teto LX1X Stev. 34 a V Ljubljani, v torek, 11. februarja 1041 Poitnina plato«« t polotil	Cena 2 din
■ ni i ii^ ii' i- ■	1 '
mesečno ^^^ T/jF ^ ^JgBBBm^ O ^VKT"11^	°št". °o!m9
80 din. za možem- g^B MgM HI M AMk M MH^n. £j$mM	za inserate.
deljska izdaja ce-
Jeva ulica 0
loletno 06 din, za	^MMHV J^Mr ^^pr M	^^M	^ Tel 40-01 do 40-05
inozemstvo 120 din.	^^L^J^^p ^JHf^® ^L^^^r Jj	^^B	Podruž.1
Uredništvo:	eBBHBBB^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ Celje,Ptuj,Jesenice,
Kopitarjeva ul.6/ITL	Kranj, Novo mesto,
TeL 40-01 do 40-05	Izliaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku.	Trbovlje.
Francija v stiskah
Odkar je maršal Petain iz svoje vlade odslovil uavala, to je nekako od srede decembra lanskega leta, doživlja Francija zelo resne dneve. Laval, ki pripisuje svoj padec svojim nasprotnikom v Pe-tainovi vladi, ki da so želeli njega popolnoma odstraniti od soodločanja v zunanjih in notranjih vprašanjih Francije, se je zabarikadiral v Parizu, kjer ima skupino svojih prijateljev in je od tod začel hudo borbo zoper vlado v Vichyju. Zagovarja jo s tem, da so njegovi nasprotniki maršala Petaina pridobili zase, da ne bi več vodil tiste in take politike sodelovanja z Nemčijo, kakor se zdi La-valu edino pravilna. x
V	to borbo je posegel tudi zastopnik Nemčije v Parizu, znani Abetz, Petain in Hitler sta drug drugemu pisala — kaj, to je še danes tajnost — naposled je bil poklican na pozorišče admiral Darlan kot posredovalec med maršalom in Lavalom, o katerem so trdili, da ne terja nič več in nič manj, kakor da prevzame vodstvo francoske zunanje in notranje politike, medlem ko bi Petain imel golo reprezentativno vlogo. Ker so domnevali, da za Lavalom brezpogojno sloji Nemčija, so sklepali, da se bo moral sedanji vodja Francije ukloniti zahtevam Lavala ali pa bi se zgodil preobrat, ki bi maršala odstranil s silo, če bi se sam ne umaknil ali pa storil kaj še usodnejšega. Zakaj ni si bilo mogoče drugače pojasniti velike politične stiske, v kateri se Francija nahaja skoraj že poldrug mesec, kakor da gre za spor, ki prav za prav ne obstaja med Petainom in Lavalom, ampak med vodjem Francije in vodjem nemške države Hitlerjem.
V	čem je to nasprotje? Tega še do danes za gotovo ne vemo, Ali zahteva Nemčija od njega, da bi Francija odstopila državama osi nekