tako postrežeš svojemu Zveličarju-

Kar ubožcem podelimo,

Izgubljeno nam ne bo;

Tam v nebesih zadobimo
Stokrat vse povrnjeno.

23. Sv. Jedert (17. sušca).

Vzgled krščanskega devištva.

Sv. Jedert, ki jo tudi sveto Jero ime nU '
jejo, bila je žlahtnih in bogaboječih staris®

173

hči. Ker je vedela, da Bog ne gleda na
žlahten in imeniten stan, ampak da mu do-
pade le žlahtno srce, zato se ni prevzemala,
temveč skrbela je prav bogoljubno živeti.
Bolj jo je veselilo moliti, kakor plesati; rajši
je pogosto k božji mizi bodila, kakor na po¬
svetno gostovanje. Da bi z vsem bila Je¬
zusova, obljubila mu je svoje devištvo na
v ečno ohraniti.

Veliko je žlahtnih mladeničev Jederti v
svate hodilo; celo kralj Dagobert ji je po¬
nujal imenitnega ženina; ali ona je odgovo¬
rita: »Nočem ne tega, ne drugega; Jezus Kri¬
stus je moj ženin.“

0 da bi vsako pošteno dekle ravno tako
odgovorilo slehernemu zapeljivcu, ki jo hoče
°h ljubo nedolžnost spraviti!

Po očetovi smrti šla je s svojo bogabo-
J®čo materjo v samostan, da bi bolj zvesto
P°gu služila in lože sveto živela. Kakor je
mladega lepo živela, je tudi sveto umria
(h 664.). Jokale so se njene tovaršice za
n j°> ali veselo so spremili nebeški angelji
n jeno dušo k nebeški svatovščini večnega
v eselja.

Srečna je devica, katera po vzgledu sv.
taderti Bogu posvečena v samostanu živi, in
tahko reče z veselim srcem: „Kraljestvo

SVe ta in vso posvetno lepoto sem zaničevala

174

zavoljo ljubezni svojega Gospoda Jezusa Kri¬
stusa, ki sem ga videla, ki sem ga ljubila, v
njega verovala, le njega rada imela.“

Ali vsaka ni poklicana, da bi v samo¬
stanu živela; tudi na svetu se pošteno in
sveto živi. Ljubi Boga, in varuj se greha,
zvesto dopolnuj svoje dolžnosti, pa boš srečna
in večno zveličana; zakaj iz vsakega stanu
je pot v nebesa odprta.

Hočeš časno srečna biti,

Enkrat pa v nebesa priti:

V svojem stanu zvesta bodi,

Pot pravice skrbno hodi.

24. Sv. Julija (22. velikega travna).
Vzgled zveste služabnice božje.

V velikem me3tu Kartago v Afriki, kjer
zamorci prebivajo, je bila Julija žlahtnega
stanu rojena. Grozovitni sovražniki, ki s0
jih Vandale imenovali, so mesto premagala
veliko ljudij pomorili, druge pa v sužnost
prodali. Julijo je kupil neki kupčevalec T
sirski deželi na Jutrovem, ki mu je bilo E r '
zebij ime. Težaven je bil za Julijo služ nl
stan, ali iz ljubezni Jezusove je rada služila,
zvesto svoja opravila storila, se je ponižn°
in pohlevno nosila; zato jo je njen pogan'
ski gospodar imel toliko rad, daje sam rekel-

175

»Rajši bi izgubil vse svoje premoženje, ka¬
kor to deklo. “

Tako dopade zvest hlapec ali dekla Bogu
in ljudem; malopridne družine pa se vsakdo
hoji. Ne za posvetnih gospodarjev delj, ne
za časno plačilo, temveč zavoljo Boga naj
kodo hlapci pridni in dekle; zakaj on jim
bo pravičen in večen povračnik. Vse naj sto¬
jijo njemu na čast, kakor sveta Julija, ki
je bila pripravljena tudi svojo kri preliti za
Jezusa.

Evzebij napoti se nekdaj v Francosko
na kupčijo. Peljali so se daleč po morju,
ln  gredoč pridejo v sredi morja na otok, ki
ee mu Korzika pravi. Otočani so ravno svo¬
jemu maliku obhajali imenitno godovanje, in

zaklali vola, ter plesali in jedli. Tudi
Evzebij potegne ž njimi; Julija pa ostane na
ladiji^ in kleče služi svojemu Jezusu. Ko po¬
glavar to zve, začne Evzebija kregati, zakaj
ima kristijano v službi, in ga nagovarja, naj
bi njemu prepustil Julijo. Ker se pa Evzebij
ne  da pregovoriti, upijani ga hudobni po¬
glavar tolikanj, da se ni zavedel.

Zdaj reče Julijo prignati pred se, nago¬
na jo z dobrim in s hudim, naj zataji
svojo vero; ali ni se mu udala. Ukaže jo
| e psti in za lase vlačiti; ali ona v tem trp-
*J e nju veselo hvali Jezusa, rekoč: ,.Hvala

176

tebi, moj Bog, da sem vredna zavoljo tvo¬
jega imena trpeti. Kakor mene za lase vla¬
čijo, so tudi tebe s trnjem venčali; kakor
mene tepejo, so tudi tebe krvavo bičali."

Neusmiljeni oblastnik se ujezi nad njeno
stanovitnostjo, in jo ukaže križati. Veselo je
umrla na križu in ostala do konca zvesta
služabnica božja.

Kakor sveta Julija naj vsaka krščanska
dekla zvesto dopolnuje opominjevanje sve¬
tega Pavla, ki pravi: „Vi služebni, bodite

pokorni svojim gospodarjem z očitnim srcem,
kakor Kristusu. Saj veste, da bo vsak za
vse, kar je dobrega storil, prejel od Gospoda,
naj bo služen ali sam svoj.“

Sreča je v vsakem stanu doma,

A le zvestoba nam jo poda.

25. Sv. Julijana (16. svečana).

Vzgled goreče krščanske ljubezni.

Od nevernih starišev rojena dala se J e
Julijana skrivši krstiti. Zali in bogati de¬
vici je imeniten ženin, Evilazij, ravno za ob¬
lastnika postavljen, prišel v svate. Obečala
ga je vzeti, ako malike zapusti in pravemu
Bogu služi.

Tako bi naj neveste ne gledale na "P®'
svetno imenitnost, ne na bogastvo, ampak l e

177

takim ženinom naj bi podale roke, ki Bogu
zvesto služijo. Kaj pomagajo bogati in ime¬
nitni snubci, če so pa nezvesti in razbrzdani
ljubci!

Julijanine besede so zelo v srce zabolele
njenega očeta in ženina; nista se nadejala
kaj takega. Vse si prizadeneta pregovoriti
jo; ali ni se jima udala. Njen oče jo je
krvavo tepel, potem pa oblastniku, njenemu
snubcu, izročil, ki se ji ponuja na vse na¬
ftne; ali ona trdi stanovitno, da se hoče ž
njim omožiti, ako v Kristusa veruje. On se
pa izgovarja, da se boji zameriti cesarju. Na
to mu reče Julijana: „Ako se ti treseš pred
umrljivim vladarjem, kako se pa predrzneš
meni prigovarjati, da bi Večnega zatajila?"

Kolikokrat delajo nesramneži deklicam
zlate obete. Da jih bodo vzeli, jim obetajo,
ah ne verjemite jim. Kdor se Boga ne boji,
ne spoštuje njegovih zapovedij, kako bi vam
oil on zvest? Le nekoliko časa, in njegova
zlagana ljubezen se vam bo premenila v ne¬
usmiljeno sovraštvo.

Oblastnik ves srdit, da ga ne sluša Ju¬
lijana, jo reče za lase obesiti na drevo in z
raztopljenim svincem paliti. Gospod pa jo
močno stori, da je mogla iz ljubezni do njega
Vse  prebiti in tudi v ječi vse skušnje premagati.

Koliko se najde skušnjavcev in skuš-

Krščansko deviStvo. 12

178

njavk, posebno hudobnih žensk, ki mlade
deklice v nesramno znanje zapletajo, besede
ali pisma nosijo, in grdobe učijo! Kdor take
posluša, pride hudiču v oblast, zakaj taki
ljudje so njegovi najemniki in najemnice.

Strašne muke je morala Julijana trpeti.
Trli so jo z roglatim kolesom, s plamenom
žgali, v razpuščen svinec namakali, ali vse
je premagala iz goreče ljubezni do Jezusa.
Ko so videli tolike muke, toliko stanovitnost
iz gole ljubezni do Jezusa, izpreobrnilo se je
sto in trideset malikovalcev in so v Jezusa
verovali. — Tako lepi vzgledi poboljšajo, kar
hudobni ljudje pohujšajo.

Oblastnik jo je zadnjič k smrti obsodil.
Vsa vesela gre Julijana umret, še na mo-
rišču v dobro opominja gledalce, voljno si
da glavo odsekati, in nam tako pokaže, da
je prava ljubezen do Boga močnejša ko smrt.
(Umrla je 1. 304)

Srečna duša, ki Boga
Več kot ves svet ljubi;

Povračnika tam ima,

In ne bo na zgubi.

26. Sv. Katarina mučenica (25. list.)'

Vzgled modre krščanske device.

Koliko premore deviški stan, kaže nam
sveta devica Katarina ali Katinka, v velikem

179

mestu Aleksandriji na Egiptovskem rojena.
Bila je bogata, zala in žlahtnega stanu; pa
tudi modra in toliko razsvetljena v božjih
rečeh, da je celo stare modrijane premogla.

Hudobni cesar Maksimin, krščanstva in
devištva neusmiljen sovražnik, bi jo bil rad
spravil ob pravo vero in nedolžnost. Daje
ji sladke besede, ponuja ji zlato in srebro;
ali vse to ne oslepi modre device. Ker z do¬
brim nič ne opravi, žuga jo grozovitno mu-
*hti in umoriti; pa nedolžno srce, v katerem
Jezus kraljuje, se ne ustraši vsega tega.
Stanovitna ostane, kakor skala v sredi šu¬
mečega morja, ob kateri se ubijajo srditi
valovi.

Oj da bi bile deklice vsaj modre, da bi
Za  nobeno ceno ne prodale svojega devištva,
na j bo zapeljivec kmet ali gospod, naj bo
mogotec ali siromak, ne s hudim ne z do¬
brim ; zakaj lahko jim vzame hudoben človek,
aar  jim ne more dati celi svet!

Neusmiljeni cesar pošlje po svoje modri¬
ce, da bi jo pregovorili v njegovo voljo,
a h ona jim priča resnico toli modro in srčno,
aa  se sami izpreobrnejo.

Srditi cesar jo zapove s kolesom treti;
?*i kolo se razleti vpričo sv. device. Zadnjič
1° ukaže ob glavo dejati (krog leta 310.); in

12 *

180

tako je ona prejela dvojen venec: devištva
in mučeništva.

Kaj pa boste ve, slabe deklice, enkrat
odgovorile Jezusu na sodbi, ki se daste tako
lahko pregovoriti nesramnim zapeljivcem —
ve, ki jemljete od njih prstane, denarje, robce
in drugo goljufno blago, s katerim vas osle¬
pijo? Vse to krvavo blago vam bo v po¬
gubljenje.

Le kdor za čistost vse trpi,

Za preganjalce prosi:

Deviški venec zadobi,

In ga v nebesih nosi.

27 .  Sv. Klara (12. vel. srpana).

V Asisi na Laškem rojena sv. Klara J e
že iz mladega imela posebno gorečo ljubezen
do Jezusa, ter se mu je vsa izročila. Tisti
čas je sv. Frančišek Serafinski, ravno tistega
mesta rojak, poln božjega duha, po vaseh
in mestih ljudi močno opominjal k pokori in
poboljšanju življenja. Kakor bister vir, ki
se razliva med vele rožice in jih zopet lep 0
ozeleni, teklo je njegovo svarjenje, in je ve¬
liko zapuščenih src spet oživilo za božjo čast
Ko ga je zaslišala sveta Klara, sklenila J e >
vsa se Bogu v službo podati.

O naj bi se, deklica, tudi tebe tako rad°

181

prijelo lepo opomnjevanje tvojih starišev,
učenikov in izpovednikov, koliko manj solz
bi se med nami prelivalo!

Sv. Klara privzela si je več tovaršic, in
je šla sv. Frančiška prosit, naj jim naroči
pravila, po katerih da hočejo živeti. Z ve¬
seljem je sveti mož dopolnil to njeno prošnjo,
iu jim tudi odločil prebivališče, kjer bi naj
skupaj Bogu služile, pridno delale, in za zve¬
ličanje skrbele. Sv. Klara je lepo posnemala
uboštvo Jezusovo, in ni imela svojega ni to¬
liko, kamor bi glavo položila. Za vsakdanjo
potrebo si je prislužila z lastnimi rokami.

Ne bodi zatorej žalostna, deklica moja,
a ko si ubožnega stanu; ubožnejša ko si, bolj
s i podobna Jezusu. Le samo to naj ti bo
s krb, da boš bogata v čednostih in dobrih
delih, kakor je bila sv. Klara.

Vsakemu človeku odloči Bog kak križ,
£ato ker ga ljubi. Sv. Klari je poslal dolgo
bolezen. Celih 28 let je potrpežljivo nosila
sv oje težave, ter je vsem bolnikom dajala lep
Tz gled, naj hodijo za Kristusom in si tako
uebesa služijo. Umrla je v šestdesetem letu
Sv ojega življenja 1. 1253.

Hočeš s Kristom kraljevati,

Nič ne smeš se križa bati,

Le sam križ in potrpljenje
Služi večno ti življenje.

182

28. Sv. Kristina (24. mal. srpana).

Vzgled krščanske stanovitnosti.

Sveta Kristina je bila mestnega pogla¬
varja hči, ki je bil malikovalec in je neu¬
smiljeno preganjal kristijane. Mlada Kristina
je bila dobrega srca, vsa krotka in pohlevna.
Močno so se ji usmilili kristijani, ki so jih
grozovitno mučili. Čudila se je, da tako sta¬
novitno trpijo; rada jih je imela, in Bog J}
da priložnost, sveto krščansko vero spoznati
in sveti krst prejeti.

Tako vsak, kdor usmiljenje skaže, usmi¬
ljenje najde.

Vsa goreča za vero Kristusovo zdrobila
je vse domače malike, ter je to srebro M
zlato vbogaime razdajala. Grozovitni oče p a
jo da tako strašno razmesariti, da je meso
v koscih padalo od njenega telesa. Trpela
je vse za nebeško kraljestvo, in ni hotela
zatajiti svojega Jezusa.

Srditi oče jo ukaže na kolo privezati,
pod kolo močno zakuriti ali podnetiti, j°, z
oljem politi, in tako po malem na ognj u
obračati. Bog ni zapustil svoje zveste slu¬
žabnice. Plamen je planil po okoli stoječih
gledalcih, device se pa še dotaknil ni. Njen
oče je vsled prevelike jeze pri priči umrl-

Tako se Bog poskuša za svojce.

183

Dijon, ki je za njenim očetom nastopil
službo, ukaže jo vleči v tempelj malika Apo¬
lona ; pa še ni prestopila praga, že se malik
zvrne s svojega oltarja in razleti, Dijon pa
umrje nagle smrti. Za njim je prevzel Ju¬
lijan ravno to službo, in jo dal s pušicami
prestreljati (okoli 1. 300). Bogu se je zdelo
zadosti; vzel je njeno dušo v sveto nebo.

Nebesa so draga in silo trpe. Kdor do
konca stanoviten ostane, bo zveličan.

Stanovitna v vsem trpljenju
Bodi, duša moja!

V večnem čaka te življenju
Tamkaj krona tvoja.

29. Sv. Kunignnda (3. sušca).

Vzgled svete zakonske žene.

Sv. Kunigunda ali Kungeta je imela na
Nemškem žlahtne in imenitne stariše, ki so
J° prav skrbno in pobožno vzredili. Ni se
hotela vaditi mehkega in predobrega živ¬
ljenja, čeravno je bila visokega stanu, ker je
vedela, kako iz razvajene mladosti pride ne-
Sr ečna starost.

Kdor hoče srečno živeti, naj se vadi v
mladih letih z bornim živežem in oblačilom
za  dobro vzeti: tak bo v vsakem stanu lahko
shajal.

Omožila se je s Henrikom, ki je bil po-

184

tem izvoljen za rimskega cesarja. Obljubo
sta si obadva storila, v zakonu kakor brat in
sestra po deviško živeti, in sta svojo obljubo
trdno dopolnovala do smrti.

Največja sreča v zakonu je lepa slož¬
nost, le iz nje izvira vse dobro za zakonske-
Najde se pa tudi dosti sovražnih jezikov, ki
iz hudičevega zavida ranijo zakonsko ljube¬
zen in zakonskim mir podirajo. Tako se je
godilo sv. Kunigundi in sv. Henriku, dasi
sta bila svetnika.

Hudobni ljudje so jeli Kunigundo obre¬
kovati, kakor bi bila Henriku nezvesta in
druge štimala. Dolgo je voljno trpela to
grdo obrekovanje; ali ker je tudi njen sveti
mož jel slabo misliti o njej, vzela je Boga
na pričo, in je z golimi nogami po razbelje¬
nem železu šla gor in dol brez vse bolečine-

Slabo storijo zakonski ljudje, kateri slu-
šajo na hudobno ogovarjanje; živi pekel si
pa naredijo, ako med seboj sumiti začno. ^
taki bridkosti nesrečnim zakonskim ni ne
svetovati, ne pomagati. Ako vse pričanje 2
dobrim ne pomaga, naj se k Bogu obrnejo
in voljno potrpijo.

Dolžnost je pa tudi brez odlaganja 2a
zamero ali odpuščanje prositi; solnce naj ne
zajde za goro nad jezo ali srdom zakonskih-
Tudi Henrik je svojo nedolžno ženo sv. Ku-

185

nigundo kleče prosil odpuščanja, in vse svoje
žive dni je ni več razžalil.

Po smrti svojega svetega moža zapustila
je sv. Kunigunda vso posvetno čast in oblast,
šla je v samostan, pridno delala, zvesto mo¬
lila in je lepo pohlevno živela med sestrami.

Tako mora biti vsake vdove najprva
skrb, le Jezusu dopasti in pa veliko dobrega
storiti. Vdove, katere razbrzdano živijo, grde
besede delajo, svoji hiši in celi soseski ne-
pokoj napravljajo, so po besedah sv. apostola
Pavla živeče mrtve.

Kakor je sveta Kunigunda lepo živela,
Pripravljala se je tudi na smrt lepo. Rada
je poslušala sveto branje, in ko je bila svete
zakramente prejela, zaspala je veselo v Go¬
spodu (1. 1040.). Šla je za svojim možem ne¬
beško krono prejet.

Naj bi zakonske žene po vzgledu svete
Kunigunde sovražile posvetne ničemurnosti,
gizdasta ali prevzetna oblačila in mehko raz¬
vajeno življenje, pa toliko bolj ljubile po¬
nižnost, bogaboječnost in lepo složnost:
koliko več bi bilo srečnih zakonov, ki jih
Z( Kj posvetno življenje onesrečuje!

Sveta čistost in. poštenje
V srečen zakon pripelja;

Srečno zakonsko življenje
Da zvestoba zakonska.

186

30. Sv. Udvina (14. malega travna).

Vzgled potrpežljive deklice v bolezni.

Posvetne deklice najbolj veseli zalo lice
in zapeljivih lizunov sladke besede: da so
lepe in jim zelo dopadejo; ali ravno to je
najnevarniša mreža, v katero pregrešni svet
zapleta nedolžno deklištvo. Lep vzgled mo¬
drega zadržanja je deklicam sv. Lidvina.

Imela je revne, toda poštene stariše.
Bila je lepega lica, a še žlahtnejše duše;
njeno čisto deviško srce je vse gorelo le za
Jezusa in za ljubo mater Marijo devico,
katero je iz mladih nog prav posebno častila
Ker so se ji moški ponujali in za njo hodih,
prosila je srčno Boga, naj jo ovaruje ne¬
sreče, v katero je že toliko deklic zapeljala
telesna lepota. Bog jo usliši in ji pošlje
hudo bolezen, ki je Lidvini dušo zdravo
ohranila. Lidvina je padla na ledu, ulomila
si rebro, vlegla se, in iz svoje bolne postelje
ni vstala celih osemintrideset let.

Imela je velike bolečine; roka se ji J e
sušila, drobovina gnila, zobje so jo neusmi¬
ljeno boleli, in ni bilo zdravnika ne zdravila
njej za pomoč. Večja pa, ko vse težave, je
bila njena potrpežljivost. Ni je bilo slišati
žal besede; več ko je trpela, še več je pe
vzgledu Jezusovem iz ljubezni do njega trpen

187

želela. Vsem sosedam je bila svete potrpež¬
ljivosti živ vzgled.

Brez trpljenja ni človeka pod solncem,
pa tudi ne zveličanja; ali škoda, da ljudje
po nepotrpežljivosti zasluženje izgubijo; trpijo
dvakrat toliko, in si ne vedo v trpljenju po¬
magati.

Tudi sv. Lidvina je bila v prvih letih
svoje težavne bolezni zelo žalostna; duh je
bil voljen, ali njeno meso je bilo slabo. Boga¬
boječ duhovnik jo je poučil, naj se celo božji
v °lji podvrže, svoje trpljenje z Jezusovim
sklene in se plačila veseli, ki jo čaka v več¬
nosti. Po tem nauku ni le voljno, temveč
tudi veselo je trpela. Vsem, ki so jo hodili
obiskovat, dajala je najlepše nauke.

Pogosto domačini z bolnikom nemajo
pravega potrpljenja; še večkrat pa tudi mo¬
goče ni bolniku ustreči. Tako si napravljajo
dvakrat toliko nadlogo. Imela je tudi sveta
Lidvina hudobno ženstvo, ki je silo grdo
imela bolnico; ali bolna Lidvina je z zdravo
Potrpela, in je večkrat rekla: „Lahko po¬

trpim ž njo zavoljo Jezusa, ki me tako uči,
P a  tudi za nje delj, da se poboljša.'*

Bog je svojo služabnico že v življenju
s  čudeži počastil; še več pa po smrti. V
triinpetdesetem letu njene dobe jo je vzel v
Sv °je prebivališče, kjer ni več bolezni, ne

188

smrti, ne trpljenja, kjer je minulo vse po¬
prejšnje. (Umrla je leta 1433.)

Varuj se, da lice zalo
Te ne bode goljufalo —

Kakor roža ono obleti.

Voljno svoje križe nosi,

Za lepoto duše prosi,

Ki v nebesih vekomaj cveti.

31. Sv. Lucija (13. grudna).

Vzgled stanovitne čiste device.

Sveta Lucija je imela bogaboječe stariše
v Sirakuzi, v velikem primorskem mestu na
spodnjem Laškem. Bila je še otrok, ko so
ji oče umrli; ali skrbna mati Evtihija jo po
krščansko lepo vzgoji, in ko je že odrastla,
obljubi jo imenitnemu mladeniču za nevesto.
Ali božja volja ni bila, in tudi Lucijina ne;
zato se ni zgodilo.

Njena mati je dolgo let bolehala, in ni
ji pomagalo nikako zdravilo več. Sv. Lucija
ji je polajševala težave, ter je lepo stregla
svoji materi. V Kataneji, v nekem mestu
iste dežele, godilo se je na pokopališču svete
Agate veliko čudežev. Tudi sv. Lucija se s
svojo materjo odpravi na božjo pot, materi
ljubega zdravja prosit. Bog ji da na poko¬
pališču zaspati. V spanju se ji prikaže sveta

189

Agata in ji pove, da bode mati zopet ozdra¬
vela zavoljo trdne vere svoje hčere; pa da
bo tudi Lucija ravno tako častitljiva devica
in mučenica v svojem mestu, kakor je ona
v Kataneji. Nato se veselo prebudi in najde
mater zdravo. Boga ste hvalili iz celega
srca; in Lucija je nagovorila mater, naj vso
njeno doto razdeli ubogim, in jo ne sili več
omožiti se.

Srečno se povrnete v svoje mesto Si-
rakuz, in začnete premoženje deliti med
uboge. Ker pa to zve Licijan, njen ženin,
zatoži jo hitro nevernemu oblastniku Paška-
ziju. Neusmiljeni poglavar jo reče pred se
Prignati, in si vse prizadene, da bi jo pre¬
govoril v hudo. Ali srčno mu je odgovorila
devica, da hoče le pravega Boga moliti, naj
stori ž njo, kar hoče. „Ti si zapravljivka/ 1
pravi ji srditi oblastnik; „svoje lepo premo¬
ženje si raztrosila med pohajače; na duši in
telesu si nesramna!" Lucija mu je odgovo¬
ra: „Svoje premoženje sem naložila na dobro
°brest, dala sem ga svojim potrebnim bra¬
tom in sestram, in nisem zapravljivka. Tudi
°studna nisem, ker sem ohranila svoje de-
rižtvo. Le ti si nesramen, ki duše zapeljuješ,
da Boga zatajijo, in za minljivo pozemeljsko
Ves elje večno nebeško prodaš. Ves srdit ji
reče oblastnik: „Umolknila boš, ko te bom

190

dal trpinčiti .“  Lucija mu odgovori: „Pri

služabnikih božjih ne utihne božja beseda,
zakaj obečal jim je Kristus Gospod, da bo
sv. Duh govoril iz njih, kedar bodo stali pred
kralji in oblastniki.“ Paškazij jo vpraša:
„ Ali je tudi v tebi sv. Duh?" Ona mu reče:
„Vsi, kateri čisto in sveto živijo, so tempelj
božji in sveti Duh prebiva v njih." Nato
pravi grozovitnež: „Ukazal te bom gnati v

nesramno hišo, naj te sv. Duh zapusti." Ona
mu je odgovorila: „Ako me posiloma ukažeš
osramotiti, in jaz ne dovolim v to, bo dva¬
krat lepši devištva venec moj."

Hudobni poglavar ukaže sveto Lucijo
vleči v nesramen kraj, da bi jo dejali ob de-
vištvo; ali še toliki junaki je niso zamogb
premakniti z mesta. Nato zavpije oblastnik ;
„To je čarovnica!" Sv. Lucija pa pravi: „Ni
nobena čarovnica, ampak le božja moč.“

Poglejte, deklice, kako Bog varuje čiste
device, ki se srčno, kakor sv. Lucija, branijo
greha. Nihče jih ne premaga.

Sodnik je ukazal grmado okoli nje na¬
nositi in jo zažgati. Ali ona moli, in sredi
plamena zdrava stoji. Poglavar ves zdivjan
jo zadnjič zapove ob glavo dejati. In sveta
Lucija je lepo pokleknila, za sveto cerkev
prosila, naj ji Bog da ljubi mir; potem J e

191

voljno meču uklonila glavo, in dušo izročila
svojemu Bogu (leta 304).

Ne pozabite, deklice, tudi ve, da ste za
veliko ceno drago odkupljene Jezusove slu¬
žabnice, in da je vaše telo tempelj sv. Duha,
ki ga naj čisto ohranite.

V nebesih venca dva
Posebno lepa sta:

Da prvi se devicam,

In drugi mučenicam.

32. Sv. Marija Magdalena (22. mal.
srpana).

Vzgled resničnega poboljšanja.

Vesel vzgled zapeljanim deklicam, ki so
nesrečno zapravile svojo nedolžnost, ako skr¬
bijo zveličane biti, je po sv. evangeliju Ma¬
rija Magdalena.

Bila je očitna grešnica, veliko jih je
pohujšala; pa vendar je še ni zavrgel usmi¬
ljeni Bog.

Tudi za te, revna zapeljana grešnica,
drži še Jezus roke razpete, in te zopet k sebi
želi, ako se hočeš kakor Marija Magdalena
k njemu povrniti.

Jezus je, od nekega farizeja Šimona po¬
vabljen na obed, ravno sedel za mizo; ali
0 Žab ni gospodar je malo spoznal, koga ima
Za  mizo. Zdaj pride Magdalena, zavoljo svojih

192

pregreh vsa objokana, poklekne k Jezusovim
nogam, jame točiti mile solze, ž njimi omi-
vati njegove svete noge, briše je z lastnimi
lasmi in mazili z žlahtno dišavo.

Oh kako so drage solze prave pokore,
ki izvirajo iz studenca čiste ljubezni! Tudi
ti ž njimi lahko poplačaš vse dolge svojega
pregrešenja.

Farizeju je mrzelo na grešnico. Ko hi
Jezus bil pravi prerok, dejal je sam pri sebi,
vedel bi, kako razglašena grešnica je, še do¬
takniti bi se ji ne dal.

Tako pregrešno tudi svet prej ali slej
zametuje grešnika; ali Bog ga ne zavrže, če
ga je ravno hudo razžalil, naj le prave po¬
kore ne zamudi. Jezus se poskusi za objo¬
kano spokornico in jo zagovarja, rekoč: „Njej
bo veliko odpuščeno, ker veliko ljubi. “ Potem
se ljubeznjivo obrne k njej in ji reče: „ Tvoji
grebi so ti odpuščeni. Idi v miru!“

Ravno to stori tudi namestnik božji pri
izpovedi v Jezusovem imenu. Srečna duša,
ki se prav izpove, j>a tudi resnično poboljša^
Od te srečne dobe Magdalena ni več
zapustila Jezusa; hodila je za njim, poslu¬
šala njegove božje nauke, stregla mu, in 8 a
spremila tudi na strašni hrib mrtvaških gl a ^>
kjer je ob njegovi smrti žalostna stala P ocl
križem.

193

Tako mora storiti tudi vsaka prava spo¬
korni ca: zapustiti svoje hude to var Sije, sleči
gizdavo ali prevzetno nošo, pridno obisko¬
vati službo božjo in tako poravnati pohuj¬
šanje, ki ga je dala s svojim razuzdanim živ¬
ljenjem, in se nikdar ločiti več Jezusa, svo¬
jega dobrega pastirja.

Kako ima za ljubo usmiljeni Jezus prav
spokorjene duše, pokaže očitno Magdaleni.
V jutro svojega častitljivega od smrti vsta¬
jenja Magdalena z drugimi ženami zgodaj ali
zarana hiti k njegovemu grobu, skazat mu
še zadnjo čast in njegovo presveto telo v
žlahtno mazilo dejat; ali one najdejo prazen
grob. Angelj jim pove, da je Jezus od smrti
vstal, in Marija Magdalena teče to učencem
Povedat. Ko spet nazaj prihiti, pomudi se
Pri grobu in milo joka.

Angelj jo povpraša ves prijazen: „Žcna!
kaj jokaš?" Ona globoko vzdihne in pravi:
»Ker so mi mojega Gospoda vzeli, in kam
80  ga položili, ne vem.“ Nato so jo še bolj
Polile solze; ko se pa obrne, ugleda moža, ki
J° povpraša: „Žena! kaj iščeš?" Mislila je,
( la je vrtnar, in jokaje mu odgovori: „Go-
8 Pod! ali si ga ti vzel, povej, kam si ga po¬
ložil, da grem po-nj.

Jezus jo nato zakliče po imenu in se
Ji da spoznati. Ona pa pade pred njega na

Krščansko devištvo, 13

194

kolena, rekoč: „Moj ljubi Učenik!* ter se ga
hoče okleniti.

Tako naj vsaka grešnica išče Jezusa in
svoje grehe milo objokuje: gotovo ga bo našla.

Magdalena je do svoje smrti živela v
ostri pokori, in je po ozki stezi poboljšanja
veselo šla za Jezusom v nebesa.

Iz življenja gre od tod
V sveti raj le dvojna pot:

Prva pot nedolžnosti,

Druga pot spokornosti;

Ako prvo izgubiš,

Glej, da druge ne zgrešiš!

33. Sv. Magdalena Pacfška

(25. majnika).

Vzgled pridne učenke.

Kakor se žlahtno drevce že v mladosti
lepo kaže, tako je Magdalena, hči imenitnik
starišev, ki so se pisali Paciški, že iz malega
lepo živela. Rada je molila, pridno v šolo
hodila, željno svete bukve brala, in je zvesto
poslušala božjo besedo. Taka pridna dekleta
so podobna marljivim bučelicam, ki v jutro
svojega življenja skrbno nabirajo, kar bodo
enkrat drugim dajale.

Svoj kruhek, ki ga je dobila za kosilc 0
ali pa za malo južino, in nesla v ličnem jer*

195

bascu v šolo, razdelila je po poti ubožcem,
in je tako že v svoji mladosti izvrševala
dobra dela telesne milosti. Ali še več so jo
skrbela dobra dela dušne milosti. Malih, ne¬
vednih otrok je nabrala okoli sebe in jih
tako lepo učila krščanskega nauka, da sojo
vsi radi poslušali. Ona se je tudi toliko pa¬
metno nosila, da se ni nihče upal vpričo nje
kaj nespodobnega ziniti, ali pa kaj grdega
početi.

Oh kako dragi so taki otroci Bogu in
vsem poštenim ljudem!

Da bi se ne razvadila na sladkarije, ni
si brez potrebe nikdar privoščila jesti, in je
tako premagala vse svoje slabe počutke.

Ne razvajajte se, mladenčice! vse, kar
vidite, poželeti, in kar najdete, v usta za¬
nesti; taka razvada stori največ ljudij ne¬
srečnih, ki ne znajo strahovati svojega sla¬
bega poželenja.

Usmiljenega Jezusa si je Magdalena iz¬
volila za svojega ljubljenca, in ga je po¬
sebno častila v presvetem rešnjem Telesu.
Njene največje želje so bile, v svetem obha¬
jilu združiti se ž njim. Dokler je še bila
premala, da bi k svetemu obhajilu pristo¬
pila, imela je svojo mater posebno v časti
tiste dni, ob katerih so bili pri svetem ob¬
hajilu ; ljubeznjivo jih je objela, ter je rekla:

13 *

196

„0h, moja mama! kako srečni ste Ti, ker
Jezus Kristus t vas prebiva!“

Blagor dušam, ki pogosto in vredno ho¬
dijo k svetemu obhajilu; juterna rosa rožno
cvetje omladi, še lepše oživi hogoljubno srce
vredno sv. obhajilo.

V svoji večji starosti je imela veliko
skušnjav zoper sveto vero, svoj deviški stan
in zoper druge svete reči; ali vse je srečno
premagala z molitvijo, s postom, posebno pa
s pogostim svetim obhajilom.

Hude bolezni so jo obdale; ali vse bo¬
lečine je voljno potrpela. Enkrat jo popraša
tovaršica, kdo ji daje moč tako voljno trpeti?
Magdalena ji pokaže na bridko martro, re¬
koč : „Poglej, kaj je neskončna ljubezen božja
storila za zveličanje moje! Kdor se spomni
trpljenja Jezusovega, svoje težave z njegovimi
sklene in Bogu izroči, njemu je vse trpljenje
sladko in ljubeznjivo.“ Tako si je ona od mla¬
dosti do starosti služila nebeško krono, katere
se zdaj pri svojem ženinu veseli. (Umrla 1607).

Začnite že v svojih mladih letih, krščan¬
ske deklice, sveto živeti, ako hočete časno
srečne in vesele biti, zakaj:

Kar se otrok naučiš,

To boš v starosti imela;

Kar v mladosti zamudiš,

Tega stara ne boš žela.

197

34. Sveta Marjeta devica in mu¬
čenica (20. malega srpana).

Vzgled krščanske stanovitnosti.

Sveta Marjeta ali Margareta je bila na
Jutrovem doma. Svojo mater je izgubila hitro
po rojstvu; njena dojka jo je skrbno v krščan¬
ski veri izredila. Bila je deklica vsa ponižna,
krotka in bogaboječa.

Srečni so otroci, kateri imajo poštene pe-
stovne ali varučke, ki jih hudega varujejo
in lepo učijo. Izprijeni posli so pri otro-
kih kuga.

Ker je Marjetica že odrastla, vzame jo
oče domov; pa čudno se mu zdi, da je to¬
liko ponižna in sramežljiva. Domislil si je,
da bi lahko bila kristijana. Pred se jo po¬
kliče in ji pravi: „Ali si kristijana? Ali je
to mogoče? Kdo bi te bil tako zmotil?"
Ona mu lepo čedno odgovori: „Resnica je:
Gospod me je v svoje kraljestvo poklical po
svojem usmiljenju!" Oče ostrmi in pravi:
„ Vendar ne pozabi, koliko grozovitnih muk
boš imela, če ne boš molila bogov svojega
očeta in svoje dežele." Ona odgovori: „Vere
v pravega Boga mi ne more nobeden vzeti;
pripravljena sem, za svojega Zveličarja tudi
kri preliti. Ničesar ne želim bolj srčno,

198

kakor da bi tudi vi z menoj spoznali in mo¬
lili pravega Boga."

Kako močna je živa vera in goreča lju¬
bezen čiste duše! Ona premaga zapeljivi svet,
in se tudi smrti ne boji.

Trdovratni oče izroči svojo krščansko
hčer vojaškemu poglavarju Olibriju, naj bi jo
od krščanstva odvrnil. Zagledavši čedno in
ljubeznjivo devico vname se za njo ter jo
hoče vzeti. Dela ji zlate obljube, naj zataji
krščansko vero, lepo jo prosi in ji s budim
preti, a ne premore je.

Kako rade pa sedanje deklice verjamejo
sladkim obljubam zapeljivcev, prodajo za
kako malo reč svoje drago devištvo, poštenje
in dobro ime, ker bolj ljubijo svet in nje¬
gove dobrote, kakor pa svojega Boga.

Poglavar se začne sv. Marjeti groziti, Ji
zapove očitno darovati malikom, in ker tega
ne stori, jo ukaže s šibami raztepsti in z že¬
leznimi grebeni tako neusmiljeno razčesati
po celem životu, da je sam ni mogel pogle¬
dati. Da jo v ječo zapreti. Ona se je pri¬
poročila Gospodu in ozdravil jo je, pa tudi
moč ji dal, vse skušnjave premagati.

Ko ja ugleda vso zdravo, začudi se po¬
glavar in pravi: „Poglej, kako te bogovi

radi imajo, ki so ti tako hitro pocelili rane;
zahvali se in daruj jim!“ Ali Maijeta je

199

odgovorila: „Tega niso mrtvi bogovi, pa tudi
ne ljudje storili; storil je sam božji Sin, ki
dušo reši grehov, telo pa ran, in svojim ver¬
nikom pomaga. “

Srečna deklica, ki se tako zvesto zanaša
na Jezusa!

Srditi poglavar jo reče vnovič trpinčiti,
z razbeljenim železom žgati in zadnjič ob
glavo dejati. Veselo je dala svojo glavo ra¬
belj nu, svojo nedolžno dušo pa Jezusu (okoli
1- 300). Ohranila je sveto zveličansko vero;
zato križ v rokah drži na podobi; prema¬
gala je peklensko hudobo, zato ima neznano
kačo na pasu.

V vseh skušnjavah in težavah
Stanovitni bodimo;

Če nas ravno svet zavrže,

Nam odprto je nebo.

35. Sveta Marjeta KortniisliU

(22. svečana).

Vzgled velike spokorniee.

Na Laškem blizu mesta Kortone imela
je Marjeta svoje stariše: dobrega očeta, pa
še boljšo mater, ki so jo lepo v božjem strahu
vzredili.

Blagor otrokom, ki imajo dobre stariše;
naj bi jih ti le tudi vselej ubogati hoteli!
Ali če se ravno dobro poučeni otroci zmotijo

200

nekoliko časa in na slaba pota zaidejo, zo¬
pet jih starišev dobri nauki vzbudijo in na
pravo pot zavrnejo.

Se le osemletna izgubila je Marjeta svojo
skrbno mater; dobila je preostro mačeho in
imela premehkega očeta. Deklica začne po¬
svetno živeti in svoje telo nespodobno lišpati,
da bi moškemu spolu dopadla. Kar je iskala
hudobnega, našla je; v svojem trinajstem
letu seznanila se je z razbrzdanim gosposkim
mladeničem, pobegnila v tuje mesto, in je
devet let ž njim živela v grdi nečistosti, ter
se nosila, kakor da bi bila njegova zakon¬
ska žena.

Gorje deželi, mestu in hiši, kjer se za¬
kon ne spoštuje več, in se po divjaško v prc-
šeštvovanju živi! Nesrečno moštvo in joj-
mene ženstvu, ki se v tako življenje poda,
in tako rekoč od nesramnega greha živi!
Eden bo sploh nesrečen in pogubljen, ako
zamudi čas milosti božje, ali pa obadva; za¬
kaj pravični Bog je preklel tako razuzdano
življenje.

Marjeta je bila še le edenindvajsetih let,
ali vsa v grehih, slepa vsled nečiste ljubezni
do svojega razuzdanega mladeniča. Bogu se je
zdelo zadosti; moral je on smrt storiti, da
se je prebudila ona in zapustila svoje pr e "
grešno življenje.

201

Mladenič je za nekaj dnij vzel od nje
slovo, odpravil se na pot, pa ji obečal, da
kmalu spet pride. Ona čaka, ali ne dočaka
ga več; Marjetin psiček, ki je spremil mla¬
deniča, pricvili nazaj, jo vleče za krilo s se¬
boj in jo zunaj mesta privede za neko grmovje.
Pod grmado najde svojega mladeniča ubi¬
tega; že so ga jedli črvi. Vsa prestrašena
zavpije: „Oj nesrečnež! kje je zdaj tvoja
duša?“

Tak žalosten konec ima nečisto znanje
med moštvom in ženstvom, ki raz zakona
eden z drugim živijo; zakaj sv. Dub govori:
»Kdor se druži z nečistnicami (ali z nečist¬
niki), nesramen bo; on bo črvom živež, in
njegova duša vržena iz bukev živih. “

Hitro je zapustila svoje grešno mesto,
prosila je očitno odpuščanja vse, ki jih je
pohujšala, povrnila se je k svojemu očetu,
in si izvolila svojega izpovednika, da bi de¬
lala ostro pokoro.

Za velike pregrehe je treba tudi velike
pokore, če si, deklica, ti ljudi pohujševala s
svojim slabim zadržanjem, moraš tudi v de¬
janju očitno pokazati, da si se poboljšala in
zapustila vse svoje grde navade. Najprej si
je treba izvoliti dobrega izpovednika, pri
enem ostati in se zvesto držati njihovih na-
nkov. Voljno mora spokornica pretrpeti vse

202

zasmehovanje in preganjanje hudobnih ljudij,
zakaj pregrešna svetna ljubezen se v sovra¬
štvo premeni.

Mačeha ni privolila, da bi oče vzel Mar¬
jeto pod streho. Šla je zopet od svojega
doma v mesto Kortono, in je v tretjem redu
svetega Frančiška do smrti živela v stano¬
vitni pokori. Bog ji ni le grehov odpustil,
tudi s čudeži je počastil spokorjeno služab¬
nico svojo, da spoznamo, kaj prava pokora
stori. —

Varujte, deklice! svojo nedolžnost, ne
verjemite zlatim obljubam, ne udajte se za¬
peljivcu, naj bo gosposkega ali kmečkega
stanu, ne ubogajte ga. Ako si pa katera po
Marjetino grešila, o nesrečnica, ne odlagaj
pokore, da ti ne odide zlati čas zveličanja
tvojega! Danes nam je obljubil odpuščanje
dobri Bog, ali jutre odpustiti ni obljubil!

Glej, da ne zmoti
V tvoji lepoti

Tebe, o deklica, spačeni svet;

Če si grešila,

Glej, da omila

Hitro boš s solzami madeže spet.

203

36. Sv. Marina (11. mal. srpana).

Vzgled pravega poboljšanja.

Še le triletna naučila se je Marina od
svoje sestre deset božjih zapovedij. Med
vsemi ji je najbolje dopadala prva in najime¬
nitnejša zapoved, ki pravi: „Ljubi Boga črez
vse, in svojega bližnjega kakor sama sebe.“
Varovala se je hudobnih otrok, in solze so
jo polile za vsak greh, ki so ga drugi otroci
storili.

O kako lepo je dobro poučeno dete v
svoji nedolžnosti! — Ali slabe tovaršije ga
popačijo.

Marina je v svojih mladih letih znanje
imela z neko razuzdano nesramno deklico in
od nje se naučila zapeljivih norčij. Nehala
je moliti in lepo Bogu služiti, začela se
lišpati in prešerno nositi. Delala se je po¬
božno le na videz.

Tako se vsaki godi, ki Boga zapusti in
išče zapeljivemu svetu dopasti.

Že so pretekla štiri leta njenega sla¬
bega življenja; in zdaj jo izpreobrne boga¬
boječ mašnik, da je spet začela Bogu zvesto
služiti.

Duši zamujeno ni, dokler le še k izpo¬
vedi hodi in se božjih namestnikov ne izo-

204

giba. Za grehom mora pa priti ostra pokora
in resnično poboljšanje.

V prvih letih poboljšanja jo je toliko
pekla vest, da je slabelo tudi njeno telo.
Celih štirinajst let je potrpežljivo prestala
ves dušni nepokoj. Potem ji je Bog sicer
odvzel dušne težave, in njenemu srcu dodelil
veliko dušnega veselja, ali brez trpljenja ni
pustil spokornice, in ji je poslal hudo bolezen.
Vsi prsti so se ji krčili, sama kost in koža
je je bilo. V tolikih bolečinah vsa voljna in
krotka ni rekla žal besede, če jo je ravno
kdo razžalil. V svoji hišici je prebivala in
pri sebi imela več drugih poštenih devic, ki
so v sveti družbi živele med seboj. Naj si
ravno neprenehoma v postelji, vladala je ven¬
dar celo hišo v lepi edinosti.

Tako se čednost čisti v trpljenju, kakor v
ognjeni peči zlato. Srečen, kdor voljno trpi!

Najhujša je za Marino bila zadnja bo¬
lezen, pa je vendar dejala svojemu izpoved-
niku: „Naj pridejo nad me vse bolečine, kar
mi jih pošlje dobri Bog, rada do konca sveta
trpim, če je božja volja tako."

Ječalo je sicer v strašnih bolečinah njeno
telo, ali duh je bil voljen, dokler je svojo
dušo v božje roke izročila (1. 1633.).

Kdor v svoji mladosti greši, naj se na
starost ostro pokori, in to brez vsega odla-

205

ganja, zakaj brez pokore zveličanja ni za
grešnike.

Deklice! oj zapustite
Vso ničemurnost sveta,

Za nedolžnost le skrbite,

Ljubite le Jezusa!

Vsa posvetnost bo nehala,

Čednost vekomaj ostala.

37. Sv. Marcelina (17. mal. srpana).

Vzgled poštene deviške tovaršije.

Kdo ne pozna imenitnega cerkvenega
učenika sv. škofa Ambroža? Njegova sestra
je bila sv. Marcelina, bogaboječa kakor njen
sveti brat.

O kako lepo in slavno je, če se bratje
fu sestre med seboj k dobremu opominjajo
hudega varujejo, da si niso le v rodu, am¬
pak tudi v čednosti žlahta!

V njeni mladosti ni je skrbela draga
posvetna obleka, dasi je bila imenitnih Stari¬
čev hči. Živela je tiho in pohlevno, pridno je
delala in molila. Izogibala se je slabe to¬
varšije, ne le prešernega moškega spola, tem¬
več tudi ženskih, katere se nesramno pogo-
vaijajo, druga drugo slabih rečij učijo, po¬
štene tovaršice pa zasramujejo. Veliko devic
postane po taki obhoji mlačnih in veliko se
jih pokvari.

206

Srečna zatorej duša, katera rajši v samoti
živi, in hodi po ozki poti, ki pelje v nebesa,
kakor je hodila sv. Marcelina.

Po smrti svojih starišev je s pobožnimi
deklicami živela v sveti prijaznosti in lju¬
bezni. Njena hiša je bila prebivališče po¬
štenih devic, katere so skupaj Bogu služile
in se k dobremu opominovale.

Taka soseska ali družba dopade Bogu,
in božji angelji so je veseli.

Prava čednost se mora poskusiti in po¬
trditi s trpljenjem. Tudi sv. Marcelino je
obiskalo veliko trpljenja. Znotranja žalost
in zunanje obrekovanje hudobnih ljudij ji j e
delalo veliko nadlog. Potrpela je in se to¬
lažila, rekoč: „Če ravno bi bili pred ljudmi
nedolžni, vendar pred Bogom ni nobeden
dosti Čist“.

Na smrtni postelji (1.397.) je dejala svojim
tovaršicam, ki so se jokale okoli nje: „Ne jo¬
kajte ; dozdaj je Bog v meni prebival, od
sedaj bom pa jaz prebivala v njem.“ — Služi
le zvesto, deklica moja, svojemu Bogu, lahko
boš čisto ohranila svojo dušo in telo, božj 1
tempelj boš, in sv. Duh bo v tebi prebival-
V tvojem srcu Bog prebiva,

Dokler čisto vest imaš,

Božja roka te zakriva,

Da se v hudo ne podaš.

207

38. Zv. Matilda (12. mal. travna).

Vzgled lepe sesterne ljubezni.

Zv. Matilda ali Melitilda, pobožna devica,
ni le sama bogaboječe živela, ona j e skrbela
tudi za svojega brata Aleksandra, ki je bil
4 leta mlajši. Mrzele so ji vse posvetne ni-
čemurnosti, pa tudi bratu jih je pristuditi si
prizadevala. Bog je Matildi pomagal, da je
sveta sestra imela tudi svetega brata.

Kako lahko bi bila srečna vsaka hiša,
vsaka žlahta, naj bi se bratje in sestre med
seboj v resnici ljubili, pred hudim svarili in
v dobro nagovarjali, kakor zv. Matilda svo¬
jega brata.

Ko je njen brat že odrastel, pa tudi
posveten biti začel, nagovorila ga je enkrat
Matilda, rekoč: »Saj veš, ljubi moj bratec,

kako me skrbi tvoje zveličanje. Kako slabo
je pa najino življenje podobno Jezusovemu!
Kje je ponižnost najina, katere bi se imela
od njega naučiti? Kje je uboštvo najino,
katero nama on priporoča v besedi in v de¬
janju? Kje je križ potrpežljivosti najine, ki
ki ga imela za njim nositi? — Ubogaj me
in odpovejva se goljufnemu svetu, ki naju
zapeljuje in celo lahko pogubi!"

Ganjenega srca ji bratec odgovori: „V
resnici spoznam, da je za-me zelo nevarno

208

to posvetno življenje; bojim se za svoje zve¬
ličanje. Tebi se priporočam, da me vodiš;
v vsem te hočem ubogati. “ Kakor sta skle¬
nila, sta tudi sveto živela, zaničevala pre¬
grešno veselje, in sta srečno drug drugemu
pomagala v nebesa. Umrla je okoli 1. 1205.

Sveta dolžnost je, da starejši bratje in
sestre učijo svoje mlajše, svarijo in hudega
varujejo. Pa tudi velik greh je, če jih vi¬
dijo hudo delati, pa molčijo, ali njihove pre¬
grehe zakrivajo starišem ali drugim pred¬
stojnikom; ravno tistih grehov se storijo de¬
ležne. Še hujše je, ako stareji svoje mlajše
brate in sestre dražijo, tepejo, pohujšujejo,
ali celo v neznane pregrehe zapeljajo. Torej
ubogajte svoje starejše brate in sestre, pa le
v pravičnih rečeh, in varujte se česa hudega
od njih naučiti.

Lepa je, lepa med brati, sestrami ljubezen,
Grešna prijaznost pa strašna bolezen.

39. Sv. Monika (4. majnika).

Vzgled zveličanskega posvarjenja.

Sveta Monika je pri svojih stariših vino
točit hodila. Vsak dan je po malem tako
dolgo piti poskušala, da se ga je preveč pri;
vadila. Imeli so staro pošteno deklo, ki ni
dopustila otrokom vse jemati; tudi ne brez
, potrebe jesti in piti, kakor bi hoteli. Enkrat

209

ste se z Moniko sporekli, in dekla jo je
očitno imenovala pijanko. To je mlado de¬
klico toliko zabolelo v srce, da se je pri
priči za vselej odpovedala tej hudi navadi.

Omožila se je, pa je imela hudobnega
moža; ali vsa krotka in pohlevna umela se
je lahko ž njim. Imela je zalega sina Av¬
guština, ki je bil sicer visoko učen, ali slabo
je živel. Sv. Monika je pa tako dolgo molila
in se jokala za-nj, da ga je s svojimi sol¬
zami prerodila. Postal je svet škof in ime¬
niten cerkveni očak. Veselo je v njegovih
rokah umrla (leta 388.).

Vsak človek ima svoje slabosti, kaj da
bi se tudi vsak posvariti dal! Ali malokdo
se da z lepim posvariti; le jezijo se in so¬
vražijo svoje svarilce. Dokler pa človek pre¬
grehe svoje ne spozna, se tudi poboljšati ne
niore. Zatorej pravi modri mož: „Boljše je
očitno svarjenje, kakor pa skrita ljubezen;
boljše so rane nam od prijateljev dane, ka¬
kor poljubi tistega, ki nas sovraži. 1 '

Huda razvada se lahko premaga,

Če le poboljšanje se ne odlaga.

40. Sv. Ufeža (21. prosenca).

Vzgled nepremagljive device.

Kaj velja deviški stan, kako se premaga
zapeljivi svet, kaže nam sv. Neža lepo, da

Krščansko devištvo. 14

212

brez vse škode stala in molila, kakor čista
duša, in ogenj se je ne prime.

Potem jo sodnik obsodi, da bo ob glavo
dejana. Veselo, kakor nevesta k poroki, gre
na sodno mesto; ljudje se milo jokajo za
njo, ona pa poje svete pesme. Tudi rabeljnu
se je usmilila tolikanj, da ji ni mogel glave
usekati.

Srčno reče ona ljudem, ki so jo obža¬
lovali: „Kaj me mudite, moj ženin bo raz¬
žaljen, da me tako dolgo čaka. Naj me
prejme, ki me je poprej izvolil." Trepetaje
še stoji rabelj, ali ona mu prigovarja srč- J
nost, rekoč: „Kaj čakaš umoriti telo, kije
bilo tako nesrečno, dopasti očem, za katere
ne maram. Ne boj se me umoriti, saj se po
smrti začne za me boljše, večno življenje."
Potem je molila rekoč: „Hvalim te, o Bog,
da si me varoval greha. Vzemi mojo dušo,
o Gospod, ki je tebi bila draga, in katero
si tolikanj ljubil. Zadobila bom, kar sem
vselej želela; k tebi grem, katerega sem
vselej ljubila . u  Odsekal je rabelj glavo, 111
v sveta nebesa je zletela njena čista duša,
nedolžna kakor lepa ovčica, katero ima na
podobi zraven sebe. (Umrla 1. 304.) .

Oh kako lep je čist rod, poln časti pred
Bogom in pred ljudmi! Device so žlahten
cvet svete krščanske cerkve. Ohranite de- <

213

vištvo, ljube deklice, in dokler v sveti zakon
ne stopite, bodite neveste Jezusove. Srčno
se vojskujte za deviški venec; ako ga enkrat
izgubite, ves svet vam ga ne more več povrniti.
Glej, da ne zmoti
V tvoji lepoti

Tebe, o deklica, spačeni svet;

Srčno se brani,

Čistost ohrani:

Jezus, tvoj ženin, te hoče imet.

41. Sv. Sfotfourga (14. kimovca).

Vzgled poštene krščanske dekle.

Na Tirolskem, zelo ubogih, pa bogabo¬
ječih ljudij, je Notburga v neki grajščini slu¬
žila za kuharico. Bila je vsa pohlevna, pridna
'n vsem dobra. Gospa ji je pripustila vsak
dan med uboge razdeliti, kar je gospodi pri
ndzi ostalo.

Tako družinče ne sme gospodarjem brez
vedenja jemati in vbogaime dajati; le kar
sebi pritrga, ali pa izprosi, to brez greha
drugim da.

Po smrti stare gospe je mlada gospa
Otilija prepovedala ostankov ubogim dajati,
111  je ukazala, jih v pomije metati. To je
?>očno v srce bolelo usmiljeno Notburgo.
»sako nedeljo in zapovedan praznik je s su-

214

him kruhom iu z vodo za dobro vzela, svoj
del pa ubogim dala, da bi vsaj enkrat v ne¬
deljo jih poživila. Ali tudi to je mrzelo Oti-
liji. Notburgo toži pri gospodu, da potepuhe
in kradljivke vadi v grajščino. Gospod en¬
krat pričaka Notburgo, da bi videl, kaj nosi
vbogaime. Ona mu pokaže nekoliko svojega
malčka, in pa čutarico vina, ki ga je pri¬
hranila ubožcem. Gospod pa tega ni videl,
ampak je gospej povedal, da je Notburga
nesla le oblancev in pa nekoliko luga. Na
to seže gospa vsa srdita nad Notburgo, ka¬
kor bi bila ona gospoda goljufala, ji da slovo
in zapove, naj se naravnost iz grada pobere.

Potrpežljivo pobere Notburga svoje reči
in se ravno odpravlja, kar Otilija naglo zboli.
Zato Notburga še ostane, ljubeznjivo streže
hudobni gospej, jo prosi in opominja, naj se
spravi z Bogom in oskrbi svojo dušo. P°
smrti gospe še le zapusti grajščino.

Kako lepo je dobro storiti njim, ki nam
hudo hočejo! Taki so pravi otroci Očeta
nebeškega.

Notburga gre h kmetu v službo, pridno
dela, zvesto Bogu služi in prav veselo in
srečno živi. Grajščino je pa z Notburgo tudi
vsa sreča zapustila; nesreča za nesrečo je
zadela gospoda!

Tako je bogaboječa družina velika hišna

215

sreča, pa tudi malopridni hlapci in dekle
največja nesreča; in boljše, da kamen na ti¬
stem mestu leži, kjer razbrzdana družina
sedi, katera celo hišo pohujša, da božji bla¬
goslov od hiše beži.

Zapuščeni gospod je spet v službo prosil
Notburgo in ji obečal, da bo kakor nekdaj
vbogaime delila po svoji volji. In glej, v ne¬
kolikih letih je bilo pri gradu spet vsega do¬
volj. Notburgi se je približala poslednja ura,
in lepo mirno je v Gospodu umrla (1. 1313).
Ubožci so jokali za njo, kakor za svojo ma¬
terjo ; njena dobra dela so jo pa spremila v
nebesa, kjer zdaj svoje plačilo zauživa.

Kar dobrega vbogaime tukaj deliš,

Povrnjeno tamkaj v nebesih dobiš.

42. Sv. Potamijana (28. rožnika).

Vzgled svete deviške sramežljivosti.

Sv. Potamijana je imela nevernega, malo¬
pridnega gospodarja, ki je nečisto živel in
hotel tudi s svojo deklo prešeštvovati. Z
dobrim in hudim jo nagovarja, pa zvesta slu¬
žabnica božja se mu ne uda, in hoče rajši
umreti, kakor izgubiti svojo nedolžnost.

Tako je za služebne najboljša služba naj¬
večja nesreča, ako poštenega življenja pri
hiši ni. Boljše je manje služiti, in borneje

216

živeti, ali pri poštenih in bogaboječih ljudeh.
Največja nesreča je greh.

Nesramni gospodar je svojo pošteno
deklo izročil hudobnemu oblastniku, in ga
plačal, naj jo umori.

Ni ostati pošteni krščenici več pri taki
hiši, kjer nesramno moštvo njej po čistosti
streže, zakaj iz grdega zapeljevanja začne se
neusmiljeno preganjanje, in težko neha brez
slovesa.

Neusmiljeni oblastnik jo hudo muči in
sili, da hi Kristusa zatajila in svojemu go¬
spodarju po volji storila; preti ji tudi, dajo
hoče vojakom dati v osramotenje; ali nič ne
opravi ž njo. Ko mu je bila srčno odgovo¬
rila, zapove nekemu vojaku Bazilidu, peljati
jo k smrti. Obsodil jo je, da bo do golega
slečena in v kotel vrele smole utopljena. Sra¬
mežljiva devica se je bolj ustrašila nesramne
sleke, kakor vrele smole. Lepo je povzdig¬
nila roke in tolikanj prosila, naj jo oblečeno
umorijo, da so ji dovolili.

Veselo se da potem v roke rabelj nom,
ki jo po malem od nog do glave cele tri
ure spuščajo v vrelo smolo, dokler svojo čisto
dušo Bogu izroči. (To se je zgodilo v mestu
Aleksandriji med letom 202—207.)

Tudi Bazilidu, ki je branil njeno srainež-

217

ljivost pred razuzdanim, nevernim ljudstvom,
izprosila je nebeško krono.

Deklice! učite se od sv. Potamijane de¬
viške sramežljivosti. — Zakrivajte spodobno
svoje telo, in pošteno se oblačite; nespo¬
dobna noša, in nesramno vedenje mori ne¬
dolžnost. Blagor vam, ki ste in ostanete či¬
stega srca, Boga boste gledale.

Sramežljivost je device
Ljuba zarja juterna,

Če je nema tvoje lice,

Si devištvo vgasnila.

43. Sv. Kegina (7. kimovca).

Vzgled bogaboječe pastirice.

Sv. Regina je imela žlahtne, pa pogan¬
ske stariše. Mati ji je umrla ob nje porodu.
Dali so jo neki krščanski dojki v dojstvo;
ta jo je v krščanski veri poučila in potem
krstila. Ko jo je neverni oče domov vzel in
zvedel, da je kristijana, zagnal jo je ves
srdit od hiše k njeni dojki. Dobra ženka jo
je rada vzela pod streho, in Reginica ji pase
°vce na deželi.

Oh, boljše je biti na kmetih med ne¬
dolžno živinico, kakor po gradih in mestih
živeti pri zapeljivcih. Svoje nedolžno veselje
'nra sicer vsak stan, najlepše pa kmetiški,
n aj bi le prav živeli v njem.

218

Z veselim srcem je sveta Regina pasla
svojo malo čredo, in premišljevala božje reči.
Rada je mislila na Jezusa, ki se tudi ime¬
nuje dobrega pastirja svojih ovčic; prosila
ga je, da bi tudi ona bila njegova zvesta
ovčica. Premišljevala je srečne pastirce na
betlehemskih planjavah, ter jih je v duhu
gledala, kako so klečali pri jaslicah Jezu¬
sovih in molili Odrešenika svojega. Darovala
je tudi ona ljubemu Jezusu svoje srce, in
mu je obljubila vselej zvesta ostati.

To so lepe in svete reči za fante in de¬
klice na paši. O takih naj bi se pogovarjali
za kratek čas; angelji božji bi se ž njimi
veselili. Ali pogosto se pastirji in pastirice
grdo vedejo na paši, nesramno norijo, učijo
se skrivši ostudnih rečij, in delajo greh, ki
v nebo vpije ter se še imenovati ne sme.
Bog se usmili takih mladeničev!

Deželski oblastnik je hodil po tistem
kraju, spoznal zalo Regino in jo hotel vzeti.
Ravno je bila v petnajstem letu; v neverni
zakon z nevernikom udati se ni hotela, in
mu je odkritosrčno povedala, da je kristi-
jana. S hudim in z dobrim jo nagovarja,
da bi zatajila krščansko vero in njega vzela;
ali ona ostane Jezusu zvesta. Oblastnik jo
ukaže tako neusmiljeno bičati ali tepsti, da
se je celo nevernikom usmilila, in potem J°

219

da v ječo potisniti; ali ječa seje razsvetlila,
in ona je bila ozdravljena.

Drugi dan jo zopet privedejo pred sod¬
nika, a ker se ni dala zmotiti, raztrgajo jo
z železnimi grebeni, palijo z gorečimi bak-
ljami in v mrzlo vodo pomakajo. Ko ona v
najhujših mukah hvali Boga, zasliši se glas
z nebes: „Pridi, Regina, da boš deležna

krone Zveličarja svojega!" — Na ta glas iz -
preobrnilo se je nad osem sto nevernikov.
(Umrla je okoli 1. 250.)

Tako bo zveličan, kdor do konca zvest
ostane.

Dve rožci cvetite se zemlje v nebo:

Lilja nedolžnosti bela;

Budeča ko kri bo ob lilji lepo

Boža trpljenja cvetela.

44. Sv. Roza (30. vel. srpana).

Vzgled deviške potrpežljivosti.

V Ameriki, v novem delu sveta, rodila
se je sv. Roza. Ubožnega stanu je bila, pa
lepega obličja; zato so jo imenovali Roza,
namesto Izabele, po kateri je bila krščena.
Rozi pa ni dopadla telesna lepota, ki tako
rada ukani ali ogoljufa, in v nesrečo pri¬
pravi deklice. Skrbelo jo je pošteno boga¬
boječe srce, zato se je trdo postila, in je

220

rada molila, po vzgledu sv. Katarine Sienske,
katero si je posnemati izvolila v svojem živ¬
ljenju, ter je sklenila za vselej v deviškem
stanu ostati.

Da bi se izognila grešne nevarnosti, ni
hotela zahajati v posvetne tovaršije, ne po
navadi drugih razuzdano živeti. Zato so jo
malovredni ljudje črtili, zasmehovali in grdo
obrekovali. Ali vse je voljno prebila, in ve¬
sela bila, za Jezusovega imena delj prega¬
njana biti.

Sv. Roza je tudi za svoje stariše pridno
delala, in jim je kakor pridna bučelica živež
nosila.

Ko je pa videla, da bi med zapeljivimi
ljudmi živeti bilo za njo prenevarno, šla je
v samostan svetega Dominika, da bi Bogu
bolj zvesto služila.

Tako naj vsaka deklica zapusti kraj,
kjer bi se težko ovarovala greha. Kdor ne¬
varnost ljubi, končan bo v nevarnosti.

človek pa brez vse skušnjave biti ne
more; v njej se potrdi človeška čednost. Tudi
Roza je imela veliko skušnjav, ali vse je z
božjo pomočjo srčno premagala.

Tudi mi lahko premagujemo svoje skuš¬
njave, ako le hočemo: „Bog nas ne da sku¬
šati črez našo moč.“

Da bi sveta Roza popolnoma dorastla v

221

v

čednosti, pošlje ji Bog hudo bolezen. Voljno
je trpela vse bolečine in pogosto vzdihovala,
rekoč: „0 ljubeznjivi Bog! le pošlji mi te¬
žav, pa tudi svojo ljubezen potrdi v mojem
srcu!“ Mlada v letih, pa bogata v čednosti,
sklenila je svoje sveto življenje polna lju¬
bezni do Jezusa (1. 1617.).

Bog pogosto obiskuje svoje ljubljence,
jim pošilja dušne in telesne težave, in jih
tudi preganjati da hudobnim ljudem; ali
srečna duša, katera dobro prestoji svojo
skušnjo, zakaj kedar bo najdena pravična,
prejela bo krono, katero je Bog obečal njim,
ki ga ljubijo.

Hočeš ti v življenje
Iti kdaj od tod:

Križ ino trpljenje
Je kraljeva pot.

45. Sv. Rozalija (4. kimovca).

Vzgled zveličanske samote.

Na Laškem v mestu Palermo rojena spo¬
znala je sv. Rozalija, mlada, imenitna in bo¬
gata devica, hitro, da je svet goljufen in so
nevarne njegove dobrote. V strahu pred za¬
peljevanjem, in iz gorečih želj služiti Jezusu
v lepi nedolžnosti, odide v samoten kraj na
goro in tamkaj veliko let lepo služi Bogu in

222

moli za slepe posvetne ljudi, kateri se pre¬
več zaljubljajo v časne reči.

Naj bi mlade deklice bolj ljubile sa¬
moto, kakor posvetni trušč in nevarne to-
varšije, lahko bi se greha varovale kakor sv.
Rozalija. Čeravno ne v puščavo, pa vendar v
cerkev ali v kak tih kraj se mora večkrat
nedolžnost umakniti, da svoje slabosti spozna,
jih objokuje in Boga prosi, naj ji pomaga
srečno premagati zapeljevanje.

Sv. Rozalija si je na zadnje prebivališče
izvolila na hribu Palernijo blizu morja, in
vrh hriba v nekem brlogu je sveto umrla
(1. 1160.), kakor vsi nedolžni lahko umrjo,
ki so čistega srca.

Dolgo let niso vedeli za njeno sveto
truplo; ali v veliki sili je Bog sveto devico
ljudem dal za priprošnjico. Strašna kuga je
morila po Palermi, zato je veliko ljudij zbe¬
žalo v gore. V bližnji gori najdejo to sveto
truplo, in zraven zapisano: „Jaz Rozalija,

hči Sinibalda, Montrejalskega gospoda, sem
iz ljubezni do Jezusa ta brlog izvolila za
prebivališče. 0

Kakor hitro so vzdignili truplo sv. Ro¬
zalije, je v mesto Palermo prinesli, in se pri¬
poročili njeni priprošnji, nehala je kuga. Zato
so jo kristijani izvolili za patrono v kužnih
morijah, in se njej v priprošnjo izročili p°

223

več krajih; kakor postavim v Podjunski do¬
lini na Koroškem v sedemnajstem stoletju.
Strašna kuga je bila v deželi, in ljudje so
silno mrli. Pobožni duhovniki, jezuitje, so
v skalnati duplini na hribu pod sv. Hemo
oskrbeli njeno podobo, Bogu naredili oltar,
da so verniki po priprošnji sv. Rozalije in
po trdnem zaupanju v božjo pomoč rešeni
bili neusmiljene kuge.

Tako Jezus, ženin čistih duš, gotovo
usliši prošnje svojih nevest, ako so le po
božji volji uravnane. Srečen, kdor svojo či¬
stost ohrani: on bo prijatelj nebeškega kralja.

Oj ne bodi vam težko, ljube hčerke, od¬
povedati se posvetni lepoti, dobrovolji in to-
varšiji, zapustiti tudi zapeljivo hišo, ki vam
je nevarna; saj vas Bog ne bo zapustil, in
vam vse stokrat povrnil.

Če sree po nebeškem hrepeni,

Prav lahko vse posvetno zapusti.

46. Sv. Sinkletika (5. prosenca).

Vzgled lepega deviškega zadržanja.

Sv. Sinkletika daje vsem deklicam lep
vzgled, kako lahko po svojem lepem zadr¬
žanju tudi tovaršice poboljšajo. Imela je bo¬
gate stariše, in zato tudi veliko svatov; pa

224

ni se hotela omožiti, ker je mislila v de¬
viškem stanu lože skrbeti za svoje zve¬
ličanje.

Naj bi tudi v sedanjih časih dekleta bila
takih svetih mislij, znanja ne delala brez do-
puščenja poštenih starišev ali drugih pred¬
stojnikov, in ne poželele toliko zakonskega
stanu, če jim odločen ni: koliko več bi ostalo
srečnih devic, ki zdaj svoje dni v žalosti pre-
jokujejo! Ali če hočeš ostati poštena de¬
vica, moraš tudi po deviško živeti, kakor sv.
Sinkletika.

Rada se je postila, le za potrebo je pila
in jedla, zakaj nezmeren živež je ogenj ne¬
čistosti. Svoje oči je imela v svetem strahu,
vsako nespodobno poželenje je prepovedala
svojemu srcu, in zvesto opravljala svoje mo¬
litve. Ko so druge deklice videle to njeno
lepo zadržanje, začelo jih je tudi skrbeti.
Obiskovale so jo in prosile, naj jih uči ravno
tako bogaboječe živeti; kar je z veseljem
storila.

Kaj pa ti, razbrzdano ženstvo, delaš v
svoji soseski? Ljuliko seješ med dobro pše¬
nico. Zato boš pa tudi enkrat ljuliko želo,
in Bog, tvoj plačnik, vrgel bo tebe in tvoje
ljulikino snopje v večni ogenj.

Bog da Sinkletiki doživeti starih let,
obišče jo pa tudi s težavami. Nekoliko let

225

pred svojo smrtjo dobila je suho bolezen;
tudi znotranja pustota napravljala je njeni
duši veliko žalosti. Ali ene dni pred smrtjo
so nehale vse bolečine, in duša je že oku¬
šala nebeškega veselja, v katero jo je Bog
vzel s tega sveta. (Umrla je v 4. stoletju.)

Ne bodi prežalostna, ljuba duša, ako-
ravno mnogokrat nobenega pravega veselja
nemaš do božjih rečij! Kakor za temnim
oblakom še lepše solnce posije, dal bo tudi
tebi dobri Bog zopet še več dušnega veselja;
le stanovitna ostani v službi božji!

Kdor če za mano priti,

Naj sebe zataji,

Naj vzame križ na rame,

In za menoj hiti!

47. Sv. Tajda (8. vinotoka).

Zapeljevanja žalosten vzgled.

Tajda ali Taj s je bila prebrisane glave,
zalega lica, pa grdega zadržanja. Od svojih
starišev slabo poučena je tudi slabo živela.

Oh koliko deklic pogubi zanikarnost sta¬
rišev, ki se za Tajdo podajo v hudobno živ¬
ljenje ! Jela je vse posvetno ljubiti, pa celo
Pozabila na božje reči. Hitro je bila od ne¬
sramnih mladeničev v greh zapeljana, in

Krščansko devištvo. 15

226

kmalu je tudi ona bila drugih zapeljivka, vsi
pošteni ljudje so se spodtikali nad njo.

Glej, deklica, kam te zavede nečimurna
noša in slabo znanje! Tudi ti boš namesto
otroka božjega služabnica — hudičeva, in
nastava ali zanka peklenska, s katero bo
pekel lovil nedolžne duše.

Bog še ni zapustil izgubljene grešnice.
Prišel je svet duhovnik in jo izpreobrnil-
Goreče njegove besede so ji odprle oči; iz-
pregledala je preveliko grdobo svojega greš¬
nega življenja, videla strašno večnost, ki
take grešnice čaka. Na svoja kolena pade
pred mašnika in prosi, rekoč: „Oče! nalo¬

žite mi pokoro, tako težko, kakor so moji
grehi zaslužili; pripravljena sem vse storiti.

Popustila je svoje pohujšljivo oblačenje,
zažgala je svoje pregrešno blago, ki je bilo
cena nečistega življenja, ločila se je vse
grešne priložnosti, in se potem umaknila v
samoto, po nauku svojega dušnega pastirja
pokoro delat.

Blagor duši, naj bo še tolika grešnica,
če zvesto uboga svojega izpovednika; prava
pokora jo zveliča.

Prevelike žalosti zavoljo svojega pregre-
šenja ni si upala izreči božjega imena; samo
te besede je vzdihovala po nauku svojega

227

duhovnika: „0 Bog, ki si me ustvaril, usmili
se me!“ Bog se je usmilil svoje spokornice,
ji vse grehe odpustil, in jo k sebi vzel v ne¬
beško kraljestvo. (Umrla v 4. stoletju.)

0 deklica, ki si še v svoji nedolžnosti
lahko vesela, varuj zaklad svojega devištva,
da ti ne bo treba milo jokati po njem.

Če si pa do sedaj hodila po grešnih sto¬
pinjah Tajde, ne odlagaj tudi za njo hoditi
po strmem potu pokore; zakaj:

V nebeško kraljestvo sta pota le dva:

Pot prvi, nedolžen, po rožah pelja,

Pot drugi, pokore, je s trnjem nastlan,

A v zadnjo tolažbo še grešniku dan.

O duša, de prvega kdaj izgubiš,

Le skrbi, da drugega ne zamudiš!

48. Sv. Tekla (23. kimovca).

Vzgled, kako se Bog v svojih služabnicah veličasti.

Bila je sveta Tekla bistre pameti, tudi
skrbno poučena; ali vse to bi je ne bilo
zveličalo. Ko je pa sv. Pavel pripridigal v
njeno mesto, prijela se je zvesto nauka Je¬
zusovega in se dala krstiti. Od te dobe
jo je največ skrbelo ljubemu Jezusu do-
pasti, in dopolniti vse, kar je obečala pri
sv. krstu.

15

228

Ne pozabi, krščanska duša, tudi ti pri
sv. krstu storjenih obljub; one so zastava
tvojega zveličanja.

Hitro se je razvedelo, da je Tekla kri-
stijana. Zaročena je bila; ženin in stariši
so si vse prizadevali, odvrniti jo z dobrim
in s hudim od svete vere, pa niso mogli-
Ker so jo hoteli po gosposki prisiliti, da bi
se omožila, zbežala je k svetemu Pavlu. Že¬
nin zve za njo; ujeli so jo, in divjim zveri¬
nam vrgli, da jo raztrgajo. Ali vsemogočni
Bog je nevernikom pokazal, da je on, člo¬
veških src vladar, tudi gospodar levov in
tigrov, ki njegovim ljubljencem ne smejo ža¬
lega storiti, ako jim on prepove. Strašna
zver se ni dotaknila device; kakor jagnjeta
so se levi in tigri vlegli krog nje, lepo krotko
ji lizali noge, in šli zopet v svoje brloge.

Srečen, kdor ima Boga za variha in pri¬
jatelja; njim, ki njega ljubijo, izide vse v
dobro.

Neusmiljeni malikovalci so jo v ogenj
potisnili, ali zdrava je prišla iz razbeljene
peči nazaj.

Tako je skazal Bog po mučenikih in de¬
vicah svoje veličastvo. Sv. Tekla je potem
živela še veliko let, in njeno ime zdaj slovi
po celem svetu.

229

Svojo čistost in nedolžnost varovati je
tudi tvoja dolžnost, krščanska deklica! Iz¬
ogibaj se nevarnih priložnostij, živi lepo tiho
in bogaboječe; pridna bodi in prosi Boga,
naj ti v skušnjavi pomaga, posebno kedar v
svetem Očenašu moliš: „Ne vpelji nas v
skušnjavo; temuč reši nas zlega ali hudega!“
Ako bo Bog s teboj, kdo bo zoper tebe?
Kdor v božjem zavetju prebiva,

Sred levov on sladko počiva.

49. Sv. Teodozija (2. malega travna).

Vzgled žive vere.

V Jutrovi deželi je živela sv. Teodozija
ob času cesarja Dioklecijana, ki je bil naj¬
hujši preganjalec kristijanov. Polna žive in
goreče ljubezni do Jezusa bila je pripravljena,
za svojo sveto vero trpeti in umreti. Kavno
je nekoliko kristijanov v železju uklenjenih
stalo na sodnem mestu in čakalo svoje smrti.
Ko pride sv. Teodozija mimo, jih lepo po¬
zdravi, v veri potrdi in jih poprosi, naj se
je spomnijo pri Gospodu.

Ne smemo se v nesreči sramovati svojih
prijateljev in znancev; pomagati jim, kar je
mogoče in prav, je naša dolžnost. Spoznati
g mo pa tudi dolžni svojo sveto vero, ako nas
v išja oblast postavi na odgovor.

230

Vojščaki, ki so varovali kristijane, hitro
popadejo mlado devico in zavoljo vere pe¬
ljejo pred sodnika. Očitno mu je povedala,
da jo kristijana.

Ni naša dolžnost, komur bodi svojo vero
praviti; ali dolžni smo dati rajši svoje živ¬
ljenje, kakor pravo vero zatajiti in druge
pohujšati.

Sodnik z dobrim nagovarja Teodozijo,
naj Jezusa zataji; ker se pa ona brani sta¬
novitno, zaukaže jo sleči in za lase obešeno
bičati ter z železnimi grebeni ji meso s te¬
lesa trgati tako, da so se kosti in čreve pri¬
kazale. Vse je voljno trpela, le to jo je naj¬
več bolelo, do golega slečeni biti.

Kako vse drugače je zdaj pri mnogih
deklicah! Svetih rečij se sramujejo, če jih
kak posvetnež kaj malega podraži zato; ne¬
sramnega zadržanja jih pa ni sram, da le po¬
svetnim ljudem dopadejo.

Neusmiljeni oblastnik, ker jo vidi sta¬
novitno, ukaže devico v morju utopiti; in
tako je dala ona za sveto zveličansko vero
svoje mlado nedolžno življenje (1. 308.).

Tudi mi se ne smemo svoje vere, ne
krščanskega zadržanja sramovati; zakaj:
„Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, u  go¬
vori Jezus, „spoznal ga bom tudi jaz pred
svojim Očetom Kdor bo pa mene zatajil

231

pred ljudmi, njega tudi jaz vpričo angeljev
ne bom spoznal za svoj ega. “

Sveta prava vera je nebeški ključ:

Kdor jo zataji, si vgasne večno luč.

50. Sveta Terezija (15. vinotoka).

Vzgled, kaj branje dobrih bukev velja.

V Španski deželi je imela sv. Terezija
imenitne, pa tudi bogaboječe stariše. Njen
dobri oče je vsak večer otrokom in družini
po navadi kaj lepega bral iz svetega pisma
ali iz življenja svetnikov. Mala Terezija je
lahko poslušala, pa tudi sama rada brala,
kakor hitro se je brati naučila. To branje
je v njenem srcu vnelo toliko ljubezen božjo,
da bi bila rada kri prelila za sveto Jezusovo
vero. Sklenila je v svojem življenju svetnike
posnemati.

Srečna deklica, katera rada bere svete
bukve. Bog, ki vodi modre može, da jih pi¬
šejo, on sam po njih govori. Koliko krat¬
kega časa nam napravljajo lepe bukvice, ko¬
liko veselja nam dela branje; varuje nas po¬
stopanja in zapeljivih tovaršij!

Prva sreča otrok so skrbni stariši: kdor
jih pa nema na zemlji več, ima v nebesih
svojega Očeta in Mater, kakor sv. Terezija.

232

Ko je v dvanajstem letu izgubila svojo mater,
tekla je pred neko podobo Matere božje in
je tam jokaje prosila, da bi Marija bila v
prihodnje njena mati.

Terezijin oče ni utegnil dovolj ostro
gledati za njo; zato se je seznanila z neko
spačeno deklico in z nekimi mladeniči, z
njimi se o slabih rečeh pogovarjala, in tako
čedalje slabša prihajala. O tem znanju je
pozneje sama rekla: „Zdaj spoznam, kako

je v mladosti, v kateri bi imeli čednosti sa¬
diti, nevarno, z ljudmi obhajati se, ki niče-
murnosti sveta ne spoznajo, ampak le veliko
več v nje napeljujo. Če bi starišem sveto¬
vala, prosila bi jih, dobro gledati, kar je
najbolj mogoče, s kom otroci hodijo. Tudi
jaz sem se po takem znanju toliko preme-
nila, da nisem ne znamenja prave čednosti
imela na sebi več.“

Terezija je v tem času tudi dobila ne¬
koliko slabih bukev, željno jih brala, in te
so ji spačile čisto srce. Jela se je gizdavo
nositi, lase krišpati in roke mehkužiti; skr¬
belo jo je le, kako bi prav dopadla posvet¬
nim ljudem.

Vidiš, ljuba deklica! kakor je po svetu
veliko zapeljivih ljudij, je tudi škodljivih bu¬
kev; treba se jih je varovati kakor živega

233

ognja, in zametovati slabe nauke, kakor
kačji strup. Preden se bukve bero, poka¬
zati se morajo duhovnikom, če jih sami prav
ne poznamo, da bi nam ne škodovale. Slabe
tovaršije in pa zapeljive bukve so najhujši
sovražniki mladih ljudij.

Sreča je bila za Terezijo, da so oče še
o pravem času spoznali nje nevarni stan.
Dali so jo pobožnim nunam; sveti nauki, pa
lepi vzgledi bogaboječega življenja so mlado
Terezijo spet povrnili na pravo pot. Bila
je potem duhovna mati veliko svetih devic
>n bogaboječih ljudij. Učila jih je Terezija
sveto živeti, in sama je popisala veliko svetih
naukov.

Da bi jo očistil, pošlje ji Bog hude bo¬
lezni in veliko drugih težav. Vse je prena¬
šala lepo voljno, in večkrat izrekla v voljo
božjo udana: „ Gospod, daj mi trpeti ali

umreti!“ Umrla je leta 1582.

Čedno branje,

Lepo znanje,

Srečno te stori;

Slabo branje,

Grdo znanje
Te pa pogubi.

234

51. Sv. Uršula (21. vinotoka).

Vzgled sesternega posvarjenja.

Lepo se svetijo zvezde na jasnem nebu,
še lepše se svetijo božji svetniki in svetnice
v nebesih; najlepše pa tisti, ki so drugim
dajali lepe vzglede, jih svarili pred hudim
in v dobro opominjali. To je storila sveta
Uršula ali Urša, devica in mučenica. Bila
je, po mislih učenjakov, na Angleškem kra¬
ljeve rodovine. Pokazala je že v mladosti,
da bo imenitna svetnica. Zalo je bilo njeno
obličje, ali še lepše so bile njene čednosti.

Prazna je vsa dekliška lepota, goljufna
vsa priljudnost, če srce žlahtno ni, in glava
malo prida. Le pošteno vedenje in pa pri'
den nauk stori devico hvale vredno.

Na Francoskem si je tisti čas neki voj¬
voda v vojski osvojil lepo deželo, in jo raz¬
delil med svoje vojake. Vojaki so hoteli
imeti žene iz svojega kraja; poslali so za¬
torej na Angleško po neveste. Veliko lepih,
mladih devic so nabrali, in*med njimi je bila
najimenitniša sveta Uršula, nekemu vojvodu
obljubljena, če se je ravno devicam tožilo
po svoji domovini, vendar so se Bogu v roke
podale, in črez morje so jih peljali na Fran¬
cosko zemljo. Božja volja pa ni bila, dati
jih posvetnim ženinom; Jezus jih je izvolil

235

za svoje neveste. Hud vihar ali burja za¬
nese ladije na Nemško, in prišle so v ime¬
nitno mesto, ki se imenuje Kolin na Reni.
V tem kraju je ravno ležala strašna vojska
grozovitnega Atila, tistega neusmiljenega voj¬
voda, ki je toliko lepih mest razsul in ljudij
po naših krajih pomoril. Divji, neverni voj¬
ščaki so se lotili devic; ali sveta Uršula se
ustavi, in srčno nagovori svoje tovaršice, naj
rajši umrjejo, kakor v pregreho dovolijo. Po
vzgledu svoje vojvodice ostale so vse device
Bogu zveste; rajši so dale svoje življenje,
kakor devištvo.

To je prava živa ljubezen dobrih to-
varšic, da se hudega varujejo in posvarijo
med seboj. Take bogaboječe in tudi za druge
skrbne deklice so pomočnice angeljev božjih,
»če tvoj brat ali sestra greši, posvari ju na
samem, če te sluša, pridobila si svojo se¬
stro. če te ne posluša, pokliči še eno za
pričo, in spet jo posvari, če tudi to ne
pomaga, povej svojim predstojnikom. “ To te
Jezus uči.

Srditi vojščaki so device s sulicami po¬
morili in s pušicami postreljali (leta 450.).
Vse so umrle, ali angelji so nesli nedolžne
duše v nebeško kraljestvo, kjer se med njimi
zdaj sv. Uršula veseli.

Bodite srčne, krščanske deklice, tudi ve,

236

in ne bojte se tistih, ki telo umorijo, duši
pa ne morejo kaj storiti. Bojte se veliko
več tega, ki lahko pahne dušo in telo v
večno pogubljenje.

Yse hudo premagujmo,

Ki duše pogubi;

Za venec se vojskujmo,

Ki vekomaj cveti!

52. Sv. Veronika (13. prosenca).

Vzgled, kako se moli in dela.

Sv. Veronika, v Laški deželi rojena, je
imela ubožne, pa bogaboječe stariše. Že z
materinim mlekom se je naučila Boga živo
ljubiti. Ker niso imeli s čim v šolo dati
Veroniko, poslušala je toliko bolj zvesto
krščanske nauke. Moliti je bilo njeno poj
sebno veselje, pa tudi dolžnosti svojega stanu
dopolnovati največja skrb.

Tako pokaže že v mladosti dete, kaj bo
v starosti.

Bog je odločil vsakemu človeku posebno
dvojno dolžnost: moliti in delati;  ali
malokdo tako lepo dopolni obedvoje, kakor
sv. Veronika. Vedno je imela svoje roke na
delu in pri Bogu svoje srce. Ni stala na
polju, ne poslušala, kaj kramljajo drugi;

237

pridno je delala, in pa tiho premišljevala
božje reči. Vsaka rožica jo je spomnila na
nebeškega Očeta, ki jo je stvaril; ko je sli¬
šala ptičice peti, posolzila se je od veselja,
ker tako lepo Bogu hvalo pojo. Z vsemi je
bila prijazna in dobra, zakaj božji mir je
prebival v njenem srcu. Kedar je utegnila,
šla je v samoten kraj, in dokler so drugi praz¬
novali, dragi čas tratili s slabimi pogovori,
pogovarjala se je ona v molitvi z Bogom.

Tako lahko v vsakem stanu služimo
Bogu; in če ga ljubimo, najdemo časa dovolj.

Veronika je imela velike želje iti v sveto
družino bogaboječih devic v samostan, pa
brati in pisati ni znala. Zategadelj se je
po noči, kedar je že vse pospravila, jela
branja učiti. Ker pa ni imela nikogar, da
bi ji kaj pokazal, ni ji šlo po sreči, in jo
je toliko skrbelo, da ni mogla spati. Marija,
tolažnica vseh, se ji nato prikaže v spanju,
in jo potolaži rekoč: „Nikar si toliko k srcu
ne ženi; zadosti je znati tri besede ali res¬
nice, katere so, prvič : Ohrani čistost svojega
srca; drugič: Imej potrpljenje s spodtikljeji
in slabostmi svojega bližnjega; tretjič: Vadi
se vsak dan premišljevati trpljenje Kri¬
stusovo/

Blagor tudi tebi, deklica, ako teh resnic
ne pozabiš!

238

Veronika ni živela za minljivi svet, le
za nebesa je skrbela. „Jaz moram delati/
dejala je večkrat, „dokler še moč in čas
imam." Največje veselje je imela, komu kaj
dobrega storiti. Svojim predstojnikom bila
je v vseh rečeh pokorna. Bog je dal svoji
zvesti služabnici že v tem življenju moč ču¬
deže delati, da bi pokazal, kako pridne in
bogaboječe device za ljubo ima. Umrla je
1 . 1497 .

Deklice! po vzgledu svete Veronike ves
čas zvesto dopolnujte dolžnosti svojega stanu;
molite in delajte, da boste časno in večno
srečne.

Moli in delaj,

Da pošteno se živiš,

Moli in delaj,

Da nebesa zadobiš.

Tretji del.

MOLITVE.

Jutranji vzdihljeji in molitve.

Redar se zbudiš, pokrižaj se in reci:

Bog, moj Bog! tebi se zbudim, in te
lepo zahvaljujem, da še živim. Čast in
hvala bodi Bogu Očetu, in Sinu in sv. Duhu,
kakor je bilo od začetka, zdaj in vselej in
vekomaj. Amen.

Ne poležavaj, ako si zdrava, hitro vstani, rekoč:

Jezus! moj usmiljeni Jezus, ki si za
me umrl, in veselo spet od smrti vstal!
Varoval si me nocojšno noč, varuj me še
današnji dan, in pomagaj mi, da bom v
vseh rečeh zvesta služabnica tvoja.

240

Ne hodi razgaljena med ljudi, ampak hitro in pošteno
se obleci rekoč:

Obleci me, o Gospod! z oblačilom ne¬
dolžnosti in z oblačilom svete čednosti; naj
ne dopadam pregrešnemu svetu, ampak le
tebi, svojemu Bogu!

Kedar se umivaš, vzdihni iz globočine svojega srca,
rekoč:

Operi me, o Bog, v svoji milosti, in
očisti mojo dušo vseh pregrešnih madežev,
naj bode bela bolj kakor sneg, da s čistini
srcem tebi služim.

Kedar si glavo opletaš, pošteno si jo opleti, in reci:

Dobrotljivi Jezus, za me s trnjem kro¬
nan in zasramovan! daj mi pravično pamet,
naj se tako nosim, da si bom zaslužila ne¬
beško krono, in jo pri tebi v nebesih nosila
vekomaj. Amen.

Ge utegneš, poklekni zdaj, povzdigni srce in roke,
ter reci:

Oče, ljubi Oče! glej, tvoje dete pred
teboj kleči, srce in roke k tebi drži, in te
pohlevno prosi: ozri se milo na me, svo¬
jega otroka, in zasliši moje juterne hvale
ponižni glas. — V tvojih rokah sem spala,
v tvojem imenu vstala, v tvoje svete roke

241

se tudi danes izročam. Saj veš, česar mi
je danes najbolj potreba; daj mi, kar tebi
dopade in bo za me prav. Vselej in v vseh
rečeh izidi se tvoja sveta volja.

Jezus, moj usmiljeni Jezus, preljubi
ženin duše moje! ne zapusti me danes slu¬
žabnice svoje, in varuj me, da ne bom raz¬
žalila te, ne zapustila te, ki si moj dobri
pastir. Tvoja roka naj me vodi, da v hudo
ne zajdem; tvoja roka naj me brani, da so¬
vražnikom v roke ne pridem; naj po tvojih
svetih naukih zvesto živim.

Sveti Duh, tolažnik moje duše, daj mi
danes svojo milost in pomoč. Kakor se
mlada zarja milo razliva črez hribe in do¬
line, in zlato solnce razsvetljuje vse stvari,
naj se tudi črez me razlije tvoje posveču¬
joče milosti zveličanska luč, da bom spo¬
znala in storila vse, kar je prav, in varo¬
vala se vsega hudega, ki tebe žali. Naj po-
gasnejo vse hude želje v mojem životu, da
bode moje telo čisto in vredno prebivališče
tvoje.

Bodi češčena in hvaljena presveta Tro¬
jica, Bog Oče, Sin in sv. Duh, v treh osebah
en sam Bog, zdaj in vekomaj. Amen.

Priporoči se Mariji Devici, rekoč:

O vseh devic devica: Marija moja mati!
bodi moja priprošnjica, jaz pa tvoja vredna

Krščansko devištvo. 16

242

hči; naj da bom Jezusu zvesto služila, in se
v nebesih pri njem s teboj veselila. Amen.

Priporoči se angelju varihu, in reci:

Moj zvesti angelj varih, vodi me danes
po poti resnice in pravice, ki v nebesa pelja.
Opominjaj me, da v nevarnosti nezajdem;
podpiraj me, da v skušnjavah ne padem;
naj da ne bom na Boga pozabila, ampak
trdno za teboj hodila k svetim nebesom na
Očetov dom. Amen.

Zdaj moli Apostolsko vero, potem Očenaš in Ceščena
si Marija.

Ako ne utegneš vsega tega moliti, moli kolikor
moreš, potem pa stori dober namen, rekoč:

V imenu božjem hočem danes svoja
dela začeti, vse pridno in zvesto storiti, vse
težave voljno potrpeti, ker je božja volja
tako; vse naj k božji časti bo. — Varovala
se bom z božjo pomočjo vsakega greha, po-
sebno onih, katerim sem največ nagnjena.

V hudo tovaršijo danes ne bom hodila,
in če me sreča, skrbno se je bom izognila;
vsako skušnjavo bom trdno premagala. Bog
je z menoj, kdo bo zoper mene! Bog nai
pomagaj! Amen.

Potem se poškropi in pojdi veselo na svoje delo-

243

Posebni vzdihljeji čez dan.

Kedar delo začneš, reci:

Bog, moj večni gospodar, ti mi daješ to
delo; k tvoji časti začenjam ga zvesto in ve¬
selo. Vse po tvoji sveti volji delati želim,
in večnega plačila se po smrti veselim. Vse
k večji časti božji! Amen.

Kedar delo dokončaš, vzdihni:

Moje delo je storjeno, tebi, Oče, izro¬
čeno, sveti blagoslov ti delu daj, meni pa
enkrat sveti raj. Amen.

Pred jedjo se pokrižaj, moli Očenaš, in potem reci:

Blagoslovi, večni Oče, svoje darove in
nas, da jih bomo zauživali k tvoji hvali vsaki
čas. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

Po jedi se pokrižaj, in reci:

Hvaljen bodi, dobri Bog, za dobrote
svojih rok, ki smo jih zaužili. Ljubi Oče,
prosimo te, vse potrebno daj nam še, vse¬
lej se nas usmili! Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Oče naš. Geščena si Marija. Verujem.

Kedar uro slišiš, vzdihni:

Hvaljen bodi, večni Bog, vsako uro,
vsaki čas! Zdaj in o poslednji uri, Oče, ti
se usmili nas! Amen.

16 *

244

Kedar obhajat gredo, poklekni, Jezusa pozdravi
in reci:

Jezus, ti zdravje bolnikov, daj bolniku
svojo pomoč, naj bo srečno ozdraveti ali
pa umreti mogoč. Daj mu vredno prejeti
tvoje presveto Tel6; naj mu bolezen ne k
smrti, ampak v zveličanje bo. Amen.

Kedar slišiš mrliču zvoniti, reci:

Usmili se Bog verne duše, ki je s tega
sveta šla! Daj ji, da bo tam v nebesih sve¬
tega raja uživala! Oče naš itd. Geščena si
Marija itd.

Bog ji daj večni mir in pokoj! Večna
luč ji sveti! Naj v miru počiva! Amen.

Ako se v malem pregrešiš (velikega greha se varuj ko
smrti), le hitro vzdihni:

Oče! zopet sem grešila! oh kako mi
je žal! Saj mi boš odpustil in milost dal,
da te ne bom več razžalila. Bog bodi mi¬
lostljiv meni ubogi grešnici! Amen.

Kedar mimo cerkve greš, v kateri je presveto rešnje
Telo, pripogni desno koleno in reci:

Oh, bodi češčeno in hvaljeno Jezusovo
rešnje Telo v presvetem zakramentu! Ker
prebivaš med nami ti, naj tudi živimo v
tebi mi, zdaj in vekomaj. Amen.

245

Ako presvetega rešnjega Telesa v cerkvi ni, prikloni
se z glavo, rekoč:

Bodi češčen večni Bog v svoji sveti
hiši; tukaj prošnje vseh otrok, ljubi Oče,
usliši! Enkrat nam pa priti daj v večno
hišo, v sveti raj! Amen.

Mimo križa gredoč glavo nizko prikloni, rekoč:

Križani Jezus! molim te in te častim,
ter po tvoji smrti na križu biti zveličana
želim.

Mimo podobe Marije device gredoč glavo pripogni,
rekoč:

Počeščena bodi kraljica, božja mati in
devica: O Marija, prosi za nas zdaj in pa
poslednji čas!

Mimo podobe svetnika ali svetnice grede, glavo neko¬
liko pripogni in reci:

Bodi pozdravljen(a) sveti(a) I. izvoljeni(a)
božji(a) srednik(ca)! Bodi vselej ti pri Bogu
oaš(a) mogočen(a) prošnik(ca)!

Mimo pokopališča gredoč, reci:

O Gospod! vsem vernim dušam večni
pokoj daj. Naj počivajo v miru; večna luč
jim sveti naj! Srečno nam daj vsem zaspati,
enkrat pa veselo vstati k večnemu življenju.
Amen.

246

Večerne molitve in vzdililjeji.

Kedar solnce zahaja in se začne mračiti, reci:

Dan se je nagnil in začelo se je mra¬
čiti, spet je en dan mojega življenja pri
kraju, spet sem en dan bliže smrti, bliže
večnosti, srečne ali nesrečne! Oče nebeški,
bodi današnji dan k tvoji večji časti in k
mojemu zveličanju dokončan!

Kedar se bo približal hladni večer mo¬
jega življenja, in bo ljubo solnce ugasnilo
pred mojimi očmi, naj meni sveti večna luč
tam v deželi očetovi, kjer ni nobene noči,
ampak kjer izvoljeni v večni svetlobi pre¬
bivajo. Amen.

Kedar odmoliš angeljsko češčenje, spomni se vernih
duš v vicah, in reci:

Bog jim večni pokoj daj, večna luč jim
sveti naj; v miru naj počivajo vsi verni
mrtvi. Amen.

Kedar se spravljaš spat, poklekni in moli:

Oče nebeški! glej, tvoje dete na svojih
kolenih pred teboj klečim, svoje roke k tebi
povzdigujem, in te iz celega srca zahvalju¬
jem za vse dobrote, ki sem jih vse svoje
žive dni od tebe prejela, posebno pa za tč,
katere sem danes zaužila.

247

Lahko je danes poslednji večer mojega
življenja na svetu! — Kaj bo za me, če me
nocoj na odgovor pokličeš k sebi ? — Ljubi
Oče! daj mi hvaležno spoznati, kaj sem po¬
sebnega danes od tebe prejela, da se ti
vredno zahvalim; — pokaži mi pa tudi, v
čem sem te danes razžalila, da svoje grehe
objokam, tebe odpuščanja prosim, se pobolj¬
šam, in enkrat na sodbi usmiljenje najdem.

Pomisli zdaj posebne dobrote, ki si jih prejela, srečo,
ki si jo imela; zahvali se, rekoč:

Moja duša hvali Gospoda, in vse, kar
je v meni, hvali njegovo sveto ime. Hvali
Gospoda, moja duša, in ne pozabi njegovih
dobrot! — Hvalite Gospoda z menoj vsi
izvoljenci božji v nebesih, vse stvari na nebu
in na zemlji hvalite Boga! Velike reči je
meni storil, on, ki je mogočen in sveto nje¬
govo ime. Čast in hvala Bogu Očetu itd.

Zdaj poprašaj svojo vest posebno za sedem rečij:

1. Kako sem kaj danes molila?

2. Sem li rada zvesto delala in svoje
dolžnosti dopolnovala?

3. Ali sem komu kako škodo naredila?

4. Sem li kaj grdega mislila, ali pože¬
lela ali gledala?

5. Ali sem kaj nespodobnega govorila,
lagala, opravljala, kaj takega rada poslušala?

248

6. Ali sem bila v kaki hudi tovaršiji,
kaj hudega storila?

7. Kako sem danes dopolnila, kar sem
obljubila, sem li poboljšala se ali pohujšala?

Zdaj trkni na prsi in vzdihni:

0 Gospod! bodi mi grešnici milostljiv,
in odpusti mi vse moje grehe, katere vem
in katerih ne vem. Saj nočeš, da bi jaz
grešnica umrla, ampak da se povrnem k
tebi in večno živim.

O moj Jezus! prosim te za tvojih svetih
pet krvavih ran, ne daj, da bi v svojih gre¬
hih zaspala. Milo jih objokujem, odpovem
se jim in ti trdno obljubim svoje življenje
poboljšati, da me bodo tudi nebeški angelji
veseli. O moj Jezus! duh je sicer voljen,
ali slabo je moje meso; daj mi svojo milost
in pomoč. Čuti hočem in moliti, da v skuš¬
njavi ne padem.

O Marija, mati božja! bodi moja usmi¬
ljena mati, in prosi za me, da pri Bogu
usmiljenje najdem.

Moj zvesti angelj varih! prosi za me in
varuj me, da se spet ne pregrešim.

Vsi svetniki in svetnice božje! prosite
za me, da se prav spokorim, in srečno pri¬
dem k vam v večno zveličanje. Amen.

249

Večerni blagoslov.

Preden greš v posteljo, poškropi se in pokrižaj, rekoč:

Blagoslovi me nocoj Bog f Oče, ki me
je stvaril, Bog f Sin, ki me je odrešil, in
Bog f sveti Duh, ki me je posvetil. Milost
in pomoč presvete Trojice, ljubi mir Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa, moč njego¬
vega bridkega trpljenja in smrti naj prebiva
nad menoj in me varuje vsega hudega na
duši in telesu. — O sveti Bog! sveti močni
Bog! sveti vsemogočni, neumrjoči Bog!
usmili se me, in obvaruj me nagle s m rti.
— Tvoje vsegamogočno varstvo naj nad
menoj bedi, tvoja vsegamogočna roka naj
me brani in odvrne vse vidne in nevidne
sovražnike, ki me zalezujejo. Tvoja luč naj
mi sveti, da ne umrjem večne smrti. V
troje roke, o Gospod, izročam svojo dušo.
O Jezus! tebi živim; o Jezus! tebi umrjem;
o Jezus! tvoja sem živa in mrtva. Amen.

Kedar se sladiš, vzdihni:

0 Gospod! daj mi sleči starega člo¬
veka: pregrešno poželenje in hude na¬
vade; naj vse hudobno v meni zaspi, in se
nikoli več ne zbudi, kar tebe žali. Amen.

250

Kratka večerna molitev.

Ako si pretrudna in ne moreš veliko moliti, poklekni
pred posteljo, pokrižaj se in reci:

O moj Bog, ki si me varoval današnji
dan, varuj me še nocojšnjo noč vsega hu¬
dega na duši in telesu!

Zahvaljujem te za vse, kar sem danes
zaužila; odpusti mi, če sem te razžalila. Daj
meni in vsem, za katere sem dolžna moliti,
sladko spati, jutri zopet zdravim vstati, in
iti veselo spet na svoje delo. Amen.

Očenaš itd. Geščena si Marija itd. Ve¬
rujem itd.

Bodi po noči sramežljiva v postelji, posebno če
s tovaršico ležiš. Ne stori in ne dopusti, česar bi te
sram bilo pred poštenimi ljudmi. Bog vse vidi, Bog
vse ve. __

Juterne, podnevne in večerne molitve je dobro
na pamet znati, da se lahko vselej in povsod opravijo
tudi brez bukvic.

251

Magnifikat,

hvalospev device Marije.

(Luk. 1, 46-56.)

1. Moja duša*

Poveličuje Gospoda;

2. In duh moj se raduje*

V Bogu mojem zveličarju!

3. Ker ozrl se je na nizkost svoje

dekle*

Zakaj glej, od zdaj me bodo bla¬
ženo imenovali vsi rodovi.

4. Ker velike reči je storil meni On,

ki je mogočen*

In sveto ime njegovo.

5. In usmiljenje njegovo gre od roda

do roda*

Tistim, ki se njega bojijo.

6. Moč je skazal s svojo roko*

In razskropil je napuhnjene v misli
njih srca.

252

7. Mogočne pahnil je raz sedeža*

In povzdignil je ponižne.

8. Lačne napolnil je z dobrotami*

In bogatce odpravil je prazne.

9. Sprejel je Izraela, služabnika svo¬

jega*

In spomnil se na svoje usmiljenje.

10. Kakor je obljubil očetom našim*
Abrahamu in zarodu njegovemu na
veke!

Čast bodi Očetu in Sinu*
in svetemu Duhu.

Kakor je bilo v začetku in zdaj in
vedno*

in na vekov veke. Amen.

I? azla^a.

O devici Mariji nam le sila malo po¬
roča sv. evangelij in sploh sv. pismo nove
zaveze; tem bolj je torej pomenljivo, da je
ta hvalna pesem Marijina cela zapisana.
Zakaj ? Pač zato, ker nam razodeva vso le¬
poto in nedopovedljivo svetost Marijine duše.

253

Lepše se ni nikdar še nobeden človek Bogu
zahvaljeval za podeljene mu milosti in do¬
brote! To je prava molitev deviških, bogo-
ljubnih in Bogu posvečenih duš. To je pe¬
sem najvišje in najpopolniše ljubezni božje,
uči sv. Bernardin.

Sveta cerkev naroča svojim duhovni¬
kom, naj ta Marijin hvalospev vsak dan
molijo in prepevajo v svojih duhovnih ve¬
černicah.

Nauči se je tudi ti, krščanska devica, in
moli ali pevaj jo dan na dan. Vsako jutro
ali večer dajaj zahvalo ljubemu Bogu s temi
besedami Marijinimi! Pevaj jo tudi po dne
ali na domu ali na polju pri svojem delu.
Ako ste dve ali pa vas je več skupaj, p6j
polovica vas po eno svetopisemsko vrsto (1),
v as druga polovica pa odpoj naslednjo vrsto
(2). Napev vas vsak duhovnik lahko nauče po
znanem jim napevu latinske pesmi „Magni-
ficat“. Tako jo pevajte tudi pri svojih skupnih
shodih. O kako lepo bi bilo, ko bi se ta
deviška pesem vsepovsod in prav pogosto
glasila iz čistih ust in deviških src naših
slovenskih častilk Marijinih! ... Da bi jo
verniki peli ali molili tem rajše, podelili so
sedanji sv. oče Leon XIII. 100 dnij odpustka
z a njo enkrat na dan.

Posebno primerna je ta pesem kot za-

264

hvala po sv. obhajilu; takrat si najbolj po¬
dobna devici Mariji; ona je spočela Jezusa
v svojem telesu od sv. Duha, in ti siv pre¬
sveti hostiji zaužila in v svoje srce prejela
ravno tistega Gospoda nebes in zemlje, Je¬
zusa Kristusa.

Da bodeš to hvalno molitev Marijino
bolje razumevala, podajemo ti tukaj kratko
razlago.

Znano je, kdaj da je devica Marija mo¬
lila in zapela to svojo pesem. Takrat nam¬
reč, ko je bila prišla k svoji teti Elizabeti
na obiskovanje. Elizabeta je na vso moč
blagrovala Marijo in jo prva pozdravila in
počastila kot mater božjo. Marija pa ji je
odgovorila ravno s to hvalno molitvijo „Ma-
gnifikat“. Ime „Magnificat“ je vzeto od
prve besede, s katero se začenja ta pesem
v latinskem svetem pismu. Marija je ho¬
tela reči:

Ti, ljuba moja teta, mene hvališ in po¬
vzdiguješ, pa vsa čast in zahvala gre edino
le neskončno dobrotljivemu Bogu. Njega
slavi in povišuje moja duša. Njemu prepeva
pesem hvale in časti in najsrčnejše zahvale.
„Moja duša poveličuje Gospoda

Ker tudi meni je zveličanje došlo edino
le po njem, in če je vseh ljudij zveličar in
odrešenik, meni je bil najprvi; mene je naj-

255

prvo odrešil, me po svojem zasluženju, po
svoji neskončni milosti obvaroval vsakega
grešnega madeža. „ln duh moj se raduje v
Bogu, mojemu zveličarju 1 '''.

Tako je mene, nevredno svojo deklo,
povzdignil tolikanj visoko, da se temu ču¬
dijo in strmijo nebesa in zemlja, in se bodo
čudili vsi rodovi do konca sveta. „Ker ozrl
se je na nizkost svoje dekle; zakaj, glej od
zdaj me bodo blaženo imenovali vsi rodovi, ker
velike reči je storil meni On, ki je mogočen
in sveto njegovo ime.‘ l

Toda ne le samo meni — njegovo
usmiljenje, njegova dobrotljivost velja vsem
ljudem, ki se ga bojijo in mu zvesto slu¬
žijo, in sicer vsak čas že sem od začetka
sveta. „In usmiljenje njegovo gre od roda do
roda tistim , ki se njega bojijo.  “

Zopern mu je le ničemurni in slepi
napuh, ostudno povzdigovanje samega sebe
takih, ki strahu božjega ne poznajo. In ta¬
kim prevzetnikom nasproti razodeva On že
od nekdaj svojo neskončno vsemogočnost,
ter jih ponižuje, jih razteplje in razškrapa,
kako veter prah. „Moč je skazal s svojo roko,
in razškropil je napuhnjene v misli njih srca.' 1

Ponižne pa vedno rad povzdiguje in
jih napolnuje z različnimi dobrotami, z ne-
preštetimi darovi. „Mogočne pahnil je raz

256

sedeža, in povzdignil je ponižne. Lačne na¬
polnil je z dobrotami, in bogatce odpravil je
prazne

Tako je sprejel v svojo milost tudi
Izraela, svoje izvoljeno ljudstvo, in mu skazal
ravno zdaj največje svoje usmiljenje, ko je
poslal svojega edinorojenega Sina na svet.
,,iSprejel je Izraela , služabnika svojega, in
spomnil se na svoje usmiljenje

In s tem je dopolnil vse dane svoje
obljube, počenši od Abrahama sem doli do
nas. „Kakor je obljubil očetom našim, Abra¬
hamu in zarodu njegovemu na veke Zato
ga moja duša hvali in povišuje, ga slavi in
časti in ga bode na vse večne čase!,

Glavni namen našega življenja na zemlji
je čast in poveličevanje božje, da si s tem
zagotovimo in zaslužimo svoje večno zveli¬
čanje. Bolj ko se tvoja duša odtrga od
sveta in vseh pozemeljskih dobrot, in edino
le po Bogu hrepeni in po božjih rečeh, bolj
čisto in popolno bo donela tudi iz tvojega
srca Marijina hvalna molitev: Moja duša
poveličuje Gospoda, in duh moj se raduje
v Bogu mojem zveličarju.

In če je naše življenje na zemlji res¬
nično in neprestano poveličevanje večnega
Boga, potem bomo postali vredni: stopiti
enkrat v izvoljeno družbo srečnih nebešča-

257

nov, ki tam gori nad zvezdami brez konca
in kraja Boga trojedinega hvalijo in pove¬
ličujejo; in devica Marija, kakor je nekdaj
na zemlji pela kot mati božja navdahnjena
od svetega Duha, tako v nebesih vsem an-
geljskim in svetniškim trumam naprej pre¬
peva kot presrečna nebes in zemlje kraljica
večno zahvalno in proslavno pesem: Moja
duša poveličuje Gospoda in duh
moj se raduje v Bogu, mojem zve¬
ličarju!

9

Magnifikat

v prostozloženi obliki.

(Naper glej: „Ceeilija“ II., str. 295.)

Oj hvali, slavi duša mi
Gospoda pregoreče!

Moj duh se v Bogu veseli,

Ki vir mi je vse sreče:

Glej, v deklo, v mč
Ozrl se je!

In srečno bodo zvali
Me za naprej
Po zemlji vsej
Rodovi v vedni hvali.

Krščansko devištvo.

17

258

On, čegar sveto je ime,

Obsul me je z darovi:

Ker njega večno vsmiljenje
Prebiva med rodovi,

Ki ga slave,

Se ga boje. —

Z mogočno svojo roko
Prevzetnih rod
Spršil Gospod,

Ponižal je globoko.

Mogočnikom je vzel oblast,

In nizkim jo podaril;

Obilnost dal je revnim v last,
Bogate z vboštvom vdaril.

Svoj Izrael
Je On vsprejel,

Ker vsmiljenje ga gane:
Izpolnil s tem
Obljube vsem
Očakom našim dane.

Mašne molitve.

Kedar v cerkev stopiš, poškropi se, rekoč:

Z nebeško roso, o Gospod! poškropi
me, vseh mojih grehov me omij, da spo¬
dobno v tvojo hišo stopim, in ti s čistim
srcem služim. Amen.

Pred sveto mašo.

Ako utegneš, premišljuj posebno dve reči:

1. Jezusa na gori Kalvariji, koliko je iz ljubezni
trpel za nas in kako na križu umrl.

2. Jezusa na oltarju v presvetem rešnjem Telesu,
kako je pri zadnji večerji daritev svete maše postavil,
in kako iz ljubezni do nas med nami prebiva; ter
skleni storiti in darovati mu, kar si mu dolžna za vse
to, in moli:

Jezus, božji učenik, odrešenik in zve¬
ličar moj! kako močno si me ljubil, da si

17 *


260

iz nebes prišel na zemljo, mene zveličat.
Iz ljubezni si na križu umrl za me, in svojo
rešnjo kri prelil. V večni spomin svoje lju¬
bezni si pri zadnji večerji postavil nekrvavo
daritev svete maše, naj bi se tvoja daritev
na križu v sv. cerkvi vedno ponavljala, in
jaz nikdar ne pozabila, kako si me ljubil,
prej ko sem te poznala. Oh, daj mi zdaj
žive vere pravo luč, in goreče ljubezni živo
moč, da bom s hvaležnim srcem to daritev
svete maše s tvojim mašnikom tako vredno
obhajala, kakor si nam jo v svoj spomin
obhajati zapovedal. Amen.

Ob začetku sv. maše.

Kedar mašnik pred oltarjem moliti začno.

V imenu Boga f Očeta, in Sina f, in
svetega f Duha pristopim tudi jaz z božjim
namestnikom k tvojemu oltarju, z namenom,
tebe, neskončno usmiljeni Bog, spodobno
častiti, za vse prejete dobrote hvaliti, in še
prositi za prihodnje, kar mi je na duši in
telesu potrebnega, posebno za odpuščanje
grehov.

O najsvetejši Bog! kako bom jaz, grešna
stvar, obstala pred tvojim obličjem ? S poniž¬
nim in ujokanim srcem se pred teboj obto¬
žujem in spoznavam, da sem velika grešnica.

261

Moji grehi! moji grehi! moji preveliki grehi!
Prosim vendar in po prošnji Marije vselej
device, vseh svetnikov in svetnic trdno za¬
upam, da mi boš vse grehe odpustil, in me
vredno storil, tebi to najsvetejšo službo in
edino dopadljivo daritev spodobno oprav¬
ljati. — Oče usmiljenja in Bog vsega tola¬
ženja, usmili se nas!

Gloria ali slava Bogu.

Češčen in hvaljen bodi Bog v nebesih
in na zemlji; sreča in mir ljudem, ki so
dobre, Bogu udane volje. — Molimo te, ča¬
stimo te, in hvalimo za vse, edinotrojni
Bog, ki si vse časti in hvale vreden. Oh,
naj te hvali in časti vse, karkoli živi v ne¬
besih in na zemlji, čast in hvala Bogu
Očetu itd.

Premišljuj, kako so angelji pri rojstvu Jezuso¬
vem Bogu slavo peli, kako pa grešniki Jezusa črtili in
preganjali.

Molitev.

Kedar mašnik na moški strani molijo.

Vsemogočni večni Bog! usliši molitev
svoje svete cerkve, katero ti zdaj po tvojem
mašniku pošilja v sveta nebesa. Usmili se
naše duhovske in deželske gosposke, da nas

262

vlada po tvoji sveti volji. Daj nam svojo
milost in pomoč, da vse storimo, kar nam
zapovedaš, in se vsega varujemo, kar nam
prepovedaš. Daj nam tudi vsega, česar po¬
trebujemo za dušo in lelo. In ker sami
nismo vredni, da bi nas uslišal, zedinjujemo
se z vsemi svetniki in svetnicami, ter tebe,
nebeški Oče, za vse to ponižno prosimo, po
Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem
Sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Premišljuj zdaj, kako Kristus na Oljski gori moli
in tudi nas opominja čuti in moliti.

Berilo ali list.

O Bog, ti večna resnica in modrost, ki
se nam, svojim otrokom, že po strarjenih
rečeh spoznavati daješ, posebno pa v bukvah
svetega pisma svojo voljo razodevaš! oh,
daj mi vselej spoznati vse, kar je prav, pa
tudi v dejanju storiti, kar tebi dopade.

Sveti Duh, ki v svetih pismih z nami
govoriš, nas pravično in bogaboječe živeti
učiš, razsvetli moj um in podpiraj mojo
voljo, da bom vse svoje dni hodila po potu
resnice in pravice. Amen.

263

Kolikor utegneš do sv. evangelija, beri in pre¬
mišljuj resnice nastopnih treh beril:

I. Iz bukev modrosti. 4, 1—3.

O kako lep je čist rod, ki se sveti v
čednosti, zakaj večen je njegov spomin, ker
pri Bogu in ljudeh ima hvalo. — On nosi,
kot premagovalec, večno krono, ker je za-
dobil plačilo za vojskovanje za čistost. Hu¬
dobnih rodovita množica pa ne bo za nič,
in prešeštno zasajenje ne požene globokih
korenin, ker nema trdnega debla.

II. Iz I. lista sv. Pavla do Tesalon. 4, 3—5.

To je volja božja, vaše posvečenje, da
se zdržite nečistega dejanja, da vas vsak vč
svoje telo ohraniti v svetosti in časti, ne
po gnanju poželenja, kakor neverniki, ki
Boga ne poznajo.

III. Iz I. lista sv. Pavla do Korinu. 7, 25 —34.

Zastran devic pa nemam Gospodovega
povelja; svet pa dam, ker sem dosegel od
Gospoda milost zvest biti. Menim torej, da
je to dobro zavoljo obstoječe nadloge; res,
dobro je človeku tako biti. če si zvezan z
ženo, ne išči razveze; če si prost žene, ne
išči žene. Ako se pa oženiš, nisi grešil; in
ako se devica omoži, ni grešila. Toda nad¬
loge mesa bodo imeli taki; jaz vam pa pri-

264

zanašam. To tedaj rečem, bratje: čas je
kratek; zatorej naj bodo tudi oni, kateri
imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in ka¬
teri jokajo, kakor da bi ne jokali; in ka¬
teri se vesele, kakor bi se ne veselili; in
kateri kupujejo, kakor bi ne imeli; in ka¬
teri uživajo ta svet, kakor bi ga ne uživali:
ker podoba tega sveta preide. Želim pa,
da bi bili vsi brez skrbi. Kdor je brez žene,
skrbi za to, kar je Gospodovega, kako bi
Bogu dopadel. Kdor je pa oženjen, skrbi
za to, kar je svetovega, kako bi ženi do¬
padel, in je razdeljen. In žena neomožena,
in devica, misli, kar je Gospodovega, in da
bi bila sveta na telesu in na duhu. Katera
je pa omožena, misli na to, kar je sveto¬
vega, kako bi možu dopadla.

Evangelij.

Kedar se bukve preložijo in mašnik na žensko stran
stopijo.

V imenu Boga f Očeta, in Sina f, in
svetega f Duha, vstanem poslušat veseli
glas božjega kraljestva. Jezus nam ga je iz
nebes prinesel na zemljo, da nas uči na tem
svetu pošteno in veselo živeti, po smrti pa
srečno v večno zveličanje priti.

265

Beri premišljeno prvi ali drugi izmed naslednjih
dveh evangelijev, ki sta za dekleta posebno primerna:

I. Evangelij sv. Matevža 5.

Jezus je odprl svoja usta in je učil,
rekoč: „Blagor njim, ki so čistega srca, ker
oni bodo Boga gledali! — Blagor mirnim,
ker bodo otroci božji imenovani! — Blagor
vam, kedar vas bodo kleli in preganjali in
vse hudo zoper vas govorili zavoljo mene!
Veselite se in od veselja poskakujte, zakaj
vaše plačilo je obilno v nebesih."

II. Evangelij sv. Matevža 25, 1—13.

Tisti čas je govoril Jezus svojim učen¬
cem to-le priliko: Nebeško kraljestvo bo
podobno deseterim devicam, katere so vzele
svoje svetilnice in šle ženinu in nevesti na¬
proti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in
pet pametnih. In petere nespametne so
vzele svelilnice, olja pa niso vzele s seboj;
pametne pa so vzele olja v svojih posodah
s svetilnicami vred. Ker pa se je ženin
mudil, so vse podremale in zaspale. O pol¬
noči pa je hrup nastal: Glejte, ženin pride,
pojdite mu naproti! Takrat so vstale vse te
device in so pripravljale svoje svetilnice.
Nespametne pa so rekle pametnim: Dajte
nam od svojega olja, ker naše svetilnice
ugasujejo! Pametne pa so odgovorile, re-

266

koč: Da ga kje ne zmanjka nam in vam,
idite rajši k prodajalcem in kupite si ga.
Ko pa so šle kupovat, prišel je ženin; in
katere so bile pripravljene, so šle ž njim
na ženitnino, in vrata so se zaprla. Po¬
slednjič pa pridejo tudi ostale device, re¬
koč : Gospod, gospod! odpri nam! On pa
je odgovoril in rekel: Resnično vam povem,
ne poznam vas. Čujte torej, ker ne veste
ne dneva, ne ure! —

Po tem svetem evangeljskem nauku ho¬
čem živeti in umreti, ter sem pripravljena
za-nj dati tudi svoje življenje.

Vera.

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega,
itd. Vse, kar je Bog razodel in nas sveta
mati katoliška cerkev verovati uči, hočem
imeti za večno resnico prave zveličanske
vere; v tej sveti veri hočem živeti in umreti.
O moj Bog! potrdi me v tej sveti pravi
veri, povzdigni moje upanje, užgi v meni
gorečo ljubezen, in pomagaj mi, da, kar
verujem, tudi v dejanju pokažem. Amen.

Premišljuj Jezusa, kako je bil ujet, v trpljenje
in smrt peljan za naše odrešenje.

267

Darovanje.

Kedar se pozvoni in mašnik kelih odkrijejo.

Sveti, večni Bog-, nebeški Oče! jaz,
tvoja uboga, revna stvar, združujem vse
svoje misli in želje z mašnikom tvojim, in
ti darujem le tvoje dari, kakor tvoja sveta
cerkev želi: v zahvalo za vse prejete do¬
brote, v odpuščanje grehov, za vse žive in
mrtve, kateri potrebujejo tvoje milosti in
pomoči.

Oh, kaj bi sirota tebi dala, da bi ti
dopadla! Vse, kar imam dobrega, tvoje je,
le slabosti in pregrehe so moje; in ravno
te so, katere ti sovražiš. Z Jezusom, svo¬
jim ljubim Zveličarjem se zedinjujem, in
tebi, Oče nebeški, izročam svojo dušo in
telo, posebno pa svoje srce, tebi darujem
vse svoje želje; saj ponižanega in skesanega
srca ne boš zavrgel, o Bog!

Vzemi, Oče, kar je mojega, in daj^mi,
kar je tvojega: vse, kakor tebi dopade. Živa
in mrtva naj bom vsa tvoja!

Kedar si mašnik roke umivajo:

Sveti Bog! le iz nedolžnih rok ti do-
pada dar, in molitev iz čistega srca prodira
oblake. Očisti mojo dušo in telo, naj tvoj
sveti tempelj bo; in operi moje srce, naj

268

bo tebi posvečen oltar, s katerega se naj k
tebi povzdiguje večna hvala in čast. Čast
in hvala Bogu Očetu itd.

Kedar se mašnik obrnejo, rekoč: ,Molite, bratje! 1  moli:

Vzemi, o Gospod! ta dar iz mašnikovih
rok v hvalo in čast svojega imena, v naše
zveličanje in k pridu vse svoje svete cerkve.
Naj bo prijetna naša daritev Bogu Očetu
vsemogočnemu. Amen.

Zdaj premišljuj, kako je bil Jezus za nas krvavo
tepen, s trnjem kronan, in po krivem v smrt obsojen.

Predglasje.

Kedar mašnik pojejo ali tiho molijo.

Povzdigni se, moje srce, s pozemelj-
skega prahii, moj duh, povzdigni se k sve¬
tim nebesom, in jezik moj, prepevaj hvalo
Bogu, po Jezusu Kristusu Gospodu našem!
Ker pa tebe, kialj večne časti, spodobno
hvaliti ne morem, zedinjujem se z vsemi an-
gelji in arhangelji, s Kerubimi in Serafimi,
in ž njimi združena želim neprenehoma pre¬
pevati: Svet, svet, svet si, Gospod, Bog
vojskinih trum, stvarnik vseh rečij! Nebo
in zemlja sta polna tvoje časti. Hvaljen bodi,
ki pride v imenu Gospodovem!

269

Spomin za žive.

Oče nebeški, ki neskončno ljubiš nas,
svoje otroke, in tudi hočeš, naj se kakor
bratje in sestre ljubimo med seboj in drug
za drugega molimo; ponižno te prosim,
spomni se svojega služabnika našega papeža
!•> našega škofa I., našega cesarja I., in vse
naše duhovske in deželske gosposke. Daj
nam po svoji milosti dobre poglavarje in
modre vodnike, da nas k vsemu dobremu
napeljujejo in vsega hudega varujejo.

Ozri se milostljivo na moje ljube I. I.
dobrotnike, prijatelje, znance, tovariše in
tovaršice; pa tudi mojih sovražnikov se
spomni, in daj vsem, kar jim je v zveličanje.

Vi izvoljenci božji, svetniki in svetnice,
ki ste že srečno došli na dom večnega Očeta,
tudi vi prosite za nas, da bomo po vaših
stopinjah zvesto hodili za Jezusom, in se
enkrat z vami pri njem veselili, njega hva¬
lili in častili. Amen.

Premišljuj, kako Jezusa s težkim križem oblože¬
nega k smrti peljejo in križajo.

Pred povzdigovanjem.

Misli si Jezusa pri zadnji večerji ter reci:

Usmiljeni Jezus, zdaj se bodo godile
največje skrivnosti naše svete vere in pono-

270

vile najsvetejše reči, ki si jih storil pri zadnji
večerji. Vzel si kruh v svoje presvete roke,
si ga blagoslovil, razlomil in dal svojim učen¬
cem, rekoč: „To je moje telo"; in bilo je

tvoje presveto rešnje telo. — Vzel si kelih z
vinom, si ga blagoslovil in dal svojim učen¬
cem, rekoč: „To je kelih moje krvi, nove

in večne zaveze, ki bo za vas in za veliko
njih prelita v odpuščanje grehov"; in bila
je tvoja presveta kri.

Ravno to ponavlja tudi tvoj namestnik
zdaj na oltarju. Kruh in vino se premeni
v tvoje telo in kri; po mašnikovih rokah se
zdaj, kakor na križu nekdaj, za nas daruješ
nebeškemu Očetu.

0 povzdigovanju presvete hostije.

Oh, bodi pozdravljeno presv. Jezusovo
rešnje telo, od Marije rojeno, na križu za me
umorjeno! V ponižnosti te molim in častim.
O Jezus, usmili se me, uboge grešnice, vsega
zla reši me zdaj in ob moji poslednji uri.
Amen.

0 povzdigovanju presvetega keliha.

Bodi pozdravljena presv. Jezusova rešnja
kri, prelita za me in vse ljudi. Tebe molim in
prosim, omij dušo mojo s krvjo svojo in ne

271

daj, da bi bila za me izgubljena. O Jezus, ve¬
rujem v tebe, da si na oltarju zdaj pričujoč;
zaupam v tebe, da me ne boš zavrgel; o
Jezus, ljubim te črez vse stvari, ker si tudi
mene tolikanj ljubil, da si za me umrl. Po¬
nižno te prosim, odpusti mi moje grehe, in
usmili se vernih duš v vicah. Amen.

Po povzdigovanju.

Oče nebeški! zdaj ti darujem z mašni-
kom v družbi vseh vernikov ravno tisti dar,
ki je bil na križu za naše grehe darovan:
Jezusa Kristusa, tvojega Sina, presveto telo
in kri, ki zdaj na oltarju v podobi kruha
in vina živi.

Oh, koliko je vendar vredna moja duša,
da si, Jezus, ti dal za njo svoje življenje!
Kako hudoben je greh, ki je tebe na križu
umoril! Zvesto hočem skrbeti za dušo svojo,
čisto varovati nevesto tvojo; rajši hočem
umreti, kakor v grehu živeti. Oh ljubi že¬
nin duše moje! ne zavrzi neveste svoje, in
pomagaj mi tebe zvesto ljubiti. Amen.

Spomin za mrtve.

Večni Oče! naj ti dopade tvojega Sina
nekrvava daritev, ki jo po mašnikovih ro¬
kah zdaj za žive in mrtve opravljamo. —

272

Usmili se vernih duš rajnih (I. I.), naših
bratov, sester, znancev in prijateljev, ki so
pred nami v Gospodu zaspali. Daj jim in
vsem vernim mrtvim uživati večno zveli¬
čanje, ker so tudi tvoji otroci. Izročamo jih
tvoji neskončni ljubezni, saj jih tudi ti
ljubiš.

Daj pa tudi nam, potovalcem na zemlji,
priti v srečno družbo svojih izvoljencev, in
tebe, o Jezus, z vsemi svetniki in svetnicami
tamkaj od obličja do obličja gledati, kakor
te zdaj v presvetem rešnjem Telesu priču¬
jočega verujemo in s ponižnim srcem mo¬
limo. Amen.

Oče naš.

Neskončni večni Bog! kako srečna sem,
da imam tebe za svojega Očeta, in lahko
molim, kakor tvoje dete, rekoč: Oče naš itd.

Usliši, Oče! naše prošnje, in daj nam
vse, kar tebi dopade. Ne naša, ampak tvoja
sveta volja naj se vselej izide! Amen.

Premišljuj, kako je Jezus na križu umrl in reci:

Pred obhajanjem.

O Jezus, jagnje božje! ki odjemlješ
grehe sveta, usmili se me; odvzemi mi grehe
vse, daj mi svoj ljubi mir, katerega svet ne
more dati. S teboj naj bom vekomaj združena.

273

Ti si vinska trta moja, in jaz sem
mladika tvoja. Le dokler v tebi živim, lahko
veliko dobrega storim; brez tebe nič ne
premorem. Suho vejo vržejo v ogenj, da
zgori; tako se tudi duši zgodi, ki se je tebe
ločila.

Iz ljubezni si nam zapustil svoje pre¬
sveto telo in kri; in kdor islo vredno za-
uživa, ostane v tebi in ti v njem. Oh, naj
bi tudi jaz bila vredna, pogosto te zaužiti!

Pomisli svojo nevrednost, in potem trkni trikrat
na prsi z mašnikom, rekoč:

O Gospod! nisem vredna, da greš pod
mojo streho; temveč reci le besedo, in moja
duša bo ozdravljena.

Ako pa ravno nisem vredna, vendar
sem te močno potrebna; in ti me boš vredno
storil, v duhu te zdaj prejeti.

Duhovno obhajilo.

O Gospod Jezus Kristus, pravi, živi Bog
in človek v presvetem rešnjem Telesu pri¬
čujoč! Jaz v tebe verujem, tebe molim,
tebe iz celega srca ljubim, in v tebe zaupam,
da me ne boš zavrgel uboge grešne stvari,
ampak v svoji milosti ohranil, in mi dodelil
večno življenje. Pridi, o Jezus! v srce moje
in očisti ga vseh pregreh. S svetimi čed-

Krščansko devištvo. 18

274

nostmi ga olepšaj, da bo vredno prebiva¬
lišče tvoje. Združi se z menoj in ne daj,
da bi se kedaj več tebe ločila. Pomagaj mi
zvesto dopolnovati voljo Očeta nebeškega,
ves čas živeti po tvojem svetem nauku, da
boš ti prebival v meni, in jaz živela v tebi.
O presladki Jezus, ti ljubezen moja, vsa naj
bom tvoja! Amen.

Premišljuj Jezusa, kako je bil pokopan, in je
tretji dan veselo od mrtvih vstal. — Priporoči se mu
za milost, da bi ti dal pravično živeti, srečno umreli,
in tudi sodni dan veselo od mrtvih vstati.

Po obhajilu.

Kedar mašnik na moški strani molijo.

Vsemogočni večni Bog! ki ljubiš hva¬
ležno srce, bodi stotisočkrat zahvaljen za
vse milosti in dobrote, ki jih meni in vsemu
svetu deliš, posebno pa, da sem danes srečno
opravila daritev svete maše. Svojo slabo
službo sklepam z Jezusovim neskončnim za-
služenjem; on bo dodal, kar pomanjkuje
moji spodobni pobožnosti. Naj li dopade,
Oče nebeški! moje zahvale dar, po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Kedar mašnik križ storijo.

Blagoslovi vsegamočni Bog: f Oče, Sin
| in sveti f Duh mene in vse moje ljudi.

275

Oblagodari vsa moja pota in opravila, da
bom vse srečno storila, k tvoji večji časti,
meni pa v zveličanje. Amen.

Preden iz cerkve greš.

Ljubi Oče! oveseljena zdaj tvojo hišo
zapustim, srečno jo še zopet obiskati želim,
tebe tukaj častit in hvalit. Potrdi moje na-
prejvzetje, dopolni vse pravične želje, in
vzemi me enkrat v večno veselje, da bom
tam gledala, kar tukaj verujem, tamkaj uži¬
vala, kar tukaj zaupam, in tebe večno lju¬
bila, svojega Gospoda in Boga. Angelj Go¬
spodov vodi me; vsij izvoljenci božji prosite
za me! Amen.

276

Kratke molitve

k

sveti maši.

Med temi molitvami prebiraj dve ali tri strani
iz prvega dela te knjižice („nauki“), najbolje vsako
nedeljo in praznik po vrsti naprej; potem pa še do¬
stavi iz drugega dela („vzgledi“) popis svetnice, kakor
6itaš spredi v predgovoru.

K začetku.

Vsemogočni večni Bog, nebeški Oče! s
skesanim in pobožnim srcem Ti darujem to
nekrvavo daritev sv. maše:

v počeščenje  tvojega najvišjega ve¬
ličanstva in neomejnega gospostva, katero
imaš črez vse stvari v nebesih in na zemlji;

v srčno zahvalo  za vse nepreštete
milosti in dobrote, katere neprenehano ska-
zuješ meni in vsemu človeškemu rodu;

v pokoro in zadoščenje  za vse
grehe celega svojega življenja in za vse grehe
vesoljnega sveta;

277

v ponižno prošnjo tvojega božjega
blagoslova, da mi milostljivo podeliš, kar¬
koli potrebujem za dušo in telo;

slednjič še tudi za uboge verne
duše,  da jih očistiš po presveti Jezusovi
rešnji krvi in sprejmeš pred svoje obličje.
Amen.

Sv. evangelij.

Veselo vstanem k sv. evangeliju, pokri¬
žam se: v imenu Boga j Očeta, in f Sina
in svetega f Duha! Amen. In globoko iz
srca vzdihnem, rekoč: 0 sveti Bog, jaz ve¬
rujem v te, ker večna si resnica; o dobri
Bog, jaz upam v te, ker milost si neskončna;
o mili Bog, črez vse te ljubim, ker ti naj¬
večja si dobrota in vse ljubezni vreden.
Amen.

Darovanj e.

Sprejmi milostljivo, večni Bog! darove
naše, kruh in vino, katere ti po tvojem na¬
mestniku izročamo, in ki se bodo spreme¬
nili v presveto rešnje telo in predragoceno
rešnjo kri tvojega ljubljenega Sina, našega
Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Pa
tudi vse, karkoli smo, in kar imamo, tebi
darujemo; naša duša in telo, vse naj tebi
vedno posvečeno bo.

278

Povzeli g« vanj e:

Presvete hostije.

Bodi vedno češčeno in hvaljeno presv.
Jezusovo rešnje telo, ki si bilo za me daro¬
vano na svetem križu — ponižno te molim!

0 Jezus, bodi mi milostljiv! 0 Jezus,
bodi mi usmiljen! O Jezus, odpusti mi vse
moje grehe! Amen.

Keliha.

Bodi vedno češčena in hvaljena presv.
Jezusova rešnja kri, ki si bila za me prelita
na svetem križu — ponižno te molim!

O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi umr-
jem! O Jezus, tvoja sem zdaj in vekomaj!
Amen.

Počeščenje presv. Jezusovega srca.

Bodi tisočkrat češčeno,

Tisočkrat zahvaljeno

Presladko srce Jezusovo

V najsvetejšem zakramentu! Amen.

Sv. obhajilo.

0 Gospod, jaz nisem vredna, da greš
pod mojo streho, ampak le reci besedo, in
ozdravljena bo duša moja!

Moli tako trikrat; potem se pripravi na duhovno
sv. obhajilo: nekoliko trenutkov premišljuj, srčno ob¬
žaluj svoje grehe, potlej pa vzdihni, rekoč:

279

O moj Jezus, kako rada bi te zdaj z
mašnikom vred pobožno zaužila! Ker mi pa
to danes ni dovoljeno, prosim te ponižno
in goreče, pridi v me vsaj s svojo milostjo
in ostani v meni vekomaj. Amen.

Zadnji blagoslov.

Blagoslovi nas vsemogočni Bog: Oče f,
Sin ti in SV. j" Duh! (zdaj vstani in nadaljuj):
In ta nebeški blagoslov naj nas potrdi v
vsem dobrem in naj vedno pri nas ostane!
Amen.

Sklep.

Vsemogočni večni Bog! lepo se ti za¬
hvaljujem za vse tvoje dobrote, posebno
pa še za to neprecenljivo milost, da si mi
dal danes pri tej daritvi sv. maše biti. Od¬
pusti mi, če nisem bila tolikanj zbrana in po¬
božna, kakor bi se bilo spodobilo, in podeli
mi, da bodo vse moje misli in želje, vse
moje besede in dejanja danes in ves čas k
tvoji največji časti in k mojemu zveličanju!
Amen.

280

Krajše molitve

k

sveti maši.

Kedar se poje ali sv. rožni venec moli.

K začetku.

Večni Bog, nebeški Oče! ki si nas to¬
likanj ljubil, da si nam dal svojega Sina,
da bi nas zveličal; tebi v dolžno hvalo zdaj
želim to sveto mašo darovati, za vse žive
in mrtve, in za katere sem posebno dolžna
moliti. — To nekrvavo daritev svete maše
združujem s krvavo daritvijo, ki jo je Kristus
za nas opravil na svetem križu in pri zadnji
večerji ponavljati zapovedal v svoj spomin.
— Sveti Duh, razsvetli me, da jo bom vredno
obhajala! Amen.

I. K evangeliju.

Veselo vstanem in spoznam ves zveli-
čanski nauk, ki ga Jezus po svoji sv. cerkvi
uči, in se zdaj bere v sv. evangeliju. Željno
bom poslušala ta sv. nauk, pa tudi v živ¬
ljenju zvesto dopolnovala. Po njem daj mi,
o Bog, živeti in umreti! Amen.

281

II. K darovanju.

Vsemogočni Oče! od tebe vse imamo,
tebi v dar po mašnikovih rokah kruh in
vino damo, naj se premeni v Jezusa meso
in kri. Tebi izročamo svojo dušo in telo,
naj tebi posvečeno bo vse naše dejanje in
nehanje! Amen.

III. K povzdigovanju.

O Bog! zdaj se je na oltarju ponovilo,
kar se je pri zadnji večerji godilo in potem
na križu dopolnilo. Kruh se premeni v Je¬
zusovo rešnje Telo, ki je bilo za-me križano.

O Jezus! v tebe verujem in zaupam;
tebe ljubim in te ponižno molim. Jezus,
usmili se me!

Zdaj se vino premeni v Jezusovo rešnjo
kri, ki je bila na sv. križu za-me prelita.

O Jezus, molim te in ponižno prosim:
usmili se me! Tvoja sveta rešnja kri vseh
grehov me omij in usmili se vernih duš v
vicah! Amen.

IV. K obhajilu.

O Gospod! nisem vredna, da greš pod
mojo streho; pa reci le besedo, in ozdravljena
bo moja duša.

282

Ker sem pak tebe toliko potrebna, da
mi brez tebe živeti ni, o daj mi zdaj tebe
vsaj v duhu prejeti!

Očisti moje srce, vse misli in želje;
olepšaj mojo dušo s svetimi čednostmi in
vedno pri meni ostani! Amen.

H koncu.

Varstvo vsemogočnega Očeta f, pomoč
božjega Sina f, in milost svetega Duha f
pridi nad nas in ostani ves čas, zdaj in ve¬
komaj ! Amen.

Sprejmi, nebeški Oče, to daritev svete
maše, in posveti vse življenje naše k tvoji
večji časti.

S tvojim svetim blagoslovom hočem se
od tod podati, in v tvojem imenu vse za¬
četi in končati.

Čast in hvala bodi Bogu Očetu itd.

283

Molitve,

katere naj se klečiš opravljajo, po ukazu sv, o6eta
papeža Leona XIII., v vseh cerkvah sveta po vsaki
tihi sv, maši,

Mašnik moli trikrat z verniki:

Geščena si Marija itd.

Potem tudi z verniki skupaj
pozdrav:

Geščena bodi, kraljica, mati milosti, živ¬
ljenje, sladkost in upanje naše, bodi če-
ščena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci.
K tebi vzdihujemo žalostni in objokani v
tej solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša po¬
močnica, svoje milostljive oči v nas in po¬
kaži nam po tem revnem življenju Jezusa,
blaženi sad svojega telesa. O milostljiva, o
dobrotljiva, o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

R. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

O Bog, pribežališče naše in naša moč,
ozri se milostno na ljudstvo k Tebi vpijoče;

284

in na priprošnjo častitljive in brezmadežne
Device Marije, božje porodnice, sv. Jožefa,
njenega ženina, svojih sv. apostolov Petra
in Pavla in vseh svetnikov, usliši milostno
in dobrotno naše prošnje za spreobrnjenje
grešnikov, za prostost in povišanje matere
svete cerkve. Po Jezusu Kristusu Gospodu
našem. Amen.

Pristavi naj se naziv :

Sveti nadangelj Mihael, brani nas v
boju; proti zlobnosti in zalezovanju hu¬
dega duha bodi nam pomoč! — Ukroti naj
ga Bog! ponižno za to prosimo. In ti,
prvak nebeške vojne, satana in druge hu¬
dobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo
duš, z močjo božjo v peklensko brezdno
pahni! Amen.

285

Molitev

pred pridigo ali krščanskim naukom.

O Jezus, moj preljubi učenik, ki si
nam pot, resnica in življenje! ti nam go¬
voriš po svojih namestnikih, ter nas učiš
pravično živeti, srečno umreti in biti večno
zveličanim. Odpri moja ušesa, da bom željno
poslušala in zvesto ohranila besede večnega
življenja. — Sveti Duh! pripravi srce moje,
da seme božjega nauka na dobro zemljo
pade in obilo dobrega sadu obrodi. Amen.

Le rada poslušaj, kolikorkrat moreš, besedo božjo;
ona je tvoji duši, kar je živež tvojemu telesu. — Ne
glej toliko, kateri duhovnikov pridiga in kako, ampak
pomni le to, kar pridigajo; saj nauki niso pridigar¬
jevi, temveč Njega, ki jih je poslal.

Molitev

po pridigi ali krščanskem nauku.

Hvala tebi, Jezus Kristus! za vse tvoje
svete nauke. Naj bodo vedno moje ve¬
selje, moje zaupanje in moje želje. Daj mi
svojo milost in pomoč, da jih zvesto ohra¬
nim, skrbno po njih živim, in se enkrat pri

286

tebi v nebesih veselim, kakor si nam ti ob¬
ljubil, ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj
do vekomaj. Amen.

Premišljuj, kaj te v slišanem nauku posebno za¬
deva. — Skleni, kako boš po tem poboljšala svoje
življenje. — Ohrani strašne resnice, da te greha va¬
rujejo, pa tudi vesele, da te tolažijo. — Pogovarjaj se
rada ob vsaki priložnosti o pridigi in krščanskih na¬
ukih; tako bodo tebi in drugim v večno življenje.

Tri božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi, trojedini Bog,
Oče, Sin in sv. Duh, kateri si vse stvaril,
kateri vse ohranjaš in vladaš, kateri dobro
plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da je
Sin božji za nas človek postal, da nas je s
svojo smrtjo na križu odrešil, da nas sveti
Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem
in trdim vse, kar si ti, o Bog razodel, kar
je Jezus Kristus učil, kar so apostoli ozna¬
njevali, in kar nam sveta rimska katoliška
cerkev verovati zapoveduje. Vse to verujem,
ker si ti, o Bog, večna in neskončna res-

287

niča in modrost, ki ne moreš ne goljufati,
ne goljufan biti. O Bog, pomnoži mojo vero!

Upanje,

Upam in se zanašam na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog, da mi boš po ne¬
skončnem zasluženju svojega edinorojenega
Sina, Jezusa Kristusa, v tem življenju spo¬
znanje, pravo obžalovanje in odpuščanje
vseh mojih grehov, po smrti pa večno zve¬
ličanje dal, in dodelil, tebe od obličja do
obličja gledati, ljubiti in brez konca uživati.
Upam tudi od tebe potrebnih pripomočkov,
vse to doseči. Upam to od tebe, ker si ti
to obljubil, ki si vsemogočen, zvest, ne¬
skončno dobrotljiv in usmiljen. O Bog, po¬
trdi moje upanje!

Ljubezen.

O moj Bog, ljubim te iz vsega svojega
srca in črez vse, ker si ti največja dobrota,
neskončno popolnoma, in vse ljubezni vre¬
den. Ljubim te tudi zato, ker si do mene
in vseh stvarij neskončno dobrotljiv in
usmiljen. Želim iz celega srca, da bi te
ravno tako ljubila, kakor so te tvoji naj¬
zvestejši služabniki in služabnice ljubili in

288

te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem
svojo nepopolno ljubezen; pomnoži jo v
meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj.

Ker te tedaj resnično in iz srca ljubiti
želim, in si zavoljo tega veliko prizadevam,
mi je iz srca žal, da sem tebe, svojo ne¬
skončno dobroto, katero črez vse ljubim,
tebe, svojega Stvarnika, Odrešenika in Po¬
svečevalca razsrdila. Žal mi je, da sem gre¬
šila, da sem tebe, svojega vsemogočnega
Gospoda, svojega najboljšega Očeta razža¬
lila. Trdno sklenem, vse grehe in vse grešne
priložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje
bolj obžalovati, in nikdar več zoper tvojo
sveto voljo ravnati. Vzemi me zopet za
svojega otroka, in dodeli mi milost, ta svoj
sklep dopolniti. To te prosim po neskonč¬
nem zasluženju tvojega Sina, našega Gospoda
in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Kedarkoli tri božje čednosti — če tudi z bolj
kratkimi besedami, kakor je tukaj zapisano — moliš,
prejmeš odpustka 7 let in 7 karen (ostrih štirideset-
danskih postov). Če jih pa moliš skozi celi mesec
vsak dan, zamoreš še vrh tega enkrat v mesecu po¬
polne odpustke pod navadnimi pogoji prejeti. — Be¬
nedikt XIY. 28. prosenca 1756.

Opravilo sv. izpovedi.

Kar so rane telesu, to so grehi tvoji duši. Huda,
grešna navada je duši nevarna bolezen. Telo se mora
skrbno zdraviti, da ne umrje, tudi duša čistiti s po¬
gostim vrednim prejemanjem zakramenta svete po¬
kore. V večjih nevarnostih ko si, hujše skušnjave ko
imaš, bolj pogosto teci k izpovedi. Za odrastle de¬
vice je dobro, vsak mesec k izpovedi iti; če pa v
smrten greh padeš, kar te Bog varuj, o ne odlagaj
nikoli črez eno nedeljo! Če moreš, še tisti dan se
izpovej, ali vsaj hitro obudi popolnoma kes, in odloči
se brž ko mogoče izpovedati in ne več grešiti.

Poišči si, kolikor mogoče, dobrega izpovednika, in
prosi Boga, naj ti jih da. Drži se jih, kakor otrok
svojega očeta, in v velikih grehih jih ne zapusti. K
izpovedi se skrbno pripravi po redu peterih rečij, ki so k
izpovedi potrebne.

Krščansko devištvo.

19

290

Molitev

za vredno pripravo na sveto izpoved.

Ljubi Oče, večna ljubezen, ozri se na
me ubogo grešnico, ki v žalosti svojega srca
pred teboj klečim in ponižno v tvoje usmi¬
ljenje kličem. Oče! grešila sem in nisem
več vredna tvoja hči imenovati se; ali vzemi
me vsaj za svojo najzadnjo deklo nazaj, ker
nočeš, da bi grešnica v svojih grehih umrla,
in vekomaj zavržena bila, ampak naj se
spokorim, in spokorna pri tebi živim. Vstati
hočem in se podati pred sedež milosti božje,
svojih grehov izpovedati se in storiti pravo
pokoro. O moj Bog! podpiraj me v tem
svetem opravilu, in bodi mi usmiljen ubogi
grešnici! Amen.

I. Izpraševanje vesti.

Molitev.

Vsevedoči Bog! ki veš naše najskriv-
nejše misli, in poznaš še toliko skrivna dela,
razsvetli mojo vest, da bom natanko spo¬
znala, kolikanj in kako sem razžalila tebe,
svojega Gospoda in Boga! — Lepo ponižno
te prosim, pošlji mi svetega Duha, ki ga je
Jezus obečal vsem, ki te prosijo za-nj, da

291

si ne bom zakrivala, ne izgovarjala svojih
grehov, ampak vse tako čisto spoznala, ka¬
kor sem jih pred teboj kriva, in jih bom
enkrat na sodbi božji spoznala. — O sveti
Duh! ti moje duše zveličanska luč, ki si
me posvetil pri svetem krstu, pridi in raz¬
jasni temo mojega srca, da ne pozabim in
ne zatajim nobenega greha, ampak svojo
ubogo dušo spet očistim in odpuščenje vseh
svojih grehov zadobim. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Razgled,

kako se vest izprašuje, za tiste, ki po redko k
izpovedi hodijo.

Kedar hočeš vest izpraševati, umakni se v sa¬
moto. Misli, da si pred ostrim sodnikom v sodbi, in
vprašuj svojo rest, kako si od zadnje izpovedi, ali od
tega časa, ko se izpovedati želiš, grešila v mislih, v
poželenju, v besedi, v dejanju, ali v zamujanju svojih
dolžnostij zoper Boga, zoper samo sebe, ali pa zoper
svojega bližnjega:

A. Zastran deset božjih zapovedij.

1.) Ali nemam rada kake prazne vere na čarov¬
nijo, kvarte, sanje, podobe svetnikov, ali do drugih
takih rečij ? — Ali imam kake hudobne dvome o res¬
nicah svete katoliške vere ? — Nisem li kedaj mrmrala

19 *

292

zaradi slabega vremena ? — Ali rada božje nauke po¬
slušam, o njih govorim? — Sem li opravila vselej
svojo molitev? — Ali me ni bilo kdaj sram, Bogu
lepo služiti? — Ali se nisem po hinavsko pobožno
delala? itd.

2. ) Ali nisem nepridno imenovala imena božjega,
svetnikov ali svetih režij ? — grdo se vedla v molitvi
in božji službi? — zaničljivo govorila o duhovnikih, o
pridigah in drugih svetih opravilih? — Ali se nisem
priduševala, rotila, Boga brez potrebe na pričo kli¬
cala? — Ali nisem kake obljube storila in je ne do¬
polnila? itd.

3. ) Ali sem kedaj ob nedeljah in zapovedanih praz¬
nikih iz zanikarnosti sveto mašo, pridigo ali krščanski
nauk zamudila? — se nesramno oblačila? — v slabih
tovaršijah bila? — brez potrebe v krčmo z moškimi
hodila? — prazno postopala? — Ali nisem brez sile
in pripuščenja za dobičkarijo delala? itd.

4. ) Ali sem dražila očeta, mater, gospodarja, go¬
spodinjo, učenika? — jim kljubovala, jim besedovala
in jih žalostila? —Ali nisem starišem skrivala ali česa
ukradla? — jih udarila? — jih v revščini zapustila?
— Sem li pokorna svojim predstojnikom? — Sem li
vselej lepo govorila o njih ? — Ali sem zaničevala kake
stare, kruljave ljudi ali druge siromake? — jih za¬
smehovala? itd.

5. ) Ali sem sebe, ali koga drugega poškodovala
na zdravju, življenju? — v nevarnost postavila? —
jezila, tepla? — Ali sem nevarno plesala? •— Ali ni-

293

sem preveč jedla? — pijana bila? — napila se v vro¬
čini ali v jezi? — iz kakih hudobnih mislij zdravila
jemala, ali druge v kaj takega napeljevala? —Ali sem
v bolezni sebi ali drugim za zdravje skrbela?— Sem
li bila voljna v trpljenju ? — Ali nisem koga na duši
ubila? — v greh zapeljala, pohujšala, obrekovala, ob
dobro ime spravila? — Ali sem bila rada jezna? —
ali koga sovražim? itd.

6.) Kako se varujem nečistega greha? — Sem
rada kaj nespodobnega mislila? — poželela? — po¬
slušala? — smijala se nesramnim rečem?—jih rado-
voljno gledala?—Ali sem kaj nesramnega rekla, kla-
fala, kvantala, pela pleparice ali nesramne pesmi? —
Ali sem kaj nečistega storila? — nespodobno se obla¬
čila? — moškim nastavljala? — po njih gledala? —
za kom hodila? — se s kom pečala? — z moškimi
norela? — Ali sem sama ali z drugimi storila kaj gr¬
dega, nespodobnega, da bi me bilo strah na Boga mi¬
sliti ali sram povedati? — Ali me zastran česa po¬
sebno srce boli in vest opominja? — Kaj mi dela naj¬
več strahu? — česa se največ bojim, da bi kdo zve¬
del? — Ali koga posebno čislam in to svojim stari-
šem ali predstojnikom zakrivam ? — Ali sem že po¬
vedala starišem ali izpovedniku? — posvetovala se ž
njimi? — Ali sem kaj takega zamolčala pri izpo¬
vedi? itd.

7.) Ali nisem komu kaj ukradla, po sili vzela,
sladke jedi jemala? — Koga goljufala? — kaj tujega
si pridržala, sama sebi plačevala? — Ali nisem kaj

294

ukradenega kupila? — najdenega, posojenega ne od¬
dala? — škode ne povrnila? —• Ali nisem nezvesto
delala? — Ali sem ponenidoma zapravljala? — pre¬
draga oblačila kupovala? itd.

8. ) Ali nisem o kom krivo pričala? — koga krivo
obdolžila? — po nedolžnem tožila, obrekovala, razna¬
šala? — Ali sem lagala? — tajila? — obetala, pa ne
storila ? — Sem se li lažnivo bahala in druge zaničevala ?
— jim dajala grde priimke? — Ali sem se komu pri¬
lizovala? — Ali sem drugim brez potrebe pravila, kar
se pri naši hiši godi ? — Ali rada pripomorem, kedar
drugi bližnjemu čast ali dobro ime jemljo? — Alijih
posvarim ? — Ali starišem in predstojnikom vselej po
pravici povem? — Ali sem kaj zamolčala, kar bi jim
bila dolžna povedati? itd.

9. ) Ali sem se vselej varovala nesramnih zakon¬
skih možakov?

10. ) Nisem nikoli poželela, kar ni bilo mojega:
lepo oblačilo, dober živež, ki so ga drugi imeli? —
Ali sem bila žalostna, če so bili drugi srečni, pohva¬
ljeni? — Sem se li veselila, če se je komu hudo go¬
dilo? itd.

B. Zastran pet cerkvenih zaporedij.

Ali sem se v zapovedanih postih, če nisem bila
oproščena, prav postila? — Sem kedaj meso jedla o
prepovedanih dneh? — Ali sem molila in opravila,
kar je naloženega, kedar je ob postnih dneh po škofu
pripuščeno meso jesti?

Kako sem opravljala svoje izpovedi, posebno o
veliki noči? — Sem li kak greh nalašč zamolčala ali
pozabila? — Ali sem brez potrebe drugim pravila iz
izpovedi? — Nisem li kedaj izpovednika ubogala? —
Ali nisem po nevrednem k sv. obhajilu šla in božji
rop storila?

C. Zastran sedem poglavitnih grehov.

Ali sem rada prevzetna? — jezava? — lena? —
Katera je moja najhujša navada? itd.

D. Zastran šest grehov v sv. Duha.

Ali sem kedaj mislila ali govorila: „Naj grešim,
saj mi grehe Bog odpusti?" — Ali sem kedaj obupa¬
vala, rekoč: „Bog mi grehov ne bo odpustil, saj sem
že pogubljena?" — Ali sem kedaj rekla, da bi neči¬
stost ali kaj takega greh ne bilo, kar Bog prepove¬
duje? — Ali mi je težko delo, če sem videla druge
lepo Bogu služiti, pogosto svete zakramente prejemati?
— Ali sem jih zategadelj sovražila, zaničevala? — Ali
sem se ustavljala, ugovarjala, kedar me je kdo po pra¬
vici svaril ? — Ali sem izpoved rada odlagala — še le
na starost se poboljšati mislila? itd.

E. Zastran devet tujih grehov.

Ali nisem komu v greh svetovala, naj ga stori,
kako se naj laže itd.? — Ali sem koga v greh nape¬
ljevala ali silila? — Ali sem pripustila, da so drugi
greh delali, ko bi bila lahko branila ? — Ali sem druge

296

dražila, da so se jezili? — ali priložnost dajala, da so
obrekovali, klafali ? itd. — Ali sem druge hvalila, če
so kaj hudega storili ? — Ali sem drugih grehe zakri¬
vala in molčala, kedar bi bilo treba posvariti ali zato¬
žiti ? — Ali se nisem kakega greha deležno storila, da
bi mi kdo bil kaj ukradenega dal, ali plačal, da bi
molčala? itd. — Ali nisem grešnih ljudij zagovarjala;
jih kazni branila, kedar so je bili vredni in po¬
trebni? itd.

F. Zastran telesnih in duhornih del
usmiljenja.

Ali potrebnim ljudem nisem dala kruha? — ne
posodila ? — bolniku ne postregla ? — se za nedolžnega
ne ponesla? — in dobrega, kedar bi lahko, ne storila?
itd. — Ali nisem koga v hudem poučila? — ne po¬
svarila? — ne potolažila? — ne za žive in mrtve mo¬
lila, kedar sem imela priložnost? itd.

(Sr. Zastran dolžnostij srojega stami.

Ako si pri stariših, kako si jih ubogala ? — jim
veselja ali žalosti naredila? — Ali, jih odpuščanja pro¬
sila, kedar si jih razžalila? itd.

Ako si v službi, ali si pridno in vselej zvesto
delala, ne na oči, temuč zavoljo Boga, ki te bo en¬
krat plačal? — Ali nisi s svojim stanom nezadovoljna?
— nepotrpežljiva? — Ali si ne želiš drugih stanov,
katerih ti Bog odločil ni?

Ako si gospodinja in imaš podložnike: Kako si

297

svojim domačim skrbela za potrebni živež, obleko in
plačilo? — kako za potrebni nauk? — Ali nisi komu
potuhe dajala? — Ali si dopustila, da bi se bil pri
hiši greh delal? — Ali si gledala, da so podložili
pridno v cerkev hodili? — Ali moliš doma ž njimi
pred jedjo, po jedi, zjutraj, ali vsaj zvečer? — Ali po¬
gledaš po noči, če so moški in ženske doma? — Ali
nisi dopustila, da bi se bilo pod tvojo streho nesramno
govorilo in pohujševalo ? itd. — Ali se vpiraš za božjo
čast ? — Ali se v vseh rečeh izročaš božji volji ?

H. Zadnjič še vprašaj:

1. ) Kdaj sem bila zadnjikrat pri izpovedi?

2. ) Kolikokrat sem od zadnje dobro storjene iz¬
povedi storila ta ali oni greh? — v kakih okolišči¬
nah? itd.

3. ) Sem se od poslednje izpovedi pohujšala, ali po¬
boljšala z božjo pomočjo?

4. ) Ali sem zvesto dopolnila pokoro in vse, kar
so mi bili izpovednik naročili?

Da se boš lože vsega spomnila, le pomisli, kod
si hodila od zadnje izpovedi, s kom si bila, kaj se je
na tem ali onem kraju govorilo, godilo itd. ?

Po izpraševanju vesti poglej prav živo svoj grešni
stan, kako si nehvaležna Bogu, sama sebi pa sovražna;
razjokaj se in obudi pravo živo in srčno obžalovanje.

298

II. Kesanje ali obžalovanje.

Iz globočine svoje nevrednosti kličem
z izgubljenim sinom: Oče! grešila sem, iz¬
gubila tvojo prijaznost, zapravila sladki mir
svoje vesti, sama sebe sem nesrečno storila,
in nisem več vredna se imenovati tvoje dete.
Ob, kam se hočem zdaj podati, kakor k svo¬
jemu Očetu nazaj!

O moj Bog, žal so mi vsi moji grehi,
ne toliko zato, ker sem nebesa izgubila in
pekel zaslužila, ampak največ zato, ker sem
razžalila tebe, največjo svetost in dobroto ;
da sem nepokorna bila tebi, ljubi Oče, ki
me tolikanj ljubiš. Oh, da bi te ne bila
nikdar razžalila!

O moj usmiljeni Jezus! ki si se milo
ogledal na Petra, ki te je trikrat zatajil, in
si Magdaleni, očitni grešnici, vse grehe lju-
beznjivo odpustil, poglej milostljivo tudi na
me, da bom s Petrom svoje grehe milo ob¬
jokovala, z Magdaleno odpuščanje zadobila
in te spet nad vse ljubila. Amen.

UL Trdni sklep poboljšanja.

V živi ljubezni do tebe, o moj Bog!
trdno sklenem, se prav spokoriti, in svoje
življenje vredno poboljšati. Odpovem se
vsem grešnim navadam; vse slabe tovaršije

299

bom zapustila, vseh hudih priložnostij se
zvesto varovala, vse skušnjave skrbno prema¬
govala ; tebe, o Bog! bom vedno pred očmi
imela, in se tudi malih grehov varovala, da
tvoja ljubezen v meni ne ugasne, in me
sv. Duh ne zapusti. Čisto se hočem vseh
svojih grehov izpovedati, vsako storjeno
škodo, kar mi je mogoče, popraviti, in od
te dobe tebi, o Bog! prav zvesto služiti.
Rajši hočem umreti, kakor še več v grehu
živeti. O moj Jezus! daj mi svojo pomoč,
da bom vse to zvesto storila, kar sem skle¬
nila. Amen.

IV. Čista izpoved.

K Očetu pojdem in porečem: Oče, gre¬
šila sem, tebi nehvaležna bila, grdo sem te
zapustila; ali vzemi me spet za svojo naj-
zadnjo deklo. Pred namestnika božjega
bom pokleknila, se njim vseh svojih grehov
obtožila, kakor sem jih pred Bogom kriva.
O Gospod, bodi milostiv meni ubogi greš-
nici! Amen.

Izpoved lepo začni, rekoč: „Prosim (če
poprej križ storijo, reci: „Zahvalim), duhovni
oče! za sveti blagoslov, da se svojih grehov
prav in čisto izpovem." — če je časa, moli
očitno izpoved: „Izpovem se Bogu vsemo¬
gočnemu, materi božji Mariji devici, vsem

300

svetnikom in vam, namestnik božji, kar sem
grešila od svoje poslednje izpovedi, kije bila:
(Ne pozabi povedati, kdaj je tvoja zadnja
izpoved bila) z mislijo, z besedo, z dejanjem
in zamudo dobrih del.“

Obtoži se grehov po vrsti deset božjih zapovedij
itd. kakor si vest izprašala. — Ne tožuj drugih in
oseh ne imenuj, s katerimi si grešila. — Povej, kate¬
remu grehu si najbolj udana, in ne zamolči nobenega J
Povej, ali si vse dopolnila, kar ti je bilo naloženo, ali
si se poboljšala, ali pohujšala.

Izpoved skleni, rekoč: Le-ti in vsi moji
grehi, ki jih vem in ne vem, so mi iz srca
žal, ker sem Boga, svojo največjo dobroto,
razžalila. Trdno sklenem z božjo pomočjo
svoje življenje poboljšati, in za svoje grehe
pravo pokoro storiti. — Prosim za potrebno
pokoro in za odvezo, če sem je vredna.

Poslušaj zvesto, kaj te poučijo in kaj pokore nalo¬
žijo; s ponižnim srcem se podvrzi vsemu, kar s teboj
ukrenejo. Kedar po izpovedi nad teboj molijo, še en¬
krat obudi kes in trdno predvzetje.

Po izpovedi moli:

O neskončno usmiljeni Bog! kako ne¬
srečna bi bila in kaj bi uboga grešnica za¬
čela, ako bi toliko usmiljenega Očeta ne
imela v nebesih! Povedala sem namestniku
božjemu ves svoj greh, in vesele Jezusove
besede sem zaslišala: »Zaupaj, moja hči,

tvoji grehi so ti odpuščeni!" Zatorej pa

301

tudi nočem nikoli več grešiti, da se mi kaj
hujšega ne prigodi.

T. Naložena pokora.

Opravi naloženo pokoro, kakor hitro moreš in
čisto tako, kakor ti je naročena. Posebno ne pozabi,
če jo imaš več dnij opravljati. — Vse težave potrpi v
duhu pokore in ne sramuj se poboljšanja. Kedar na¬
loženo pokoro vsaj, kar so ti pred svetim obhajilom
opraviti ukazali, opraviš, moli:

Neskončni večni Bog, Oče vsega usmi¬
ljenja! večja je milost tvoja, kakor razža-
ljenje moje. Spet si me objel in vzel za
svojo hčer med število svojih otrok, po za-
služenju mojega Jezusa, tvojega ljubega
Sina, ki je za moje grehe na svetem križu
umrl. Spet te lahko z otroškim zaupanjem
kličem: Ljubi Oče! o ne daj, da bi te kedaj
več zapustila!

Jezus usmiljeni, ki si iz ljubezni do
mene svojemu namestniku dal oblast, od¬
pustiti mi moje grehe, koliko zahvalo sem
ti dolžna! Oh, ti moja večna ljubezen, daj,
da te bom ves čas ljubila, in nikdar več
ponovila tvojih ran s svojimi pregrehami.
Ne bom se veselila zapeljivega sveta, ampak
le tvojega križa se bom hvalila, ker sem po
tvoji smrti na križu usmiljenje našla.

Sveti Duh, posvečevalec moje duše, ki
si me očistil vseh mojih grehov, dal mi ob-

302

lačilo posvečujoče milosti, in ljubi mir vesti
zopet podelil moji duši, o prebivaj vselej v
mojem srcu, in lepšaj je s svojimi darovi,
da bom vredna biti tvoj sv. tempelj.

In vi, angelji božji! veselite se z menoj
in hvalite Boga, da sem pri njem zopet
našla usmiljenje. Nesite solze moje žalosti
in vzdihljeje moje pokore pred veličastni
prestol milosti božje; enkrat pa zanesite
mojo dušo v naročje Očeta nebeškega. Amen.

Dostavek.

Nekoliko blagohotnih opominov o večkratnem pre¬
jemu sv. zakramentov.

I. Pogosto prejemanje sv. zakramentov pokore
in presv. rešnjega telesa je črez vse koristno vsakemu
kristijanu; neobhodno potrebno pa tistim, ki resnično
hrepenijo po krščanski popolnosti.

Ako mine nedelja za nedeljo, praznik za prazni¬
kom, morda celo preteče več tednov in mesecev, da v
domači cerkvi ni nikogar k božji mizi, to je žalostno
znamenje, da v taki soseski ni resničnega duhovnega
življenja. Saj je Gospod sam rekel: ,Kruti, katerega
bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta . 11  —
, Resnično, resnično vam povem, če ne boste jedli
mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste
imeli življenja v sebi/

303

Dekleta! vam je ljubi Bog dal bolj rahločutna
srca, hitreje se ogrevate za vse, kar je dobro in sveto.
Prosimo vas, skrbite in prizadevajte si, da po župnijah
naše premile slovenske domovine ne preteče nobena
nedelja, nobeden veseli praznik,  da bi vas večje ali
manjše število ne pristopilo k sv. obhajilu!

II. Še drugo željo imamo v srcu in vam jo tukaj
očitno razodevamo. Poznamo župnije, po katerih se
sv. obhajilo dan na dan  deli in pobožno prejema, tako
da morda razun petka in sobote v velikem tednu ni
dneva v letu, ki bi minil brez vsakega obhajila. Da
bi se ta prelepi običaj razširil med slovenskim ljud¬
stvom in utrdil, to so naše želje, in v to pripomoči
prosimo vas, pobožna slovenska dekleta!

Ah, le pomislite: greha se godi okrog po širo¬
kem svetu dan na dan, brez mere in števila, in gro¬
zovita je nečast in razžaljenje, katero mora prenašati
neskončna božja svetost in božje veličastvo od pregreš¬
nega človeštva! Treba je torej, da se množi tudi šte¬
vilo bogoljubnih duš, ki s svojo gorečnostjo popravljajo,
kar se hudega dela. To je visoki in prelepi pomen sv.
zadostivnega obhajila..., ki se daruje dan na dan za
grehe vesoljnega sveta. Gospod Jezus sam je nago¬
varjal svojo izvoljeno ljubljenko zveličano Marjeto Ala-
kok k takemu zadoščevanju.

Taka vsakdanja delitev sv. obhajila, da bi ne bila
mogoča, in ne primerna, vsaj po večjih župnijah, koder
pastiruje več duhovnikov, kdo bi nam mogel to iz¬
pričati ?

304

Naj vam povemo, kako se to prav lahko dopol-
nuje. V vsaki večji župniji napravite si, dekleta, svojo
„dekliško družbo", kateri na čelo postavite vodnico ali
predstojnico. Ona pazi na vse, kar zadeva dekliško
življenje v domači župniji. Ona vodi in urejuje tudi
pobožne vaje, na pr. vsakdanje molitve pri sv. maši,
sv. križev pot, obhode, sv. cerkveno petje; ona raz¬
deljuje tudi dekleta, ki se k temu oglasijo, na razne
dni tedna, da ima vsaka svoje določene dneve za iz¬
poved in sv. obhajilo, in da se vse to lepo po redu in
enakomerno izvršuje.

Izpoved zadoščuje enkratna vsaki teden; sv. ob¬
hajilo pa prejmi tri- ali štirikrat, kakor ti ga dovolijo
tvoj izpovednik. Dovolili ti ga bodo radi, če jih po¬
nižno prosiš te dobrote. Enkratna izpoved v tednu
zadošča tudi za vse sv. odpustke, kateri se zamorejo
zaslužiti v tistem tednu. Če so dekleta razvrščene na
ves teden, bodo ene pristopile k božji mizi: petek, ne¬
deljo in pondeljek; druga vrsta: petek, nedeljo, vtorek;
tretja: nedeljo, sredo, petek; četrta: četrtek, petek,
nedeljo; peta: petek, soboto, nedeljo itd. Tudi k sv.
izpovedi pristopijo lepo po vrsti: ene v četrtek, druge
v petek, tretje v soboto, četrte v nedeljo, da ne pride
na dušne pastirje preveč dela na enkrat.

III. Seveda je treba imeti največjo skrb za to, da
se  sv. zakramenti tudi vselej vredno prejemajo.  Iz¬
kušnja namreč uči, da je človek slaba reva, ki se kaj
hitro vsemu privadi, tudi najsvetejšim rečem, in po¬
tem vse opravlja tudi le tako nekako iz same navade,

•305

brez prave gorečnosti, in vsled tega tudi brez sadu,
celo nevredno in pregrešno!

Zatorej mora biti tvoja vedna in največja skrb,
da boš vselej vredno prejemala sv. zakramente.

Prejemaj jih vselej le iz pravega, svetega, Bogu
dopadljivega namena , torej iz čiste, svete ljubezni do
Gospoda Jezusa Kristusa v presv. rešnjem Telesu, in
pa iz ljubezni do svoje neumrljive duše, do svojega
večnega zveličanja; nikdar pa iz ničemurnih, posvetnih
ozirov, na pr.: da bi te ljudje videli in hvalili, te za
pobožno devico imeli, ali zaradi izpovednika, ali zato,
ker vidiš, da druge tvoje tovaršice pogosto pristopajo,
pa še ti ne maraš za njimi zaostajati itd.

IV. Najvrednejša priprava za sveto obhajilo je
dobra in veljavna izpoved.  Na njo se pripravljaj
skrbno, pa nikakor ne boječe, in tudi ne predolgo; če
greš k izpovedi vsak teden, zadoščuje za pripravo krog
četrt ure in še ta čas obrni večinoma v to, da obujaš
srčno obžalovanje grehov in trden sklep poboljšanja.

Prav dobro si zapomni to-le:

a)  Navadi se redno vsak večer izpraševati svojo
vest; že če samo to spolnuješ, bode ti izpovedovanje
lahko, takorekoč vsak dan boš pripravljena.

b)  Nič si veliko ne izbiraj izpovednika. Najlepše
je, da se držiš svojih domačih dušnih pastirjev. To
pač ti priporočamo, da greš, ako ti je mogoče, par-
krat v letu tudi h kakemu drugemu izpovedniku.

c) Kratko in določno se izpoveduj! Povej grebe,  in
potrebne  okolnosti, vse drugo pusti strani! Dobro je,
Krščansko devištvo. 20

S06

grehov prejšnjega življenja se splošno  obtožiti, pa jih
tudi prav obžalovati. Tako se lahko izpovejo tudi oni,
ki se niso v čem znatno pregrešili ter imajo le bolj
slabosti na sebi.

d)  Včasih, posebno kedar je množina izpovedan-

cev, malo pa izpovednikov, treba je izpoved zdatno
krajšati. To se zgodi, ako se v izpovedi skrčijo ali
izpustijo navadne molitve. Obžalovanje grehov in očitno
izpoved lahko moliš med tem, ko čakaš pri izpoved-
nici, da pride na te vrsta. Kedar se božji namestnik
k tebi obrnejo, reei pa le kratko: „Ponizno in ske¬

sano se vam in Bogu vsevedočemu izpovem svojih
grehov sem od poslednje izpovedi, katero sem opra¬
vila ... na pr. ravno danes teden.  “

Povej svoje grehe, ali pa tudi ukleni v izpoved
kako vrsto grehov prejšnjega življenja, kakor si se v
pripravi bila namenila, na pr. da rečeš: „ Splošno se

pa obtožim vseh grehov napuha . .  potem pristavi
rekoč: „ Prosim vas, duhovni oče, za sveto odvezo in
zveličavno pokoro  /“

Ko duhovnik molijo nad teboj odvezne molitve,
ponavljaj še enkrat sama pri sebi srčno obžalovanje
grehov s kratkimi vzdihljeji, kakor: „Usmiljenje, moj
Jezus!" — „Jezus, sin Davidov, usmili se me!“ —
„Oh, kaj da sem ti bila nezvesta! . . . o Jezus, nikdar
več te nočem žaliti, nikdar več!“

e)  Nikar se ne navadi, da bi se izpovedovala
vedno enako, morda celo vsakokrat z ravnoistimi be-

307

sedami. To nikamor ne sodi! Zato ti priporočamo,
da si določiš več načinov izpovedovanja,  na pr.:

1. Enkrat se izpovej po vrsti, kar si grešila v
prostovoljnih mislih, v poželenju, v besedah, v dejanju,
z zamudo dobrih del.

2. Drugokrat razvrsti pri izpraševanju vesti svoje
grehe po sedmerih poglavitnih grehih: napuh, lakom¬
nost, nečistost itd.

3. Tretjokrat stori to po vrsti desetero božjih in
petero cerkvenih zapovedij.

4. Četrtokrat naštevaj svoje grehe po krajih, kjer
si grešila, torej: doma, v družbi, pri delu, na potu,
v cerkvi.

5. Petokrat povej vse, kar si grešila: zoper Boga,
zoper svojega bližnjega, zoper samo sebe.

V. (5e se ti dozdeva, da nemaš včasi prave res¬
nične gorečnosti, nič kaj božjega veselja in svetega po¬
želenja, da vse le bolj iz gole navade opravljaš, ti iz¬
redno  nasvetujemo, da z dovoljenjem svojega dušnega
vodnika opustiš za nekoliko časa, na pr. za 14 dnij, za
tri ali štiri tedne, prejem sv. zakramentov.

Sicer pa vemo vsi, da je treba neprenehano pro¬
siti ljubega Jezusa in mater 7 žalostij za milost pra¬
vega spoznanja in resničnega obžalovanja svojih gre¬
hov, kakor tudi za vsakemu najbolj potrebno milost:
stanovitnosti v dobrem do konca; ker le kdor bode
do konca stanoviten ostal, prejel bo krono življenja.

20

308

Sveto obhajilo.

Krščanska duša! kedar se k svetemu obhajilu
pripravljaš, misli si Jezusa pri zadnji večerji v sredi
svojih apostolov, kako jih ljubeznjivo uči, jim daje za¬
užiti svoje telo in kri, rekoč: „To delajte v moj spo¬
min." V tem spominu pozdravi Jezusa v presvetem
rešnjem Telesu in reei:

Molitve pred svetim obhajilom.

Bodi pozdravljen, preljubeznjivi Jezus,
v najsvetejšem zakramentu! ki se nam v
podobi kruha uživati daješ. Bodi pozdrav¬
ljen, moj Gospod, moj učenik in zveličar!
ki si iz ljubezni do mene rojen bil, na križu
za me kri prelil in si zapustil moji duši v
živež svoje lastno telo in kri.

Vera.

O moj Jezus, trdno verujem, da si v
presvetem rešnjem Telesu pričujoč, kakor
pravi živi Bog in človek, in te bom zdaj
prejela z dušo in s telesom, s krvjo in z me¬
som, kakor so te tvoji učenci prejeli pri
zadnji večerji, kedar si vzel kruh v svoje
presvete roke, ga posvetil, razlomil in jim
dal zaužiti, rekoč: »Prejmite in jejte vsi,

zakaj to je moje telo, ki bo za vas dano!“

309

— Vse trdno verujem, kar me po svoji sveti
cerkvi učiš. O moj Jezus, potrdi me v tej
sveti veri. V njej mi daj srečno živeti in
umreti, zdaj pa tudi vredno prejeti tvoje pre¬
sveto Telo.

Upanje.

Trdno zaupam, moj zveličar, da me ne
boš zavrgel, ubogo revno grešno stvar, am¬
pak mi grehe odpustil, in me vredno storil,
pri tvoji sveti mizi te prejeti. Saj me vabiš
k tebi priti, ki sem s težavami obložena,
da me boš poživil. Vse trdno upam, kar
si ti obljubil, ki si večna resnica in ne¬
skončna dobrota, da mi boš na tem svetu
vsega dal, kar mi je k zveličanju potreb¬
nega: tukaj te vredno zauživati, enkrat pa
te tamkaj gledati. Vsega tega se veselim.
O moj Bog! povzdigni moje trdno zaupanje.

Ljubezen.

Iz celega srca te ljubim, iz vse moči,
nad vse reči, ki si me tolikanj ljubil, da si
nebesa zapustil, na zemljo prišel, na križu
umrl za me, in mi iz ljubezni svoje sveto
rešnje Telo zauživati daješ. Oh, da bi ne
bila nikoli te razžalila in ne ranila tvoje
ljubezni! Zdaj pa obljubim ljubiti te, pa tudi
svojega bližnjega, dopolnovati zvesto tvoje

S10

zapovedi, in pokazati, da te ljubim. O moj
Bog, ti večna ljubezen, naj te vredno ljubim.
Amen.

Poželenje.

Moje telo potrebuje vsakdanjega kruha,
da ne oslabi; tudi moja duša vzdihuje po
nebeškem kruhu, ki ga nam ti sam deliš,
ker govoriš: „Jaz sem živi kruh, ki sem

prišel z nebes. Kruh, ki ga bom jaz dal,
je moje meso. Kdor zauživa moje meso in
pije mojo kri, ima večno življenje; ostane
v meni, in jaz v njem.“

Ti, o Jezus! si vinska trta, in jaz sem
tvoja mladika. Ako ne bodem s teboj skle¬
njena, posušila se bom, in v večni ogenj
bom vržena. Le če v tebi ostanem, rodila
bom veliko sadu za večno življenje; brez
tebe ničesar ne zamorem. Oh, pridi in oživi
me, svojo mladiko, s svojim svetim mesom
in krvjo!

Ljubi ženin moje duše, ti prideš zdaj
k meni, ki si svetlejši ko solnce, kralj večne
časti! Oh, kako se hočem jaz tebi pribli¬
žati, ki sem dozdaj le v grehu živela, ter
nisem vredna tebe pod svojo streho spre¬
jeti ! — Hudobni Judež te je poljubil in
izdal; ravno to bi tudi jaz storila, ako bi
po nevrednem zaužila tvoje presveto Telo.

311

Ne bilo bi mi v zveličanje, ampak v ob¬
sodbo večnega pogubljenja. Kdorkoli ne¬
vredno je ta kruh in pije kelih Gospodov,
pregreši se nad telesom in krvjo Gospodovo,
in si je in pije pogubljenje, ker ne razloči
telesa Gospodovega. Po nevrednem obha¬
jilu bi oslabela moja duša in umrla veko¬
maj. — O moj Jezus, tega ne daj! rajši
hočem umreti, ko po nevrednem te prejeti.

Ali ne boj se, duša moja! glej tvoj
kralj pride krotek in ponižen, v podobi be¬
lega kruha, ne pogubljat, ampak te zveličat.
Akoravno nisi vredna, saj si ga vendar po¬
trebna : on te bo vredno storil, ker ga ljubiš.
Svojim učencem je noge umil in jih očistil,
preden jim je dal zaužiti svoje meso in kri;
tudi tebe bo očistil in posvetil, da boš
vredno obhajala živi spomin njegove ne¬
skončne ljubezni. Duša! glej tvoj ženin
pride; učenik je tukaj in te kliče. Oh le
pojdi, pojdi njemu naproti in nesi mu v dar
svoje srce!

Kedar k obhajilu pozvoni.

O moj Jezus! ti me kličeš in me k svoji
mizi vabiš. S srčnim veseljem ti grem na¬
proti, z živo vero, s trdnim zaupanjem in
z gorečo ljubeznijo. Obhajati hočem pre¬
sveto večerjo tvoje neskončne ljubezni, ve-

312

liki spomin tvoje smrti na križu. Prav
očitno hočem spoznati, da v tebe verujem,
v tebe zaupam, tebe ljubim, in po tebi zve¬
ličana biti želim. Ako še najdeš kaj nad
menoj, da bi me nevredno delalo tebe, oj
odvzemi in očisti me! Vsemu hudemu se
odpovem, in še enkrat se očitno obtožim
vseh svojih grehov.

Očitna izpoved.

Kedar služabnik k obhajilu moli „konfiteor“.

Izpovem se Bogu vsemogočnemu, Mariji
vselej devici, svetemu Mihaelu arhangelju,
svetemu Janezu Krstniku, svetima aposto¬
loma Petru in Pavlu, vsem svetnikom in
vam, duhovni oče, da sem veliko grešila z
mislijo, z besedo in z dejanjem: moj greh!
moj greh! moj preveliki greh! — Zato pro¬
sim sveto Marijo, vselej devico, svetega Mi¬
haela arhangelja, svetega Janeza Krstnika,
sveta apostola Petra in Pavla, vse svetnike,
in vas, duhovni oče, molite za me pri Go¬
spodu našem Bogu.

Kedar mašnik odvezo molijo.

Usmili se me, vsemogočni Bog, odpusti
mi vse moje grehe in večno življenje daj,
po Jezusu Kristusu, mojem Gospodu, ki zdaj
pride zveličat me.

O Gospod! jaz nisem vredna, da greš

313

pod mojo streho, ampak reci le besedo, in
ozdravljena bo duša moja.

Tako reci trikrat z mašnikom, trkaje se na prsi.

Telo Gospoda našega Jezusa Kristusa
ohrani mojo dušo v večno življenje! Amen.

Zdaj ponižno Jezusa želi, — kliči, — prosi in
uslišal te bo. Spodobno ga sprejmi s sveto častjo —
moli — hvali, svojo ljubezen mu obljubi. On je tvoj
Bog in tvoje vse.

Molitve po svetem obhajilu.

Moja duša poveličuj Gospoda, in moj
duh se raduj v Bogu svojem zveličarju, ker
se je ozrl na nizkost svoje dekle, in mi storil
velike reči, on ki je mogočen in sveto nje¬
govo ime.

Moja duša, hvali Gospoda, in ne pozabi
njegovih dobrot. — Vse tvoje grehe ti je
odpustil, ozdravil vse tvoje slabosti. — Tvoje
življenje je rešil smrti in skazal ti obilno
usmiljenja. Kakor se usmili dober oče svo¬
jega otroka, usmilil se je tebe Gospod.

Pridite in poslušajte vsi, ki se Boga
bojite, jaz vam hočem povedati, kaj je on
storil moji duši.

Našla sem, katerega ljubi moja duša,
prejela sem ga in ne izpustim ga več. —
Danes je moji duši zveličanje došlo; prišel
je moj Gospod prebivat v meni.

314

Hvalite Gospoda, vsi njegovi angelji in
služabniki, ki spolnujete njegovo voljo. Hva¬
lite Gospoda vse stvari po vseh krajih nje¬
govega gospostva. Moja duša hvali Gospoda!

Darovanje.

Kdo sem jaz, uboga grešnica, da ti, moj
Gospod, prideš k meni, in zdaj v meni pre¬
bivaš ! To stori tvoja neskončna ljubezen.
O naj tudi moje srce gori, vneto od tvoje
ljubezni! — Kaj ti bom dala, o moj nebe¬
ški gost, da bi tebi dopadla ? kaj ti povr¬
nila za vse, kar meni deliš? Nemam dru-
zega, kakor srce, ki te ljubi; to tebi dam;
to je vse, kar svojega imam. Srce moje,
v veselje zamaknjeno, naj ti torej poje hvalne
pesmi.

O moj Jezus, srce mojega srca, duša
moje duše! naj, da bom zanaprej le to že¬
lela, kar ti želiš, vse to storila, kar me ti
učiš, da ne bom več sama živela, ampak
da Jezus ti v meni živiš.

Ponižna hočem biti v svojem vedenju,
čista v svojem poželenju, poštena v svojem
dejanju, zadovoljna v svojem stanu, voljna
v trpljenju, in v vsem svojem življenju zve¬
sta služabnica tvoja. Kakor si se ti nekdaj
na križu, in zdaj v svetem obhajilu vsega

315

dal meni v zveličanje, darujem se tudi jaz
tebi vsa, z dušo in s telesom.

Kdo me bo ločil ljubezni Kristusove?
Ali nadloga? ali bridkost? ali lakota? ali
golota? ali nevarnost? ali preganjanje?
Svesta sem si, da me ne bo ne smrt, ne
življenje, ne druga stvar ločila ljubezni božje,
ki je v Jezusu Kristusu, Gospodu našem.

Priporočanje.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, zveličaj me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda iz desne strani, operi me!

Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

O dobrotljivi Jezus, usliši me!

V svoje svete rane zakrij me!

Tebe ločiti se, ne pusti me!

Pred peklenskim sovražnikom varuj me!

Ob uri moje smrti pokliči me!

K tebi priti, povabi me!

Da z vsemi svetniki bom hvalila te!

Hvalila zdaj in vekomaj! Amen.

Ako se še utegneš dalje v cerkvi pomuditi, po¬
novi krstno obljubo ali obljubo krščanske device; pri¬
poroči se Mariji devici, angelju varihu in svoji sveti
patroni. Moli tudi za svoje stariše, za brate, sestre,
tovaršice itd.; pa tudi za verne duše v vicah.

316

Razne molitve.

I. Ponovljenje krstne obljube.

Vsemogočni, večni Bog, nebeški Oče,
stvarnik in ohranjevalec vseh stvarij! ti si
me po svoji božji podobi ustvaril, pri sve¬
tem krstu prerodil, za svojega otroka in za
deležnico nebeškega kraljestva sprejel.

Bog Sin, Jezus Kristus, edinorojenec
večnega Očeta ! ti si za me človek postal, na
križu me večnega pogubljenja odrešil, in
pri svetem krstu za svojo sestro v sveto
krščansko cerkev vzel, da bi me srečno pri¬
peljal v nebeško kraljestvo.

Bog sveti Duh, tretja oseba! ti si me
pri svetem krstu posvetil, in mi v svetih
zakramentih deliš svojo posvečujočo milost.
Presveta Trojica, v treh osebah en sam
Bog! v tebe verujem; tebe molim in hva¬
lim za vse, posebno pa za največjo milost
in dobroto svetega krsta, ki je velika in
imenitna, da ne kraljeva krona tako.

O kako srečna sem, da si me v svojo
sveto cerkev poklical, me vseh mojih gre¬
hov očistil, in mi vse dal, česar za večno
življenje potrebujem.

Kar sem nekdaj pri svetem krstu po
svojih botrih obljubila, to obljubo tudi zdaj

317

s hvaležnim srcem ponavljam, ter se ve¬
selim, da sem v sveti katoliški, edino zveli¬
čavni cerkvi rojena in vzgojena.

Odpovem se hudiču in vsemu njego¬
vemu dejanju, kakor tudi vsem zapeljivcem,
njegovim najemnikom. — Odpovem se na¬
puhu, vsem napačnim šegam, hudobnim na¬
vadam, vsem pregreham in zapeljivemu svetu.

Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega
stvarnika nebes in zemlje; — verujem v
Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina božjega,
ki je rojen bil in je trpel; — verujem v
svetega Duha, sveto krščansko katoliško cer¬
kev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov,
vstajenje života in večno življenje.

Po nauku svete krščanske katoliške
cerkve hočem, kakor pokorna hči svoje ma¬
tere, do smrti živeti, svete zakramente vredno
prejemati, in skoz ta vrata nebeška priti v
večno zveličanje, po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem, po priprošnji Marije Device,
vseh božjih angeljev, svetnikov in svetnic,
posebno mojega angelja variha in moje pa-
trone svete I. Amen.

2. Molitev krščanske device.

Oče nebeški, neskončno usmiljeni Bog,
ki sveto čistost posebno ljubiš in uslišuješ
prošnje nedolžnih duš; ozri se milo na-me

318

svojega otroka, ki ponižno k tebi vzdihujem
in usmiljenje tvoje želim! Ne prosim te
posvetne lepote, ne veselja tega sveta; samo
daj mi ohraniti nedolžnost mojega srca, naj
le tebi dopadem, ne zapeljivemu svetu.

Ljubi Oče, varuj me prvega greha; ako
bi edenkrat grešila, saj bi prvikrat ne bilo
zadnjikrat. Pomagaj mi, kedar bom sku¬
šana in zapeljevana, da me sovražnik pre¬
magal ne bo. Naj ne pozabim, da me ti
vidiš, če me ravno tema zakriva; vse je
pred teboj očitno. Sveta groza naj me
obide, kedar se znajdem v hudi priložnosti,
da večnega veselja ne prodam za kratko
slast. — Zvesto se prijemam tebe, ljubi Oče,
v tvoje roke se izročam, naj ostanem ne¬
vesta tvojega Sina. Ti me vodi, varuj in
podpiraj, enkrat pa mi daj krono večnega
veselja, po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
Gospodu našem. Amen.

3. Molitev krščanske spokornice.

Ljubi Oče, ki nočeš smrti grešnice,
ampak želiš, naj se spokori in živi; ozri se
milo na-me, svojo revno izgubljeno hčer!
— Tebe svojega najboljšega Očeta sem ne¬
hvaležno zapustila in sem služila pregreš¬
nemu svetu. Jezusu, svojemu ženinu, bila

319

sem nezvesta; zapravila sem angeljsko ob¬
lačilo ljube čistosti, ki sem ga pri svetem
krstu prejela. Svoje telo, posvečeni tempelj
svetega Duha, sem ogrdila z grdo pregreho,
in nisem več vredna, da bi se tvojo hčer
imenovala. Moje srce me boli, in moja vest
me peče, kedar premislim, kaj sem storila,
kaj sem izgubila! — Izgrešila sem pot ne¬
dolžnosti, ki ljubeznjivo vodi proti nebe¬
som ; — o ne daj, da bi tudi zamudila trdo
stezo ostre pokore, ki je zadnje zaupanje
mojega zveličanja.

O neskončno usmiljeni Jezus! ki nisi
zavrgel očitne grešnice, si Petra milo po¬
gledal, in razbojniku na križu obljubil sveti
raj; oglej se tudi na moje ujokano srce,
usliši svoje nevredne ovčice slabi glas, in
vzemi me zopet za svojo služabnico, naj se
tvoja zvesta dekla tebe vekomaj ločila ne
bom; ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom,
v edinosti sv. Duha, Bog na vekomaj. Amen.

4. Priporoči se Mariji devici.

Bodi češčena, premila mati mojega zve¬
ličarja, vseh devic devica, nebes in zemlje
kraljica, mati čiste ljubezni, veselje in za¬
upanje moje, bodi češčena! — K tebi vpi¬
jem, Evina hči, k tebi vzdihujem iz te do¬
line solz, nevarnostij in skušnjav. — Pod

320

tvojo pomoč pribežim, mati milosti božje,
ne zavrzi moje prošnje v mojih potrebah.
Nevesta izvoljena Jezusa, tvojega ljubega
Sina, in tvoja vredna hči biti želim. — Oh
obrni, preljubeznjiva mati, v me svoje mi-
lostive oči. V vseh nevarnostih pod sveti
plašč svoje mogočne priprošnje me zakrij.
— S svojim Sinom me spravi, svojemu Sinu
me priporoči, svojemu Sinu me izroči. O
dobrotljiva, o milostljiva, o ljubeznjiva de¬
vica Marija, moja gospa, moja srednica,
moja pomočnica! Prosi za me, sveta božja
porodnica, da bom vredna obljub Jezusovih.
Amen.

5. Priporoči se angelju varihu.

Sveti angelj varih, meni prijatelj in to¬
variš od Boga dan, da bi me spremljal in
vodil po nevarnem potu časnega življenja,
in me pripeljal iz te tuje dežele v Očetov
dom večnega zveličanja; lepo te počastim,
in se ponižno tvojemu varstvu izročujem.
— Pomagaj mi, da ne oslabim v dobrem;
varuj me, da ne grešim v nevarnosti; in
trdno me podpiraj, da srečno premagam vse
svoje vidne in nevidne sovražnike. — Skrbno
me vodi po ozki stezi svete čednosti k mo¬
jemu ljubemu Očetu, kjer zdaj pred njim
stojiš, njegovo božje obličje gledaš, moje

321

molitve in dobra dela njemu izročuješ in
za-me prosiš. Pomagaj mi, da bom s teboj
in z vsemi izvoljenci božjimi tudi jaz večno
čast in hvalo pela neskončnemu Bogu. Amen.

6. Priporoči se svoji sveti patroni.

Izvoljena božja svetnica, sveta I., moja
posebna zaščitnica, zvesta prijateljica in moja
mogočna besednica v nebesih, ki si srečno
dosegla, kar še jaz v nevarnosti iščem, in
že uživaš, kar jaz doseči želim; naj te prav
lepo pozdravim in se tvoji prošnji pripo¬
ročam.

V naročju Očeta nebeškega se zdaj ve¬
seliš, pred prestolom milosti božje stojiš,
na-me, svojo imenko, se v to revno dolino
oziraš, ter me k sebi želiš. — Izprosi mi
usmiljenje in pomoč, da ne bom tvojega
svetega imena samo imela, ampak tudi po¬
snemala tvoje svete čednosti, enkrat se pa s
teboj veselila v nebeškem kraljestvu, častila
in hvalila z vsemi svetniki in svetnicami Boga
Očeta, Sina in svetega Duha, kateremu bodi
čast in hvala vekomaj. Amen.

7. Molitev za svojega izpovednika.

Jezus Kristus, moj Gospod in Zveličar!
ki si svojim namestnikom dal sv. Duha, in
zapustil jim nebeške ključe svoje oblasti, nas

Krščansko devištvo. 21

322

grehov odvezati ali nam jih zadržati; po¬
nižno te prosim! razsveti svojega služab¬
nika, mojega izpovednika, da bodo vselej
moj grešni stan prav spoznali, meni potrebne
nauke dajali, modro svetovali, vredno po¬
koro nalagali, in me kakor moj angelj varih
po pravi poti pokore in poboljšanja vodili
za teboj v večno življenje. Povrni jim pa
tudi vse potrpljenje in prizadevanje, ki ga
imajo z menoj; ter jim daj enkrat v sredi
svojih ovčic se v nebesih pri tebi vekomaj
veseliti. Amen.

8. Molitev za žive stariše.

Ako imaš le očeta ali mater živih, le za njih reci:

O Bog, ki mi zapoveduješ spoštovati
stariše in jih ljubiti, ter mi dolgo in srečno
življenje na zemlji za to obetaš; lepo te
prosim, usmili se mojega ljubega očeta, —
moje ljube matere. Povrni jim na duši in
telesu vse, kar mi dobrega storijo. Daj pa
tudi meni svojo pomoč, da jih bom rada
ubogala, jim veliko veselja v dobrem nare¬
dila, enkrat se pa pri tebi v nebeškem kra¬
ljestvu ž njimi veselila. Amen.

9. Molitev za mrtve stariše.

Večni Bog! ki si mi vzel mojega lju¬
bega očeta, ljubeznjivo mater, in jih k sebi

323

poklical; bodi zdaj moj usmiljeni Oče, in
usmili se rajnega očeta, rajne matere moje.
Odpusti jim vse grehe, ki so jih morda za¬
voljo mene storili. Naj jim sveti večna luč
tam v kraljestvu izvoljencev tvojih; naj po¬
čivajo v miru! Daj pa tudi meni pravično
živeti, srečno umreti, in za njimi k tebi
priti v večno veselje, kjer nas nobena smrt
več ne bo ločila. Amen.

10. Molitev za brate, sestre in žiahto.

Ljubi Oče nebeški, ki nas vse kot svoje
otroke ljubiš in želiš, naj bi se tudi mi med
seboj ljubili in lepo imeli; daj mojim bra¬
tom in sestram, kakor vsej moji žlahti lepo
slogo in pravo ljubezen, da se bomo hudega
varovali, eden drugemu v dobro pomago-
vali in tebi zvesto služili. Varuj nas pre¬
pira in sovraštva, da se tebi ne zamerimo,
ki si Bog ljubega mini in sprave. Vodi naše
misli in želje, naj bomo vsi ene pravične volje,
kakor smo ene krvi, — mi tvoji dobri otroci,
ti pa naš usmiljeni Oče. Amen.

11. Molitev za vse žive.

Vsemogočni, neskončno usmiljeni Bog,
oče mini in ljubezni, ki želiš, da bi vsi
ljudje, tvoji otroci, kakor bratje in sestre
živeli v lepem miru in krščanski ljubezni;
daj nam svojega svetega Duha, naj nas na-

21 *

324

polni s svojimi darovi. — Prosim te za svoje
dobrotnike in dobrotnice, tovariše in tovar-
šice, prijatelje in prijateljice, znance in
znanke, sovražnike in sovražnice, posebno
za svoje domače ljudi. Daj nam vsem pra¬
vično pamet, da bomo pošteno živeli, tebi
zvesto služili, vsega potrebnega imeli za dušo
in telo; enkrat pa srečno došli k tebi, svo¬
jemu Očetu, v večno zveličanje; po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

12. Molitev za vse verne mrtve.

O Bog vsega usmiljenja, stvarnik in
odrešenik vseh vernih, ki nam odpuščanje
deliš in naše zveličanje ljubiš, ponižno te
prosim, dodeli svoje usmiljenje mojim raj¬
nim bratom in sestram, dobrotnikom, tova¬
rišem in tovaršicam, znancem in znankam,
ki so se pred menoj s tega sveta ločili, po
prošnji Marije Device in vseh ljubih svet¬
nikov. Odpusti jim vse grehe, in daj jim
priti v veselo družbo izvoljencev, da kar
so vselej želeli, srečno dosežejo: — tebe od
obličja do obličja gledati, tebe uživati, tebe
vekomaj častiti in hvaliti. Vse to te prosim
po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu
našem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen.

325

Molitve za popolne odpustke.

Molitev za ohranitev sv. vere.

(To molitev za odpustke so A. M. Slomšek leta
1848. vernikom priporočili, in je silno primerna žalost¬
nim jazmeram sedanjega časa.)

O moj Odrešenik! ali so prišli tisti
strašni dnevi, ko boš ti le malo čredo kri-
stijanov našel v duhu prave vere živeti ? —
Ali nam hočeš svojo mogočno roko v svoji
pravični jezi odtegniti? — Bodeš li zavoljo
pregreh in razuzdanosti zaslepljene množice
brez odloga nad nas iztegal šibo svoje pra¬
vice? — O začetnik in dokončevalec naše
sv. vere, v bridkosti svojega prežaljenega in
ponižanega srca te pohlevno prosimo in ro¬
timo: nikar ne dopusti, da bi med nami
ugasnila luč prave svete vere! Spomni se
svoje neskončne milosti in milo se ozri
na vinograd svoje svete cerkve, katerega je
tvoja desnica zasadila, prelita kri toliko tisoč
mučencev zalivala, solze toliko spokornikov
rosile; katerega so apostoli s tolikim tru¬
dom obdelovali, spoznavalci s toliko srč¬
nostjo branili sovražnikov, in nedolžne de¬
vice s svojimi molitvami rodovitnega storile.

Božji Zveličar! obrni svoje oči na tiste
pobožne duše, katere neprenehoma k tebi

326

vzdigujejo svoje čiste roke in te prosijo, da
nam ohraniš predragi dar prave svete vere.
Odloži še, pravični Bog! odloži še, obsoditi
nas in zavreči. Obrni svoje oči od naših
grehov in oglej se na presveto kri, katera
je bila na križu prelita v naše zveličanje in
katera se še dan na dan na oltarju z%nas
daruje. Ohrani nam pravo sveto rimsko¬
katoliško vero! — Naj nas obiskujejo bo¬
lezni, — naj nas zadeva zaničevanje, — naj
nas stiskajo nadloge, — le svete vere nam
nikar ne vzemi! — Dokler imamo pravo
sveto vero, vse zopernosti lahko prenašamo;
ako nam pa sveto vero vzameš, bila bi naša
nesreča brez konca in kraja velika.

O Jezus! ti si našo sv. vero ustanovil,
ti jo tudi čisto in živo med nami ohrani.
Ohrani nas v sv. katoliški cerkvi — v čolnu
svetega Petra, in nam milostno dodeli, da
se vedno zvesto držimo skale, na katero si
ti svojo cerkev pozidal, in da smo v vseh
rečeh pokorni sv. cerkve vidnemu in naj¬
višjemu poglavarju, tvojemu namestniku na
zemlji. Naj ostane naša cerkev edina, naj
raste v svetosti in se širi po vsem svetu,
in naj se sovražnikova roka ne dotakne
apostolskega sedeža.

O Jezus! ti naše sv. vere varih, ohrani
in razsveti tudi našega cesarja in vse de-

327

želske gosposke, da nas v miru vodijo po
stezi pravice. — Ukroti in izpreobrni so¬
vražnike svete cerkve. — Dodeli vsem kra¬
ljem in oblastnikom, pa tudi vsemu krščan¬
skemu ljudstvu mir in edinost. — Potrdi
in ohrani nas vse v svoji sveti službi; naj
tebi živimo in tebi umrjemo! — O Jezus,
ti začetnik naše vere! tebi živimo, tebi umr¬
jemo, tvoji smo živi in mrtvi. Amen.

Potem moli ravno v ta namen 5 Očenašev, Če-
ščena Marij, Čast bodi in slednjič še Apostolsko vero.

Krajša molitev za popolen odpustek.

O Bog! oglej se z očmi svoje neskončne
milosti na svojo cerkev, katera se tukaj na
zemlji vojskuje. Razširi jo po celem svetu,
varuj, vodi in ohrani jo v edinosti. Odvrni
od nje vsako pohujšanje in vse pregrehe.
Daj jej moč zoper sovražnike tvojega sve¬
tega imena. Stori, da vsi krivoverci svoje
zmote spoznajo in zapustijo. Dodeli lepo
sporazumljenje, pravo edinost vsem krščan¬
skim kraljem in oblastnikom. Ne zapusti
ovčic svoje črede, za katero je tvoj ljubi
Sin, Jezus Kristus, svojo presveto kri prelil.
Stori, nebeški Oče, da bodo vsi tebe in Je¬
zusa Kristusa, katerega si poslal, s svetim
Duhom vred spoznali in častili. Amen.

328

Dostavi petkrat Oče naš, Češčena Marija in
slednjič Apostolsko vero v namen sv. očeta sploh, ali
pa izrečno za potrebe sv. katoliške cerkve, namreč:

1. Za poveličanje in zmago naše svete
katoliške cerkve.

Oče naš. Ceščena Marija. Čast bodi.

2. Za blagor našega svetega očeta rim¬
skega papeža I., našega škofa I., in vseh
naših dušnih pastirjev.

Oče naš. Ceščena Marija. Čast bodi.

3. Za izpreobrnjenje krivovercev, ne¬
vernikov in vseh trdovratnih grešnikov.

Oče naš. Ceščena Marija. Čast bodi.

4. Za našega presvetlega cesarja I. I.,
za mir in edinost med krščanskimi vladarji,
in sploh za blagor vsega krščanskega ljudstva.

Oče naš. Ceščena Marija. Čast bodi.

5. Za uboge verne duše v vicah.

Oče naš. Ceščena Marija. Čast bodi.
Apostolska vera.

Litanije

presvetega imena Jezusovega.

S ospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!
Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,
Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,
Jezus, Sin živega Boga,
Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Ul

a

£

CD
Ul

330

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus, ljubeznjivi,

Jezus, čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,
Jezus, poslanec velikega sklepa,
Jezus, najmogočnejši,

Jezus, najpotrpežljivejši,

Jezus, najpokornejši,

Jezus, krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, vzgled krepostij,

Jezus, goreči duš ljubitelj,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, pot in življenje naše,
Jezus, veselje angeljev,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, vodnik apostolov,

usmili se nas!

331

Jezus, učenik evangelistov,

Jezus, srčnost mučenikov,

Jezus, luč spoznavalcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam,
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o
Vsega zlega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Zalezovanj hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smrti,

Zanemarjanja navdihov tvojih,

Po skrivnosti svojega svetega učlove¬
čenja,

Po rojstvu svojem,

Po detinstvu svojem,

Po božjem življenju svojem,

Po trudih svojih,

Po smrtni bridkosti in trpljenju svo¬
jem,

Po križu in zapuščenosti svoji,

Po bolečinah in slabostih svojih,

Po smrti in pokopu svojem,

Po vstajenju svojem,

Po vnebohodu svojem,

Po radostih svojih,

Po slavi svoji,

C3

C

o Jezus!
Jezus!

0

N

<D

£

332

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
zanesi nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Molimo!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel: Pro¬
site in boste prejeli, iščite in boste našli,
trkajte in bode se vam odprlo, daj nam,
prosimo te, gorečnost božje svoje ljubezni,
da te s celim srcem, z besedo in dejanjem
ljubimo in neprenehoma hvalimo.

Dodeli nam, Gospod, da strah in lju¬
bezen do tvojega svetega imena vedno v
sebi ohranimo, ker nikdar voditi ne nehaš,
katere v stanovitnosti svoje ljubezni utr¬
juješ. Ki živiš in kraljuješ na vekov veke.
Amen.

Sveti oče papež Leon XIII. so z odlokom z dne
16. prosenoa 1886 določili, da vsi verniki, kateri te
litanije molijo pobožno in s skesanim srcem, zadobe
300 dnij odpustka, ki se more obrniti tudi v prid du¬
šam v vicah.

'ffo?

333

Molitev k časti imena Jezusovega.

O Bog, ki si svojega edinorojenega Sina
za zveličarja človeškega rodu odločil in ga
Jezusa imenovati ukazal, dodeli milostljivo,
da bomo, ki njegovo sveto ime na zemlji
častimo, tudi njegovo obličje v nebesih gle¬
dali in uživali. Po istem Gospodu našem itd.

K presv. rešnjemu Telesu.

(Kedar je izpostavljeno.)

Zd.  Kruh z nebes si nam podelil;

Odg.  Kateri ima vso sladkost v sebi!

Molimo!

O Bog, ki si nam v prečudežnem zakra¬
mentu spomin svojega trpljenja zapustil,
daj nam, prosimo te, svete skrivnosti tvo¬
jega telesa in tvoje krvi tako častiti, da
sad tvojega odrešenja vedno v sebi obču¬
timo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom
v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Lavretauske litanije.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, umsili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,
Sveta Marija,

Sveta božja porodnica,
Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna, *

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudežna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,
Devica najmodrejša,

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,
Bog sveti Duh,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Stolp kralja Davida,
Stolp slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristijanov,
Kraljica angeljev,
Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,
Kraljica apostolov,
Kraljica mučenikov,
Kraljica spoznavalcev,
Kraljica devic,

336

Kraljica vseh svetnikov,
Kraljica brez madeža iz¬
virnega greha spočeta,
Kraljica preš v. rožnega
venca,

prosi za nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmlili se nas o Gospod!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

Oče naš . . . Ceščena Marija . . .

Molitve.

K sveti Devici, Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
božja porodnica! ne zavrzi naših prošenj v
naših potrebah; temuč reši nas vselej vseh
nevarnostij. O častitljiva in blažena Devica,
naša Gospa, naša srednica, naša besednica,
naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu
nas izroči.

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

3S7

Molimo.

Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod Bog! da vedno zdravje na duši
in na telesu uživamo, in da bomo po ča¬
stitih prošnjah presvete Matere, vselej De¬
vice, sedanje žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deležni.

„Češčena kraljica".

Ceščena bodi, kraljica, mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi če-
ščena! K tebi vpijemo zapuščeni otroci Evini;
k tebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, obrni tedaj naša pomoč¬
nica ! svoje milostljive oči na nas, in pokaži
nam po tem revnem življenju Jezusa, bla¬
ženi sad svojega telesa; o milostljiva, o do¬
brotljiva, o sladka Devica Marija!

V. Prosi za nas, sveta božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsemogočni, večni Bog, ki si dušo in
telo častite Device, Matere Marije, da bi
vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslu¬
žila, s pripomočjo svetega Duha pripravil:
daj, da bomo, ki se njenega spomina vese¬
limo, po njenih milostljivih prošnjah pri¬
hodnjega zlega in večne smrti rešeni.

KršCansko devištvo. 22

338

K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, katerega
je postavil Gospod čez svojo družino!

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje
ženina tvoje presvete Matere Marije pomaga,
da, kar naša slabost ne premore, nam bode
po njegovih prošnjah dodeljeno.

O Bog, ki si po svoji nedopovedljivi
previdnosti svetega Jožefa za ženina svoji
najsvetejši porodnici izbrati blagovolil, do¬
deli nam, da bomo, ki ga za variha častimo
na zemlji, vredni imeti ga tudi za priproš-
njika v nebesih. Po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.

Za vse potrebe.

Gospod! ponižno te prosimo, razveži po
svoji milosti naših grehov vezi in ohrani po
prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube De¬
vice Marije, in vseh svojih svetnikov nas,
svoje služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti. Očisti tudi vso našo
rodovino in naše prijatelje hudobe in gre¬
hov in napolni jih z lepimi čednostmi. Do-

339

deli nam mir in zdravje, odvrni od nas
vidne in nevidne sovražnike in odženi vse
hude želje. Daj nam zdravo vreme in dobro
letino; skaži milost našim prijateljem in
neprijateljem, in obvaruj to župnijo z
vsemi, kateri v njej prebivajo, kuge, lakote,
vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli
milostljivo vsem vernim kristijanom, živim
in mrtvim, v nebeškem kraljestvu večno živ¬
ljenje, mir in pokoj. Obvaruj našega papeža
I., našega škofa I., našega cesarja I., in vso
našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega zlega.
In tvoj blagoslov pridi z nebes na nas in
bodi vselej nad nami! Po Gospodu našem
Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kateri s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas!

O. Amen.

Oče naš ....  Ceščena si Marija ....
(petkrat).

22

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!
Kriste, usmili se nas!
Gospod, usmili se nas!
Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Sveta Trojica, en sam Bog,
Sveta Marija,

Sv. božja porodnica,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angelji in arhangelji, prosite za nas!
Vse svete vrste zveličanih duhov, prosite
za nas!

Sveti Janez Krstnik, prosi za nas!

Sveti Jožef, prosi sa nas!

Vsi sveti očaki in preroki, prosite za nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,
Bog sveti Duh,

usmili se
nas!

Sv. devic Devica,
Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

prosi za nas!

Sv. Peter,
Sv. Pavel,

341

prosi za nas

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marko,

Vsi sveti apostoli in evangelisti,

Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sv. Štefan, 1
Sv. Lavrencij, / prosi za nas!

Sv. Vincencij, J

Sveta Fabijan in Sebastijan, prosita za nas!
Sveta Janez in Pavel, prosita za nas!

Sveta Kozma in Damijan, prosita za nas!
Sveta Gervazij in Protazij, prosita za nas!
Vsi sveti mučeniki, prosite za nas!

Sv. Silvester,

Sv. Gregor,
Sv. Ambrož,
Sv. Avguštin,

prosi za nas

342

prosi za nas!

Sv. Jeronim, 1

Sv. Martin, > prosi za nas!

Sv. Nikolaj, J

Vsi sveti škofje in spoznavalci, prosite za nas!
Vsi sveti učeniki, prosite za nas!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti, prosite za nas!
Vsi sveti menihi in puščavniki, prosite za nas!
Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in vdove, prosite za nas!
Vsi svetniki in svetnice božje, prosite za nas!
Bodi nam milostljiv! zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv! usliši nas, o Gospod!
Vsega hudega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

prosi za nas

M r 3
Gj O

« £•
'igo

Sh

O

343

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega učlove¬
čenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim postom,

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim pokopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebohodom,

S prihodom tolažnika svetega Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in ohraniš,
Da pastirja apostolskega in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da našega cesarja varuješ,

Da krščanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo edinost daruješ,

prosimo Te, usliši nas! reši nas, o Gospod!

344

Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir
in edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi potrdiš
in ohraniš,

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bliž¬
njih in dobrotnikov večnega pogub¬
ljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
zanesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

prosimo Te, usliši nas!

345

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš . . . (tiho.)

V. In ne vpelji nas v skušnjavo.

0. Temuč reši nas hudega. Amen.

Psalm 69.

0 Bog, hiti mi na pomoč; Gospod, teci
mi pomagat!

Kri naj jih sprehaja in osramočeni naj
bodo, kateri mi strežejo po življenju.

Odstopijo naj in sram jih bodi, kateri
mi hočejo hudo.

Hitro naj se zavrnejo osramočeni, ka¬
teri se mi posmehujejo.

Vsi pa, kateri tebe iščejo, naj se v tebi
veselijo in radujejo.

Vedno naj reko: „Visoko hvaljen bodi
Gospod!" kateri ljubijo tvoje odrešenje.

Jaz pa sem revež in siromak, o Bog,
pomagaj mi!

346

Moj pomočnik in moj odrešenik si ti,
o Gospod, nikar se ne mudi.

Čast bodi Očetu itd.

Hf.  Pomagaj svojim služabnikom.

tč. Kateri v tebe zaupajo, o moj Bog!

'j.  Bodi nam, o Gospod, močen stolp.

B- Pred sovražnikom.

Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

B- In otrok krivice naj se ne loti nam
škodovati.

UT.  Gospod! ne ravnaj z nami po naših
grehih.

B. In ne povračuj nam po naših hu¬
dobijah.

UT.  Molimo za našega papeža I.

B- Ohrani jih, o Gospod! oživljaj in
osrečuj jih na zemlji, in ne daj jih v voljo
njihovih sovražnikov.

UT.  Molimo za našega škofa I.

B- Gospod! ohrani in varuj jih vsega
hudega.

UT.  Molimo za našega cesarja I.

B- Ohrani, o Gospod! našega cesarja
in usliši nas ob dnevu, kedar te zanj prosimo.

IT.  Molimo za svoje dobrotnike.

R. Povrni milostljivo, o Gospod! za¬
voljo svojega imena večno življenje vsein,
kateri nam kaj dobrega storijo.

347

Hf.  Molimo za verne mrtve.

R. Gospod! daj jim večni mir in pokoj,
in večna luč naj jim sveti.

Naj počivajo v miru.

R. Amen.

't.  Molimo za svoje brate, katerih ni
tukaj.

B- Pomagaj svojim služabnikom, ki v
tebe zaupajo, o moj Bog!

'ft.  Pošlji jim, o Gospod! pomoč iz
svetišča.

B- In varuj jih s Siona.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

R. In moje vpitje naj do tebe pride.

Gospod bodi z vami.

B- In s tvojim duhom.

Molimo.

O Bog, ki ti je lastno, usmiliti se vselej
in prizanesti, usliši naše pohlevne prošnje,
da nas in vse tvoje služabnike, katere grehov
veriga veže, milost tvoje dobrote odveže.

Usliši, prosimo te, o Gospod, našo po¬
hlevno molitev, in odpusti nam grehe, ki se
ti jih obtožimo, da nam dobrotljivo z od-
puščenjem vred mir dodeliš.

348

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo
neizrečeno milost, da nas ne samo vseh gre¬
hov odvežeš, temveč tudi šib, katere za-nje
zaslužimo, odrešiš.

O Bog, ki te greh žali in pokora potolaži,
oglej se milostljivo na prošnjo k tebi kličo¬
čega ljudstva, in šibe svoje jeze, katere za
svoje grehe zaslužimo, od nas odvrni.

Vsemogočni večni Bog, usmili se svo¬
jega služabnika našega papeža I., in vodi
jih po potu večnega življenja, da bodo s
tvojo pomočjo, kar je tebi dopadljivo, želeli
in z vso močjo storili.

O Bog, pastir in vladar vseh vernikov,
ozri se milostljivo na svojega služabnika
našega škofa I., ki si jih za pastirja naše
I. škofije postavil; dodeli jim, da tistim,
črez katere so postavljeni, z besedo in de¬
janjem k dobremu služijo, in tako s čredo,
ki jim je izročena, večno življenje dosežejo.

O Bog, varih vseh kraljestev, posebno pa
še našega avstrijanskega cesarstva, dodeli
svojemu služabniku našemu cesarju 1.1. tvojo
moč, s katero se sovražnik premaga, spo¬
znati in častiti, da bodo, ker so po tvoji
volji cesar postali, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočni.

349

O Bog, od katerega izhajajo svete želje,
dobre misli in pravična dejanja, daj svojim
služabnikom tak mir, kakor ga svet ne more
dati, da bodo naša srca tvojim zapovedim
udana, in časi s tvojo pomočjo brez strahu
pred sovražniki varni in mirni.

O Bog, užgi naša srca z ognjem sve¬
tega Duha, da ti bomo s čistim telesom slu¬
žili in z očiščenim srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh ver¬
nih, dodeli dušam svojih služabnikov in slu¬
žabnic, da odpuščenje, katerega so vselej
želeli, po bogaboječih prošnjah dosežejo.

Začenjaj, prosimo, o Gospod, s svojim
duhom naša dejanja in spremljaj ja s svojo
pomočjo, da se vse naše molitve in dela
iz tebe začnejo, in iz tebe začete tudi v tebi
končajo.

Vsemogočni večni Bog, ki gospoduješ
črez žive in mrtve in se usmiliš vseh, katere
iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pro¬
simo te pohlevno, da vsi, za katere smo se
namenili moliti, kateri so še pri življenju,
ali so se že iz sveta ločili, po prošnjah vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu
našem, Jezusu Kristusu, Sinu tvojem, kateri
s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

350

Hf.  Gospod, usliši mojo molitev.

B. In moje vpitje naj do tebe pride.
N.  Vsemogočni in usmiljeni Bog naj
nas usliši.

B. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti božji
v miru počivajo.

B- Amen.

Kraljevi pot sv. Križa.

Mlada popotnica! ako hočeš srečno po svetu ho¬
diti, ne smeš se pota svetega križa izogniti. — Po¬
gosto premišljuj pot trpljenja, po katerem je pred
teboj hodil usmiljeni Jezus; poglej, kaj je trpel, po¬
slušaj, kaj te pri vsaki postaji uči; obljubi za njim
hoditi, skleni svoj križ nositi, in prosi Jezusa, naj ti
pomaga, da ne obnemoreš. Vsaka postaja ti bode sto¬
pinja bliže nebes. — Sveta mati katoliška cerkev ti
odpustke daruje za to premišljevanje, da se tembolj
udeležiš Jezusovega trpljenja in zasluženja. Jezus, tvoj
nebeški kralj, hodi pred teboj; njegove svete stopinje
premišljevaje hodi tudi ti za njim. Tako bo križev
pot tebi kraljevi pot proti nebesom.

Po nekaterih župnijah imajo dekleta hvalevredno
navado, da jih nekoliko, katere bolje utegnejo, po vsaki
službi božji ostane še v cerkvi in skupno opravljajo
sv. križev pot; tako po prvem, po drugem opravilu, in
tudi popoldne pred večernicami. To sv. opravilo da¬
rujejo v pokoro za vse grehe in hudobije cele svoje
domače župnije, in tako prelepo skrbijo, da se razža¬
ljeni pravici božji skazuje vredno in primemo zado¬
ščenje. Krščanske device, prosimo vas, poprimite se
te svete navade po vseh slovenskih župnijah!

Preden začnete sveti križev pot, darujte Bogu
svoj e premišlj e vanj e:

352

Darovanje.

0 neskončno usmiljeni Bog! v poniž¬
nosti svojega srca ti darujem to premišlje¬
vanje Jezusovega trpljenja, tvojega ljubega
Sina, k tvoji večji časti, v odpuščanje gre¬
hov, za povišanje tvoje svete cerkve in za
verne duše v vicah; tudi želim vse odpustke
prejeti, ki jih cveta cerkev temu svetemu
opravilu deli. Oh, Gospod! govori ti v tem
svetem premišljevanju, tvoja služabnica pa
bo poslušala. Amen.

I. postaja.

Jezus v smrt obsojen.

ItT.  Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Deklica, prijateljica
moja! vidiš li mene pred krivičnim sodni¬
kom stati? — Slišiš li nedolžnega po kri¬
vici toževati? — Čuješ li razdraženo ljud¬
stvo, ki me je pred petimi dnevi po kra¬
ljevo častilo, neusmiljeno vpiti: »Križaj ga,
križaj ga!“ Hočeš li biti moja sovražnica
tudi ti? — —

Deklica Jezusu:  Oh preljubi moj

Jezus, izvoljeni ženin moje duše, moj Go¬
spod in največji dobrotnik, kako bi bilo mo-

353

goče, tebe sovražiti? — Vem, da sem po¬
gosto slabo govorila, druge krivo sodila in po-
hujšala: — grešila sem; in vsak grešnik je
tvoj sovražnik. Pa odpusti mi moje zmote.
— Naj dela svet kar hoče; ne bom več po¬
tegnila za njim. Tvoja hočem biti, da me boš
tudi ti nekdaj na sodbi za svojo spoznal.
Amen.

Oče naš. — Ceščena Marija. — Usmili
se me, o Gospod! usmili se me!

II. postaja.

Jezus zadene križ na svoje rame.

Hf.  Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Vidiš li težki križ, po¬
potnica mlada, ki so ga meni sovražniki
naložili? — Voljno ga objamem in nesem,
ne za-se, ampak za te in ves svet. S kri¬
žem ti bodem zopet nebesa odprl. — Ako
hočeš moja učenka biti, — za menoj priti,
zadeni svoj križ na-se vsak dan in hodi za
menoj. Le težavna križeva pot je ravna
pot v sveta nebesa. — Ali me boš na tem
potu zapustila?

Deklica Jezusu:  Kakor resnično
Bog živi, ne zapustim te, moj preljubi to-

Krščansko devištvo. 23

354

variš in božji prijatelj! — Kam neki bi jo
krenila, jaz revica? Le ti imaš besede živ¬
ljenja večnega. Voljno hočem objeti križ,
kakoršnega koli mi še pošlješ, bodisi ubo¬
štvo ali bolezen, žalost srca ali zasramovanje
sveta, vse bom voljno pretrpela. Pomagaj mi
pa tudi, Zveličar moj, naj srečno k tebi pri¬
dem po tvojih stopinjah; dokler si ti moj
Gospod, bom tudi jaz tvoja dekla. Amen.

Oče naš. — Ceščena Marija. — Usmili
se me!

III. postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

Hf.  Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Poglej, prijateljica
moja, kako težek je križ, ki mi ga je naložil
moj Oče za te in za celi svet! Pod njim
omaguje moje telo, — moja volja ne. Zopet
hočem vstati, dokončati, kar mi je naročil
Oče nebeški. — Kaj pa ti toliko tožuješ, da
je tvoj stan pretežaven ? — tvoja služba pre¬
huda? — plačilo preslabo? — Ali nočeš
biti, kakor sem jaz, do konca zvesta Očetu
nebeškemu? —

Deklica Jezusu:  Oh premili Jezus!
sram me je, da sem tolikokrat zaradi malih

355

rečij bila nevoljna, toževala svoj stan, govorila
o svoji službi. — Oh, kako majhen je križ
v mojem stanu proti tvojemu križu! —
kako lahko moje delo proti tvojemu opra¬
vilu! — Nikoli več ne bom nezadovoljna v
svojem stanu; in če tudi oslabim, saj mi
bodeš zopet vstati pomagal. Potrpežljivost
olajšuje najhujše križe; in vse lahko prestoji,
kdor se s teboj, moj Jezus, sklene.

Oče naš. — Ceščena Marija. — Usmili
se me!

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno mater.

UT.  Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Prijateljica! poglej

mojo žalostno mater; mati gre objokana za
menoj, ker me peljejo k smrti. Povprašaj,
kaj je storila, ona blažena? Bila je čista
devica, zvesta dekla Gospodova. Oče ne¬
beški jo ljubi, in kogar on ljubi, ne pusti ga
brez šibe, ampak obišče ga z žalostjo in
trpljenjem. — Zakaj pa ti tako naglo to-
žuješ, kedar ti ni vse po volji, — obupati
hočeš, če se ti ne godi vse po sreči. — Mar
nočeš ljubljenka božja biti?

23 *

356

Deklica Jezusu: Oh, kdo sem jaz,
uboga grešnica, — in kdo pa vidva, preljubi
Jezus in Marija! — Nedolžna toliko trpita,
jaz pa dolžna nočem trpeti! Oh, ves po¬
trpežljivi Jezus! uči me ljubiti šibo Očeta
nebeškega. Marija, mati žalosti, izprosi mi
milost s teboj radovoljno žalovati. — Naj
bom na tem svetu vajinega trpljenja — pa
tudi v nebeškem kraljestvu vajinega veselja
deležnica! Amen.

Oče naš. — Ceščena Marija. — Usmili
se me!

V. postaja.

Simon pomaga Jezusu križ nositi.

"fr.  Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Pomagal sem revnim
bolnikom in jih ozdravljal, mrtvim dajal
zopet življenje; zdaj pa sem sam pomoči
potreben, in ni človeka meni na pomoč.
Moji sovražniki morajo siliti Simona, da mi
pomaga križ nositi. Tako nehvaležni svet
povračuje dobrote! — Ali se boš tudi ti dala
siliti za menoj križ nositi?

Deklica Jezusu:  Oj,  preljubi Je¬
zus, naloži mi križ, služabnici svoji, po

357

svoji sveti volji; — dokler bom mogla,
nosila ga bom srčno za teboj; saj mi boš
lepo poplačal moj trud. — Pa kje je križ
tvoj ? Nevedni ljudje so, — da jih poučim;
grešniki, — da jih posvarim; nedolžno ob¬
dolženi so, — da se za njih poštenje po¬
skusim: to se pravi tvoj križ nositi. Oh,
ljubi Jezus, daj mi, da vse to storim, ne
prisiljeno, ampak z veseljem. Amen.

Oče naš. — Češčena Marija. — Usmili
se me!

VI. postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V. Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Gegava je ta po¬

doba, ki jo gledaš na prtu Veronike? Po¬
znaš li podobo svojega prijatelja, odrešenika
in zveličarja ? — Ali včš, kdo me je tako
razmesaril, — s krvjo oblil in s trnjem kronal?

Deklica Jezusu:  Oh, poznam tvojo
podobo, moj božji učenik in največji do¬
brotnik! Vem, kdo te je tolikanj revnega
storil. — Zavoljo naših hudobij si bil ranjen,
zavoljo naših grehov tepen, naše bolečine
si ti prestal. — Gledam v tvoji sveti podobi

358

tvojo potrpežljivost, ponižnost in krotkost.
Slišim tvoj prijazni glas: „Uči se od mene,
kako sem pohleven in ponižnega srca!“ —
Oh, tvojo podobo hočem globoko v svoje
srce vtisniti, na tvoje svete nauke in lepe
vzglede vedno misliti, pa tudi po tistih živeti;
naj ljudje spoznajo, da sem tvoja učenka, da
bodo hvalili Očeta, ki je v nebesih. Amen.

Oče naš. — Češčena Marija. — Usmili
se me!

VII. postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V. Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Vidiš, preljuba

moja, kako težek je mojega trpljenja križ!
Pregrehe vsega sveta na njem slonijo, —
tudi tvoji grehi na njem ležijo, ter me to¬
liko neusmiljeno k zemlji vlečejo. Ali se ti
ne usmilim? — Ali mi ne boš svoje roke
podala, — ne boš mi vstati pomagala?

Deklica Jezusu:  Moj Zveličar! na
moje roke in noge, — vzemi vse moje ude
in moči! — Ali kako in kje naj bi ti po¬
magala ? — Spomnim se, kaj ti želiš. V moji
soseski je zapuščen bolnik, — nema niko-

359

gar, ki bi ga preložil; — pri sosedi so otroci
ostali sirote, nemajo starišev, ki bi jih vzre¬
dili; — v naši vasi je zapuščena vdova,
nema moža, ki bi ji pomagal, — njo poto¬
lažil. — V naši župniji je izgubljen mla¬
denič, — zapeljana deklica, nemata prija¬
telja, da bi ju povrnil na pravo pot. „Kar
boste takim storili," veliš ti, moj Jezus, „to
boste meni storili. “ — Z veseljem jim hočem
roke podati, namestu tebe jim pomagati, vsaj
z molitvijo, če več ne morem; in ti mi boš
povrnil, kakor bi se bilo tebi zgodilo. Amen.

Oče naš. — Češčena Marija. — Usmili
se me!

VIII. postaja.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

V. Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Deklica! kar sem
rekel jeruzalemskim ženam, rečem tudi tebi:
Ne jokaj se nad menoj, jokaj se nad se¬
boj in nad svojimi grehi! Jaz, ves ne¬
dolžen, toliko trpim, kako se bo godilo ne-
spokorjenemu grešniku? Ako se to na ze¬
lenem lesu godi, kaj bo s suhim ? — Hočeš
li tudi ti biti suh les, ki ne prinaša sadil?

360

Deklica Jezusu: Moj Zveličar!
naj se jokam, pa le zato, ker te vidim to¬
liko trpeti za me. Naj se jokam, ker se
bojim, da bi me, suho mladiko, zavrgel, ki
tako malo dobrega storim. — Oh, kaj bo,
ako se za dobro posušim in po smrti v
peklu gorim! — Ne, ne zavrzi me, usmiljeni
Jezus! Ti si moja vinska trta, naj bom jaz
tvoja žlahtna mladika. Oživi me v posve¬
čujoči milosti božji, naj za vse dobro omla-
dim, in za nebeško kraljestvo veliko dobrega
storim. Amen.

Oče naš. — Češčena Marija. — Usmili
se me!

IX. postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

Hf.  Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Trikrat sem padel
na Oljski gori na svoj obraz, prosil Očeta,
naj mi odvzame kelih trpljenja; — volja
Očetova je, da ga pijem, in za-te trpim. —
Tretjokrat, glej, pod težkim križem ležim;
teža grehov me hoče posiliti. — In ti ne-
maš usmiljenja z menoj ? — Tvoje hude na¬
vade so vrvi, s katerimi me vlačijo; — tvoje

361

lahkomišljeno življenje me suva. Kako dolgo
še, prijateljica moja, kako dolgo še?

Deklica Jezusu:  Ne več, preljubi

moj Jezus, ne več! Kdo bi zamogel tebe
žaliti, ako te gleda, kako reven za nas na
zemlji ležiš. — Raztrgati hočem svoje ne¬
varno znanje, zapustiti svoje slabe tovaršije,
odvaditi se svojih pregrešnih navad. Čeravno
me svet zavrže, saj me bodeš ti vzel med
svoje. Amen.

Oče naš. — Češčena Marija. — Usmili
se me!

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti.

7^. Molim te, o Kriste! in te hvalim.

R. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Deklica, posvet¬

nega veselja tako željna! pokusi z menoj
grenke pijače, ki mi jo svet ponuja v po¬
slednji uri! — Tudi tebi bo svet dal toliko
grenkejšo pijačo, kolikor slajše ti je zdaj
pregrešno veselje. Tvojo požrešnost moram
plačevati, in za tvojo ničemurno gizdavost
na svojem životu toliko trpim. — Ti hodiš
prevzetno, nespodobno se nosiš, zametuješ
pošteno šego svojega stanu; mene pa slačijo,

362

da grem brez vsega oblačila za te umirat.
— Oh, spomni se, da si prišla gola na svet,
gola pojdeš zopet s sveta. Bodi pametna in
ponižna!

Deklica Jezusu:  O moj Jezus, ti ves
reven in zasramovan, — jaz pa prevzetna in
požrešna! Oh, ne bom več nezmerna v jedi
in pijači, ne zahajala med zapeljive ljudi. Po
svojem stanu se hočem ponižno nositi, ne
več posnemati tujih šeg. O moj Jezus, uči
me treznosti, naj po meri s hvaležnim srcem
uživam tvoje dari. — Uči me lepe poniž¬
nosti, naj se po svojem stanu modro obla¬
čim, ker vem, da si prevzetnim sovražnik,
in le ponižnim daješ svojo milost. Amen.

Oče naš. — Češčena Marija. — Usmili
se me!

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijajo.

Molim te, o Kriste! in te hvalim.

5. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Kaj so vam sto¬
rile moje roke, da jih razpenjate? — Kaj
moje noge, da jih neusmiljeno na križ pri¬
bijate? — Povejte, kaj sem vam žalega
storil? In tudi ti, moja prijateljica, molčiš,

363

v moje križanje dovoljuješ, — da, celo po-
maguješ! — Naj bi mi tako storil moj so¬
vražnik, ne potožil bi se; pa ti, moja do¬
mača prijateljica, ki si pri meni uživala to¬
liko dobrega, — zakaj me ti daš tako ne¬
usmiljeno križati?

Deklica Jezusu:  Kako bi jaz storila
kaj takega? — Preljubi moj Jezus, povej,
kdo te zdaj križa? — Oh, spomnim se:
»Grešniki so kovali po mojem životu!" Tako
ti govoriš po svojem preroku. — Kedar h
grehu molčim, v tvoje križanje dovoljujem;
kedar se h grehu smejim, tebe novič kri¬
žati pomagujem. — Oh podpihovalci vi, ob¬
rekovalci lažnivi, ne ostrite več žrebljev s
svojim hudobnim jezikom! — Vi goljufi in
tatje, ne napravljajte strašnega kladva s
svojo krivico! — Vi požrešniki, pijanci in
prešeštniki, ne pribijajte Jezusa, svojega
odrešenika, na grozovitni križ svojega ne¬
sramnega poželenja. — Braniti hočem, moj
Jezus, kolikor premorem, da ne bodo moji
ljudje s kakim smrtnim grehom novič te
križali. Oh moj križani Jezus, daj mi raji
umreti, kakor še s smrtnim grehom te kri¬
žati. Amen.

Oče naš. — Ceščena Marija. — Usmili
se me!

364

XII. postaja.

Jezus umrje na križu.

UT.  Molim te, o Kriste! in te hvalim.

E. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Jezus deklici:  Mlada popotnica,
poglej na me, kako na križu med nebom
in zemljo visim za te! Poslušaj mojih po¬
slednjih sedem besed, ki jih s križa tebi na¬
ročam. — „Oče, odpusti jim, ki tudi ne
vedo, kaj delajo!“ —Spokorjenemu razboj¬
niku: »Resnično ti povem, še danes boš z
menoj v raju.“ Ali ne želiš tudi ti v svoji
poslednji uri zaslišati ravno te vesele be¬
sede? „Sin! glej, tvoja mati!“ Ali ne boš
imela tudi ti Marijo za svojo ljubo mater?

— „Žeja me!“ — po zveličanju tvoje duše,

— tudi vsega sveta. — „Moj Bog! moj
Bog! zakaj si me zapustil?“ — Hudobni
svet misli tako, ker me Oče pusti toliko
trpeti. — »Dokončano je!“ — moje trp¬
ljenje pri kraju, moje opravilo dopolnjeno.

— „Oče! v tvoje roke izročam svojo dušo!“

Deklica Jezusu:  Jezus! ti nagneš
glavo — na strašnem križu umrješ za me,
daš si po smrti svoje srce prebosti, — da
do poslednje kaplje izteče tvoja sveta rešnja
kri. — Oh, kako grozoviten je vendar greh,

365

ki je tebe umoril! — Koliko je moja duša
vredna, da ti, sam Božji Sin, daš svoje živ¬
ljenje za njo! — Jaz pa, neumna grešnica,
zopet prodajam drago odkupljeno dušo pe¬
klenskemu sovražniku za kratko pregrešno
veselje! — Oh, kako bo moji duši, ko se
bo ločila telesa? — Okleniti se hočem, o
Jezus, tvojega svetega križa; naj omije tvoja
rešnja kri vse moje grehe in slabosti. Sveti
križ naj mi bo znamenje strahu pred gro-
zovitnim grehom, — lepo znamenje tvoje
ljubezni v življenju, pa tudi v smrti po¬
slednje zaupanje. Oh, daj tudi meni srečno
dokončati, in svojo dušo izročiti v Očetove
roke. Amen.

Oče naš. — Geščena Marija. — Usmili
se me!

XIII. postaja.

Jezusovo telo v naročju Marije.

7^. Molim te, o Kriste! in te hvalim.

Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.

Marija deklici:  Moja hči! Po¬
glej Jezusa, nedolžno jagnje, kako mrtev v
mojem naročju leži. — Greh je mojega pre¬
ljubega Sina umoril, greh meni materino
srce prebodel z mečem prevelike žalosti!

366

Oh, popotnica, ki mimo hodiš po svojih pre¬
grešnih potih, pridi in poglej, ali je žalost
tolika, kolikoršna je moja žalost?

Deklica Mariji:  Premila mati mo¬
jega Odrešenika, dopolnile so se ti besede,
ki ti jih je stari Simeon v templju povedal.
Tvoje srce je prebodel žalosti meč. Bila si
pokorna dekla svojega Gospoda pod straš¬
nim križem svojega Sinu, po njegovi besedi
se ti je zgodilo; zato si pa tudi zdaj kra¬
ljica nebes in zemlje. Tvoja čudna žalost
se ti je premenila v neizrečeno veselje. Oh
Marija, moja dobrotljiva mati, izprosi mi
milost, naj na tem svetu s teboj žalujem,
svoje grehe objokujem, in tudi grehe vsega
svetd; naj se mi sedanja žalost premeni v
večno veselje. Amen.

Oče naš. — Ceščena Marija. — Usmili
se me!

XIV. postaja.

Jezus v grob položen.

7^. Molim te, o Kriste! in te hvalim.
Jž. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil.
V Jožefovem vrtu pripravljen grob stoji.
Nobeden še v tem grobu počival ni; kdo
bo vendar v njem spal, kdo pokoj v novem

367

grobu užival? — Oh, moj dobri Pastir —
Jezus bo našel v grobu svoj mir, ki ga na
tem hudobnem svetu ni našel. — Jožef iz
Arimateje mu da poslednjo postelj smrtnega
spanja.

Jezus je mirno v grobu spal, da se ne
bom jaz groba bala; — on je moje vstajenje
in življenje. K tvojemu grobu, o Jezus, po¬
kleknem, srečne zadnje ure te prosim, za
sladek pokoj po smrti se ti priporočam.

Oh preljubi Jezus, ki si po tolikem
trpljenju mirno počival v hladnem grobu,
— počivala bom v njem skoraj tudi jaz; naj
bi le srečno!

Prosim te, za tvojih svetih pet krvavih
ran, stoj mi na strani, ko se bo moja duša
telesa ločila. Vzemi jo milostljivo v svoje
kraljestvo, da bo pri tebi živela, dokler
moje trudno truplo v črni zemlji počiva. In
kedar prideš z znamenjem sv. križa mrtve
k sodbi budit, — oh, daj tudi meni med
izvoljence na desnico priti, naj mi bo tvoje
bridko trpljenje v večno življenje. Amen.

Oče naš. — Geščena Marija. — Usmili
se me!

368

Konec.

Obhodila sem stopinje tvojega trpljenja
in smrti, usmiljeni Jezus; pregledala sem, ko¬
liko si za-me prestal. — Oh, kaj bom pa
jaz tebi dala za toliko ljubezen tvojo? Moj
ljubi brat si ti postal, — in vse tvoje je
tudi moje. Tvoj ljubi nebeški Oče je tudi
moj oče, tvoja mati Marija je tudi moja
mati, — tvoje nebeško kraljestvo je tudi
moje kraljestvo, ako ga sama ne zapravim;
in tvoje presveto Telo je hrana moje duše.
— Oh, preljubi Jezus, ves si moj, naj bom
tudi jaz vsa tvoja! — Ti si hotel za-me
trpeti in umreti, jaz pa hočem vekomaj tebi
živeti. — Oh, neskončno usmiljeni Bog, daj,
da trpljenje in smrt Jezusovo vedno pred
očmi imam, po njegovem svetem vzgledu
potrpežljivo ravnam in po Jezusovem ne¬
skončnem zasluženju v večno življenje pri¬
dem. Amen.

Litanije

k božjemu srcu Jezusovemu.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Presveto srce Jezusovo,

Srce Jezusovo, sina večnega Očeta,

Srce Jezusovo, sina neomadeževane
Device,

Srce Jezusovo, tempelj božestva,

Srce Jezusovo, bogatija modrosti in
vednosti božje,

Krščansko devištvo. 24

usmili se nas!

370

Srce Jezusovo, večno dopadenje ne¬
beškega Očeta,

Srce Jezusovo, zaklad božjih milostij,
Srce Jezusovo, neusahljivi studenec ne¬
beških dobrot,

Srce Jezusovo, ognjeno morje ljubezni
božje,

Srce Jezusovo, naša sprava z večnim
Bogom,

Srce Jezusovo, ljubezni goreče,

Srce Jezusovo, stanovitno in vekomaj
ljubeče,

Srce Jezusovo, črez vse dobrotljivo,
Srce Jezusovo, usmiljenja polno,

Srce Jezusovo, krotko in pohlevno,
Srce Jezusovo, črez vse ponižno,

Srce Jezusovo, črez vse potrpežljivo,
Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,
Srce Jezusovo, žalostno in otožno,
Srce Jezusovo, s strahom napolnjeno,
Srce Jezusovo, z našimi grehi obloženo,
Srce Jezusovo, naša hrana in vsakdanja
daritev,

Srce Jezusovo, veselje angeljem,

Srce Jezusovo, počivališče pobožnim
dušam,

Srce Jezusovo, sladkost čistim dušam,
Srce Jezusovo, pribežališče grešnikom,
Srce Jezusovo, upanje človeškega rodu,

usmili se nas!

371

Srce Jezusovo, zdravilo bolnikom, «

Srce Jezusovo, tolažba umirajočim, ^ ^

Srce Jezusovo, radost vsem izvoljenim, 'g g
O presveto in presladko srce Jezusovo! g

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usliši nas, o Jesus!

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče naš. Ceščena si Marija.

Vzdihljaj.  Pomagaj svojim služabnikom, o
Gospod!

Odgovor.  Katere si s svojo dragoceno krvjo
odrešil!

Vzd.  O Jezus, krotki in iz srca ponižni!

Odg.  Stori, da bodo naša srca podobna
tvojemu srcu!

Molimo!

Dodeli, prosimo, vsemogočni Bog! nam,
ki se radujemo nad najsvetejšim srcem tvo¬
jega ljubljenega sina, in ki v njem častimo
najimenitnejše darove njegove ljubezni do
nas, da se ne bomo samo veselili teh prejetih
dobrot, ampak ob jednem tudi njih sad za-

24 *

372

uživali. Po ravno tistem Jezusu Kristusu,
tvojem Sinu, Gospodu našem. Amen.

Ozri se, prosimo te, vsemogočni večni
Bog! na preljubeznjivo srce svojega Sina,
nad katerim imaš svoje dopadenje, in zavoljo
tega preljubeznjivega srca nam odpusti vse
naše grehe, odvrni od nas vse zaslužene šibe,
vlij v naša srca svojo ljubezen, ter nas obva¬
ruj, vodi in prepelji v večno življenje. Amen.

Molitev k presv. Srcu za splošne potrebe.

O presveto srce Jezusovo, usmili se naše
domovine! O presveto srce Jezusovo, razlij
svoj najobilnejši blagoslov črez našo mater
sveto cerkev, črez svetega očeta rimskega
papeža, črez našega cesarja, črez vse škofe
in duhovnike!

Ohrani vse pravične duše, pouči greš¬
nike, razsveti nevernike, blagoslovi naše so¬
rodnike in prijatelje, pomagaj umirajočim,
reši uboge verne duše iz trpljenja, in razširjaj
svoje milo kraljestvo črez vesoljno našo do¬
movino. Amen.

(Leon XIII. dne 16. maja 1885, odp. 300 dnij enkrat
na dan.)

*€>

Presveti Marijin rožnivenec.

Vernemu katoliškemu ljudstvu že od zdavnaj po¬
sebno mila in ljuba molitev je presveti Marijin
rožnivenec.  Znano je, da naš sedanji sveti oče
rimski papež Leon XIII. ves čas slavnega svojega vla¬
danja skoro leto za letom kličejo z gorkimi besedami
vse krščansko ljudstvo k preblaženi Mariji Devici, veli¬
častni kraljici rožanski. Po njihovem naročilu se že
od 1. 1883. obhaja po vesoljnem katoliškem svetu vsako
leto sveti rožanski mesec  vinotok z vsakdanjim
skupnim počeščenjem mile kraljice presv. rožnegavenca.
Leon XIII. očitno pred celim svetom oznanjujejo, da
je molitev presv. rožnegavenca Bogu in Mariji Devici
najbolj dopadljiva in za verno krščansko ljudstvo črez
vse koristna in sadunosna; zatorej tudi „vse kristijane
nujno opominjajo, naj ali očitno, ali za-se v svojih

374

hišah in družinah zvesto opravljajo to sveto molitev
rožnega venca in brez nehanja molijo”. (Leon XIII. v
okrožnici dne 1. kimovca 1883.)

Torej, preljuba krščanska deklica! če hočeš biti
Marijina hči in vredna njene materine ljubezni in nje¬
nega posebnega varstva, rada in pogosto moli presveti
rožnivenec; zmoli, če ti je le količkaj mogoče, vsak
dan po en del, ali vsaj po eno ali dve skrivnosti, in
tako dan za dnevom vseh 15 skrivnostij po vrsti na¬
prej. Če imaš priložnost, pristopi veselo in brez po¬
mišljanja tudi v eno ali drugo rožanskih bratovščin.

Sv. rožnivenec (rožanec)

se moli navadno tako-le:

1. Apostolska vera.

2. Oče naš.

3. Tri Ceščene Marije, pri katerih je
najbolje, da se obujajo tri božje čednosti,
rekoč:

1. Jezus, v katerega živo verujemo.

2. Jezus, v katerega trdno zaupamo.

3. Jezus, katerega srčno ljubimo.

4. Čast bodi Očetu itd.

Ali pa se tudi moli pred vese¬
lim delom:  1. Kateri naj pomnoži našo
vero; 2. kateri naj potrdi naše upanje; 3.
kateri naj užge našo ljubezen.

Pred žalostnim delom: 1. Kateri
naj potrdi naš spomin; 2. kateri naj raz-
sveti našo pamet; 3. kateri naj omehča
našo voljo.

Pred častitim delom:  1. Kateri
naj vodi naše misli; 2. kateri naj vodi naše
besede; 3. kateri naj vodi naša dejanja.

Skrivnosti

a) veselega dela:

1. Katerega si devica od svetega Duha
spočela;

2. katerega si devica obiskovaje Eliza¬
beto nosila;

3. katerega si devica rodila;

4. katerega si devica v templju darovala;

5. katerega si devica v templju našla.

b) žalostnega dela:

1. Kateri je za nas krvavi pot potil;

2. kateri je za nas krvavo bičan bil;

3. kateri je za nas s trnjem kronan bil;

4. kateri je za nas težki križ nesel;

5. kateri je za nas križan bil;

c) častitega dela:

1. Kateri je od mrtvih vstal;

2. kateri je v nebesa šel;

3. kateri nam je sv. Duha poslal;

376

4. kateri je tebe, devica, v nebesa vzel;

5. kateri je tebe, devica, v nebesih kronal.

Po vsakem delu se navadno še moli Oče naš in

10 Češčena Marij s pristavkom: »Usmili se ver¬
nih duš v vicah!"

1F.  Prosi za nas, o kraljica presv. rož¬
nega venca!

$. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

O Bog! ki nam je tvoj edinorojeni Sin
s svojim življenjem, s svojo smrtjo in s
svojim vstajenjem plačilo večnega zveličanja
zaslužil, dodeli nam, prosimo, da, ki te
skrivnosti s presv. rožnim vencem blažene
device Marije častimo, tudi posnemamo, kar
v sebi zapopadajo, in kar nam obetajo do¬
sežemo. Po tistem Kristusu, Gospodu našem.
Amen.

O dpe vek.

Bodi češčena, Marija devica,

Svetega rožnega venca kraljica!

Mi te častimo, in te prosimo:

Bodi nam ljuba mati vselej!

Mi te častimo, in te prosimo:

Cerkvi katoliški zmago ti daj!

PESMI.

Najslajše ime Jezus,

Cerkvena pesem.

1. O Jezus, sladki moj spomin,
Veselje srčnih globočin;

<3rez med pa in sladčice vse
Navzočnost tvoja sladka je.

2. Ni moč zapeti lepšega,

Ne slišati milejšega,

In slajših mislij tudi ni,

Ko si, o ljubi Jezus, ti!

3. Spokornikom si trden up,
Prošnjikom svojim vedno ljub,
Tem dober, ki te iščejo,

Kaj tem še, ki te najdejo!

4. Jezika ni, da bi to djal,

Ni bukev, da bi v njih to bral,
Kaj tisti čuti, kaj imd,

Kdor Jezusa ljubiti zna !

5. O Jezus, vernih src sladkost,
Vir živi nam in vsa svetlost;
Z radostjo polniš nam srce,
Presezaš vseh ljudij želje.

6. Krasota, Jezus, angeljska,
Ušesu pesem milena;

Ti ustom si najslajši med,

In srcu ti nebeška jed.

7. Še lačni so, ki te jedo,

Še žejni so, ki te pijo,

Nič ne žele si boljšega,

Ko Jezusa ljubljenega.

8. 0 sladki Jezus, moje vse,

Ti moje duše upanje;

Glej, solznih iščem te oči,

Po tebi srce hrepeni!

9. Ostani z nami, o Gospod,
Razsvetli ves človeški rod,
Preženi nam duha temo,
Napolni svet s sladkostjo vso!

10. O mili Jezus, čutim naj
Ljubezni tvoje moč, to daj;
Pripelji me v nebeško slast,
Da večno gledam tvojo čast!

11. Veselje bodi Jezus nam,

Ki boš plačilo naše tam;

Ti bodi naše slave vir,
Zveličanje, nebeški mir!

379

Hvaljen bodi Jezus Kristus.

1. Ko zjutraj se zbudim,

Najprvo izgovorim:

Pohvaljen Jezus Kristus!

2. Da začne svitati,

Me vabi klicati:

Pohvaljen Jezus Kristus!

3. In ko oblačim se,

Vsa moja misel je:

Pohvaljen Jezus Kristus!

4. Po potu tod gredoč
Pozdravljam vse, rekoč:
Pohvaljen Jezus Kristus!

5. Amen, odgovorim,

Pozdrav če zadobim:

Pohvaljen Jezus Kristus!

6. Ko mimo križa grem,

V ponižnosti povem:

Pohvaljen Jezus Kristus!

7. Če v cerkev prihitim,

Rekoč se poškropim:

Pohvaljen Jezus Kristus!

8. Pozabiti ne smem,

Če v kako hišo grem:
Pohvaljen Jezus Kristus!

9. Ko vzamem spet slovo,

Se poslovim tako:

Pohvaljen Jezus Kristus!

10. Naj pijem ali jem,

Naj zdrava k delu grem:
Pohvaljen Jezus Kristus!

11. Gre delo mi od rok,

Ga blagoslovi Bog:
Pohvaljen Jezus Kristus!

12. Ko delati neham,

Se Bogu v roke dam:
Pohvaljen Jezus Kristus!

13. Mi sreča mila je,
Zahvalim srčno se :
Pohvaljen Jezus Kristus!

14. In kedar kaj trpim,

Le voljno govorim:
Pohvaljen Jezus Kristus!

15. Za vsaki božji dar,

Se tako malo stvar:
Pohvaljen Jezus Kristus!

16. Od tebe vse imam,

Za vse ti hvalo dam:
Pohvaljen Jezus Kristus!

17. Če bliska in grmi,

Moliti me uči:

Pohvaljen Jezus Kristus!

18. In žlahtnih rožic cvet
Uči me tudi pet’:
Pohvaljen Jezus Kristus!

19. Veseli ptičji rod
Prepeva vsepovsod:
Pohvaljen Jezus Kristus!

20. Še solnce prelepo
Mi oznanjuje to:
Pohvaljen Jezus Kristus!

21. In luna z zvezdami
Prijazno govori:
Pohvaljen Jezus Kristus!

22. Naj zemlja in nebo,

Naj vse stvari pojo:
Pohvaljen Jezus Kristus!

23. Na noč, prej ko zaspim,
Še vselej ponovim:
Pohvaljen Jezus Kristus!

24. Kar sem žalila te,

To v srcu peče me:
Pohvaljen Jezus Kristus!

25. Srce objokano
Bo tebe hvalilo:
Pohvaljen Jezus Kristus!

26. Ne boš zavrgel me,

Če le poboljšam se:
Pohvaljen Jezus Kristus!

27. Predobri moj pastir,

Za ljubi dušni mir:
Pohvaljen Jezus Kristus!

28. Sedaj in vsaki čas
Bo moj veseli glas:
Pohvaljen Jezus Kristus!

29. Ko pride smrtna noč,
Bom vzdihnila rekoč:
Pohvaljen Jezus Kristus!

30. In v dolgi večnosti
Moj duh naj te časti:
Pohvaljen Jezus Kristus!

tena si Marija.

1. Poj z mano celi svet
Ljubezni svete vnet:
Češčena si Marija!

2. Iz srca vsaki čas
Bom pevala na glas:
Češčena si Marija!

3. Ko v jutru zazvoni
Zapeti me budi:
Češčena si Marija!

4. Ko poldne spet zvoni,
Pozdraviti veli:

Češčena si Marija!

5. Ko večno luč zvoni,

Se tebi sporoči:

Češčena si Marija!

6. Se svet razveselil,

Ko angelj je častil:
Češčena si Marija!

7. Človeka Bog otel,

Ko molit’ je začel:
Češčena si Marija!

8. Zatrla tvoja čast
Je hudemu oblast:
Češčena si Marija!

9. Veseli ti zato
Kristjani zdaj pojo:
Češčena si Marija!

10. Naj bode star al’ mlad,
Prepeva tebi rad:
Češčena si Marija!

11. Kdor te za mater ima,
To lepo pesem zna:
Češčena si Marija!

12. Nam žalost ohladi,

V veselje premeni:
Češčena si Marija!

13. V nebesih tam pojo
To pesem angeljsko:
Češčena si Marija!

14. Na zemlji krog in krog
Je pesem vseh otrok:
Češčena si Marija!

15. Bogu se dobro zdi,

Če srce govori:

Češčena si Marija!

16. Bog blagoslavlja nas
Za ta veseli glas:
Češčena si Marija!

17. Zgubljeno dete ni,

Ki mater prav časti:
Češčena si Marija!

18. Če iščemo pomoč,
Vzdihujemo rekoč:
Češčena si Marija!

19. Skušnjava odbeži,

Če se le oglasi:

Češčena si Marija!

20. To srcu je radost,

V težavah nam sladkost
Češčena si Marija!

21. Da, vso hudobno moč
Premagamo rekoč:
Češčena si Marija!

22. In na poslednji čas
Najlepši nam bo glas:
češčena si Marija!

23. Slovo bo lahko vzel,
Kdor je to pesem pel:
Češčena si Marija!

24. Pristopila mu bo,

Ko zadnjič vzdihnil bo:
Češčena si Marija!

25. Bogu izročila ga
Lepo pozdravljena:
Češčena si Marija!

26. Kraljica milosti,

Naj te moj duh časti:
Češčena si Marija!

27. Ko pride grozna smrt,
Mi bode grob odprt:
Češčena si Marija!

28. Pokaži mi takrat
Telesa svoj’ga sad:
Češčena si Marija!

29. V nebesih te častim
Naj s petjem angeljskim
Češčena si Marija!

30. Ko pridem v sveti raj,
Bom pela vekomaj:
Češčena si Marija!

6 '

Poglavitne reci

iz

krščanskega nanka.

Kaj nam je storiti, da bomo zveličani ?
Da bomo zveličani, moramo: 1. vse vero¬
vati, kar nam je Bog razodel; 2. v Boga za¬
upati in na njega se zanašati; 3. Boga črez
vse ljubiti in njegove zapovedi spolnovati;
4. sprejemati sv. zakramente, nam v zveli¬
čanje postavljene; 5. krščansko pravični
biti, to je greha se varovati in dobro storiti.

Petero poglavij katekizma:  1. vera; 2.
upanje; 3. ljubezen; 4. sv. zakramenti; 5.
krščanska pravičnost. In pristavek o štirih
poslednjih rečeh.

Sest glavnih resnic:  1. da je en Bog;

2. da je Bog pravičen sodnik, kateri dobro
plačuje, in hudo kaznuje; 3. da so tri božje
osebe, enega bitja in ene natore: Oče, Sin
in sv. Duh; 4. da seje Bog Sin, druga božja
| oseba, Jezus Kristus, učlovečil zato, da nas

Krščansko devištvo. 25

386

je s svojo smrtjo na križu odrešil in večno
zveličal; 5. daje  človeška duša neumrljiva;
6. da je milost božja k zveličanju potrebna,
in da človek brez milosti božje nič zasluž¬
nega za večno življenje storiti ne more.
Znati zapovedano  je vsakemu katoličanu:

1. Apostolsko vero; 2. Gospodovo molitev;

3. deset božjih in pet cerkvenih zapovedij; 4.
sedem zakramentov; 5. krščansko pravičnost.

Dvanajst členov apostolske vere:  1. Ve¬
rujem v Boga Očeta vsemogočnega, stvar¬
nika nebes in zemlje; 2. in v Jezusa Kri¬
stusa, Sina njegovega edinega, Gospoda na¬
šega; 3. kateri je bil spočet od sv. Duha,
rojen iz Marije Device; 4. trpel pod Ponci-
jem Pilatom, križan bil, umrl in v grob po¬
ložen; 5. je šel v predpekel; tretji dan od
mrtvih vstal; 6. je šel v nebesa, sedi na des¬
nici Boga Očeta vsemogočnega; 7. od ondod
bo prišel sodit žive in mrtve. 8. Verujem v
svetega Duha; 9. sveto katoliško cerkev, ob¬
čestvo svetnikov; 10. odpuščanje grehov;
11. vstajenje mesa (života); 12. in večno
življenje. Amen.

Sedem, prošenj Očenaša:  Oče naš, kateri
si v nebesih! 1. Posvečeno bodi tvoje ime;

2. pridi k nam tvoje kraljestvo; 3. zgodi se
tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.

4. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; 5.

387

odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬
puščamo svojim dolžnikom. 6. In ne vpelji
nas v skušnjavo; 7. temveč reši nas hu¬
dega. Amen.

Trije deli Cešcene Marije:  l.Ceščena Ma¬
rija, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena
si med ženami; 2. in blažen je sad tvojega te¬
lesa: 3. Jezus! SvetaMarija, Mati Božja! prosi
za nas grešnike zdaj in našo smrtno uro. Amen.

Lastnosti ložje:  1. Bog je večen, je

vselej bil, je, in bo vselej. 2. Bog je čisti
duh; bitje, katero ima najbolj popolni um
in najboljšo voljo, telesa pa ne. 3. Bog je
vseseden; ve vse: preteklo, sedanje in
prihodnje; ve tudi naše najskrivnejše misli
in želje, torej mu ničesar ne moremo pri¬
kriti. 4. Bog je neskončno moder; stori vse
iz najboljšega namena in voli najpriprav-
nejše pomočke, da svoj namen doseže. 5.
Bog je vsemogočen; stvaril je nebo in zemljo
in vse, kar je, njemu ni nič nemogoče sto¬
riti. 6. Bog je vsegapričujoč; je povsod, v
nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno
svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži
vse hudo. 8. Bog je neskončno resničen in
zvest; vse kar reče je res, in kar obljubi
ali žuga, vse spolni. 9. Bog je nepremen-
ljiv; je vekomaj ravno tisti. 10. Bog je ne¬
skončno dobrotljiv; skrbi po očetovsko za

25 *

388

vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno usmiljen; odpušča
nam naše grehe, ako se resnično poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen; plačuje vse
dobro, in kaznuje vse hudo, natanko, ka¬
kor si kdo zasluži.

Božje osebe so tri,  katerih vsaki se pripi¬
sujejo: 1. Božja natora in 2. božje lastnosti;
3. božje ime; 4. božja dela; 5. božja čast.

Jezus Kristus  je: 1. Edinorojeni Sin
Boga Očeta; 2. Bog in človek skupaj; 3. naš
Učenik, Odrešenik in Gospod.

Jezus nas je učil:  1. Kaj imamo vero¬
vati, da bomo Boga prav spoznali. 2. Kaj
imamo upati, da bomo od Boga prejeli. 3.
Kako imamo Boga ljubiti, in kaj storiti, da
bomo časno srečni in večno zveličani.

Darovi sv. Duha  so: 1. Dar modrosti;
2. dar umnosti; 3. dar svetovanja; 4. dar
moči; 5. dar učenosti; 6. dar pobožnosti;
7. dar strahu božjega.

Sveta katoliška cerkev  je vidna družba
vseh pravovernih krist.ijanov, kateri verujejo
vsi enoiste nauke, prejemajo enoiste zakra¬
mente in imajo vidnega najvišjega pogla¬
varja rimskega papeža.

Znamenja prave cerkve  so: 1. da je

edina; 2. da je sveta; 3. da je vesoljna ali
katoliška; 4. da je apostolska.

389

Udje sv. cerkve, ki imajo občestvo  med
seboj, so: 1. Verniki na zemlji; 2. svetniki
v nebesih; 3. duše rajnih, ki so v vicah.

Duhovni zakladi,  katerih se udje svete
cerkve udeležujejo, so: 1. Sv. zakramenti;

2. daritev sv. maše; 3. molitev; 4. dobra
dela; 5. zasluženje vernikov.

Zapovedi božje:  1. Veruj v enega sa¬

mega Boga. 2. Ne imenuj po nepridnem
božjega imena. 3. Posvečuj nedeljo. 4. Spo¬
štuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in
da ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6.
Ne prešeštvuj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po
krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi
svojega bližnjega (ljudske) žene. 10. Ne želi
svojega bližnjega (ljudskega) blaga.

Dve zapovedi ljubezni:  Prva:  Ljubi

Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega
srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti
in iz vse svoje moči. Druga:  Ljubi svo¬
jega bližnjega, kakor sam sebe.

Cerkvene zapovedi:  L Posvečuj zapove¬
dane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapo¬
vedanih praznikih s spodobno pobožnostjo
pri sv. maši. 3. Posti se zapovedane postne
dni. 4. Izpovej se svojih grehov postavlje¬
nemu izpovedniku vsaj enkrat v letu, in o
velikonočnem času prejmi presv. rešnje Telo.
5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

390

Sv. maša  je nekrvava daritev nove za¬
veze, vedni spomin in ponavljanje krvave
daritve, katero je Jezus Kristus na križu
opravil.

Najimenitnejši deli sv. maše  so : 1. sveti
evangelij; 2. darovanje; 3. povzdigovanje;
4. sv. obhajilo.

Milost božja  je nezaslužen notranji, črez-
natorni dar božji, ki nam ga Bog zavoljo
zasluženja Kristusovega deli k našemu zve¬
ličanju.

Milost božja je dvojna:  1. dejanska; 2.
posvečujoča.

Sedem sv. zakramentov:  1. Sveti krst;
2. sveta birma; 3. sveto rešnje telo; 4. sveta
pokora; 5. sveto poslednje olje; 6. sveto
mašnikovo posvečenje; 7. sveti zakon.

Zakramenta mrtvih  sta dva: 1. sv. krst;
2. sv. pokora.

Zakramentov živih  je pet: 1. sv. birma;
2. sv. rešnje telo; 3. sv. poslednje olje; 4.
sv. mašnikovo posvečenje; 5. sv. zakon.

Pet delov je potrebnih  k zakramentu sv.
pokore: 1. izpraševanje vesti; 2. srčno ob¬
žalovanje grehov ali kes; 3. trdni sklep po-
boljšanja; 4. čista izpoved; 5. naložena po¬
kora (zadoščenje).

Obžalovanje grehov  mora biti: 1. No¬

tranje ; 2. čreznatorno; 3. črez vse; 4. splošno.

391

Izpoved mora biti:  1. ponižna; 2. čista;

3. natančna, odkritosrčna in brez hinavščine.

Odpustli so:  odpuščenje časnih kaznij,
katere bi po odpuščenem grehu ali v seda¬
njem življenju, ali pa po smrti v vicah imeli
trpeti. Odpustki so dvojni: popolni in ne¬
popolni.

Krščanska pravičnost veleva:  Varuj se
hudega, in stori dobro! Edino hudo je greh.

Greh je dvojen:  1. izvirni ali podedo¬
vani greh; 2. dejanski grehi.

Vrste dejanskih grehov  so : 1. Sedem po¬
glavitnih grehov. 2. Šest grehov zoper sve¬
tega Duha. 3. Štirje v nebo vpijoči grehi.

4. Devet tujih grehov.

Foglavitni grehi:  1. Napuh. 2. Lakom¬
nost (skopuštvo). 3. Nečistost. 4. Zavist ali
nevoščljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba.

Grehi zoper sv. Duha:  L Predrzno v

božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo
obupati. 3. Spoznani krščanski resnici se
ustavljati. 4. Svojemu bližnjemu božjo mi¬
lost zavidati. 5. Do lepega opominjevanja
otrplo srce imeti. 6. V nespokornosti trdo¬
vraten ostati.

V nebo vpijoči grehi:  1. Radovoljni uboj.
2. Mutasti ali sodomski greh. 3. Zatiranje
ubožcev, vdov in sirot. 4. Delavcem in na¬
jemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati.

392

Tuji grehi:  1. V greh nasvetovati. 2.

Greh velevati. 3. V drugih greh privoliti.
4. V greh napeljevati. 5. Drugih grehe hva¬
liti. 6. H grehu molčati. 7. Greh izpregle-
dati. 8. Greha se udeležiti. 9. Greh zago¬
varjati.

Dobro pred Bogom,  je vse, kar je po
božji postavi; po božji postavi pa so čed¬
nosti „in dobra dela.

čednosti  so božje in dejanske. Božje
so tri:  1. Vera. 2. Upanje. 3. Ljubezen.

Dejanskih pa je mnogo.

Poglavitne dejanske čednosti  so: 1. Mo¬
drost; 2. zmernost; 3. pravičnost; 4. srčnost.
Čednosti poglavitnim grehom nasprotne:

1. Sv. ponižnost. 2. Radodarnost. 3. Sveta
čistost. 4. Krščanska ljubezen. 5. Treznost.
6. Sv. potrpežljivost (krotkost). 7. Gorečnost
v dobrem.

Dolžnosti , katere je Jezus Kristus po¬
sebno priporočil: 1. Pred vsem drugim

iskati kraljestvo božje in njegovo pravico.

2. Samega sebe zatajevati. 3. Svoj križ no¬
siti. 4. Za Kristusom hoditi. 5. Krotek in
ponižen bili. 6. Sovražnike ljubiti, dobro
storiti njim, kateri nas sovražijo, moliti za
tiste, kateri nas žalijo in preganjajo.

Osem od Gospoda Jezusa posebno bla-
grovanili čednostij:  1. Blagor ubogim v duhu,

393

ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor
krotkim, ker zemljo bodo posedli. 3. Blagor
žalostnim, ker potolaženi bodo. 4. Blagor
lačnim in žejnim pravice, ker nasičeni bodo.
5. Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo
dosegli. 6. Blagor njim, kateri so čistega
srca, ker oni bodo Boga gledali. 7. Blagor
mirnim, ker otroci božji bodo imenovani.
8. Blagor njim, ki zavoljo pravice prega¬
njanje trpijo, ker njih je nebeško kraljestvo.

Dobra dela najimenitnejša  so tri: 1.
Molitev; 2. post; 3. miloščina.

Telesna dela usmiljenja:  1. Lačne na-
sičevati. 2. Žejnim pijače dajati. 3. Popot¬
nike sprejemati. 4. Nage oblačiti. 5. Bol¬
nike obiskovati. 6. Jetnike reševati. 7. Mr¬
liče pokopovati.

Duhovna dela usmiljenja:  1. Grešnike

svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Dvomečim prav
svetovati. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico
voljno trpeti. 6. Razžalnikom iz srca odpu¬
stiti. 7. Za žive in mrtve moliti.

Trije nasveti evangeljski:  1. Radovoljno
uboštvo. 2. Vedno devištvo. 3. Popolna po¬
korščina pod duhovnim poglavarjem.

Štiri poslednje reci:  1 . smrt; 2. sodba;
3. pekel; 4. nebesa.

Kouecne opazke uredništva.

Knjižica utegne v roke priti tudi kakemu stro¬
gemu ocenjevalcu in vsestranskemu knjigoslovcu, zato
treba tukaj dostaviti nekaj podatkov zastran uredni¬
škega dela. (Prim. „Predgovor“, str. 6, opazka 2.)

Prvi del je precej pomnožen. Zgodilo se je to
iz posebnega namena, naj bi knjižica podajala vrlim slo¬
venskim devicam nekako celotno vodilo deviškega in
krščansko-popolnega življenja. (Prim. str. 103, štev. 4.)
Dodatki so ali vzeti iz Slomšekovih spisov, ali pa so
sestavljeni v njegovem duhu.

Pesem „£>eviški stan“, str. 14, je dodana iz
Slomšekovih „Zbranih spisov“, I., str. 182.

„Devištva čast in imenitnost",  prvi del
(I.) iz „Drobtinic“, 1. 1859—60, XIV. letnik, str. 26.

„Beseda zapeljanim deklicam",  str. 61,
iz „Drobtinic“, XIV. L, str. 33.

„Devištva osmero veselje",  str. 68, je se¬
stavljeno po Slomšeku v imenovanih „Drobtinicah“,
str. 30, toda predelano in pomnoženo.

„Pot deviške popolnosti" in „Obljuba
vednega devištva"  sta dodana po uredniku.

Drugi del knjižice je neizpremenjen; le abecedna
vrsta se je pri nekaterih svetnicah predrugačila.

V tretjem delu so pridejane mnoge molitve; na
primer: „Magniflkat“, „Kratke molitve k sv. maši",
„Leonove molitve po sv. maši", „Tri božje čednosti",
„Litanije“, „Sv. križev pot" (Slomšekov), „Presv. Ma¬
rijin rožnivenec", „Kratki katekizem"; pri izpovednih
molitvah je iz urednikovega peresa: „Dostavek:

Nekoliko blagohotnih opominov"  itd.

Ti podatki bodo, mislimo, večinoma zadostovali.

KAZALO

Stran

Predgovor . 5

A. M. Slomšeka: Krščansko devištvo.

Nagovor.11

Deviški stan (Pesem). 14

I. del. — Potrebni nauki za dekleta.

1. Devištva čast in imenitnost. 17

2. Devet najhujših sovražnikov in sovražnic de¬
vištva .24

3. Deset prijateljev in prijateljic devištva . . 39

4. Petero zlatih naukov deviškega življenja . . 53

5. Beseda zapeljanim deklicam.61

6. Deviški venec. Sedem žlahtnih rožic, devi¬
štva najlepših čednostij. 63

7. Devištva osmero veselje.68

8. Pot deviške popolnosti.85

9. Obljuba vednega devištva.98

10. Pesem neveste Jezusove.123

II. del. — Vzgledi.

Dva in petdeset božjih svetnic , deviškega stanu
posebnih prijateljic.

1. Sv. Agata. (Vzgled, kako se skušnjava pre¬
maga ).127

2. Sv. Ana. (Vzgled srečne matere.) ....  130

3. Sv Anastazija. (Vzgled usmiljene žene.) . . 132

4. Sv. Apolonija. (Vzgled goreče ljubezni do Jezusa.) 134

5. Služabnica božja Armela. (Vzgled pobožne

deklice.).135

6. Sv. Barbara. (Vzgled žive spoznave božje.) . 137

Stran

7. Sv. Brigita. (Vzgled poštene zakonske žene.) 139

8. Sv. Cecilija. (Vzgled tovaršije angeljske.) . 142

9. Sv. Cita. (Vzgled poštene kmetiške deklice.) 144

10. Sv. Doroteja. (Vzgled neveste Jezusove.) . . 147

11. Sv. Elizabeta. (Vzgled ljubeznjive prijateljice

ubožcev.).148

12. Sv. Evdoksija. (Vzgled, kaj sveto petje pre¬
more.) .150

13. Sv. Evfrazija. (Vzgled deviške ponižnosti.) . 152

14. Sv. Evlalija. (Vzgled krščanske srčnosti.) . . 154

15. Sv. Evstohija. (Vzgled ponižne, pametne

nošnje.).155

16. Sv. Eina. (Vzgled deviške sramežljivosti.) . 157

17. Sv. Flora. (Vzgled, kako opravljati dobra dela.) 159

18. Sv. Frančiška rimska. (Vzgled bogaboječe za¬
konske žene.).160

19. Sv. Genovefa. (Vzgled bogaboječe kmetiške

deklice.).163

20. Sv. Helena. (Vzgled dobrodarne kristijane.) . 166

21. Zvel. Hema. (Vzgled krščanske gospodinje.) 168

22. Zvel. Izabela. (Vzgled usmiljene device.) . . 171

23. Sv. Jedert. (Vzgled krščanskega devištva.) . 172

24. Sv. Julija. (Vzgled zveste služabnice božje) 174

25. Sv. Julijana. (Vzgled goreče krščanske ljubezni.) 176

26. Sv. Katarina mučenica. (Vzgled modre krščan¬
ske device.).178

27. Sv. Klara. (Vzgled zveste učenke Jezusove.) 180

28. Sv. Kristina. (Vzgled krščanske stanovitnosti.) 182

29. Sv. Kunigunda. (Vzgled svete zakonske žene.) 183

30. Sv. Lidvina. (Vzgled potrpežljive deklice v

bolezni.).186

31. Sv. Lucija. (Vzgled stanovitne čiste device.) 188

32. Sv. Marija Magdalena. (Vzgled resničnega po-

boljšanja.).191

33. Sv. Magdalena Paciška. (Vzgled pridne učenke.) 194

Stran

34. Sv. Maneta devica in mučenica. (Vzgled kr¬
ščanske stanovitnosti.).197

35. Sv. Marjeta Kortonska. (Vzgled velike spo-

korniče.).199

36. Sv. Marina. (Vzgled pravega poboljšanja.) . 203

37. Sv. Marcelina. (Vzgled poštene deviške to-

varšije.).205

38. Zv. Matilda. (Vzgled lepe sesterne ljubezni.) 207

39. Sv. Monika. (Vzgled z velikanskega posvarjenja.) 208

40. Sv. Neža. (Vzgled nepremagljive device.) . 209

41. Sv Notburga. (Vzgled poštene krščanske dekle.) 213

42. Sv. Potamijana. (Vzgled svete deviške sra¬
mežljivosti.) .215

43. Sv. Begina. (Vzgled bogaboječe pastirice.) . 217

44. Sv. Boža. (Vzgled deviške potrpežljivosti.) . 219

45. Sv. Bozalija. (Vzgled zveličanske samote.) . 221

46. Sv. Sinkletika. (Vzgled lepega deviškega za-

46. Sv. Tajda. (Zapeljevanja žalosten vzgled.) . 225

48. Sv. Tekla. (Vzgled, kako se Bog v svojib slu¬
žabnicah veličasti.).227

49. Sv. Teodozija. (Vzgled žive vere.) ....  229

50. Sv. Terezija. (Vzgled, kaj branje dobrih bukev

velja.).231

51. Sv. Uršula. (Vzgled sesternega posvarjenja.l 234

52. Sv. Veronika. (Vzgled, kako se moli in dela.) 236

III. del. — Molitve.

Jutranji vzdihljeji in molitve.239

Posebni vzdihljeji črez dan.243

Večerne molitve in vzdihljeji.246

Večerni blagoslov.249

Kratka večerna molitev. 250

Magnifikat, hvalospev device Marije, z razlago . 251
Magnifikat v prostozloženi obliki. (Pesem.) . . 257

Stran

Mašne molitve (daljše).259

Kratke molitve k sv. maši.276

Krajše molitve k sv. maši.280

Molitve zaukazane po tihi sv. maši.283

Molitev pred pridigo in po pridigi.285

Tri božje dednosti.286

Opravilo sv. izpovedi.289

Sveto obhajilo.308

Razne molitve (1—12).316

Molitve za popolne odpustke: Molitev za ohra¬
nitev sv. vere.325

Krajša molitev za popolen odpustek ....  327

Litanije presv. imena Jezusovega.329

Lavretanske litanije.334

Litanije vseh svetnikov.340

Kraljevi pot sv. Križa.351

Litanije k božjemu srcu Jezusovemu ....  369

Presveti Marijin rožnivenec.373

Pesmi: 1. Najslajše ime Jezus.377

2. Hvaljen bodi Jezus Kristus ....  379

3. Češdena si Marija . . ....  382

Poglavitne redi iz kršdanskega nauka ....  385

Konedne opazke uredništva.394

Kazalo

godovnih dnij svetnic, katerih življenje je popi¬
sano v II. delu te knjige.

Prosenec ali januar.

Dan Stran

3. Sv. Genovefa . . 163
5. Sv. Sinkletika . 223
13. Sv. Veronika . . 236
21. Sv. Neža . . .209

Svečan ali februar.

5. Sv. Agata . . . 127

6. Sv. Doroteja . . 147

9. Sv. Apolonija . . 134

16. Sv. Julijana . .176

22. Sv. Marjeta Kort. 199

Sušeč ali marec.

1. Sv. Evdoksija . 150

3. Sv. Kunigunda . 183

9. Sv. Frančiška R. 160

12. Sv. Fina . . .157

13. Sv. Evfrazija . . 152

17. Sv. Jedert . . .172

Mali traven ali april.

2. Sv. Teodozija. . 229
12. Zvel. Matilda . . 207

Dan Stran

14. Sv. Lidvina . . 186
27. Sv. Cita ... 144

Veliki traven ali maj.

4. Sv. Monika . . 208
22. Sv. Julija . . .174

25. Sv. Magdalena Pa-
eiška ....  194

Rožnik, ržni cvet ali junij.

27. Zvel. Hema . . 168

28. Sv. Potamijana . 215

Mali srpan ali julij.

11. Sv. Marina . . 203
17. Sv. Marcelina . 205
20. Sv. Marjeta . . 197
22. Sv. Marija Magd. 191
24. Sv. Kristina . . 182

26. Sv. Ana ... 130

Veliki srpan ali avgust.

12. Sv. Klara . . .180
18. Sv. Helena . . 166

’• v

Vinotok ali oktober.

8. Sv. Brigita . . 139

8. Sv. Tajda . . . 225

15. Sv. Terezija . . 231

Dan Stran

21. Sv. Uršula . . 234
24. Sluz. bož. Armela 135

Listopad ali november.

19. Sv. Elizabeta . . 148

22. Sv. Cecilija . . 142

24. Sv. Flora . . . 159

25. Sv. Katarina muč. 178

Gruden ali december.

4. Sv. Barbara . . 137
10. Sv. Evlalija . . 154
13. Sv. Lucija . . 188
25. Sv. Anastazija . 132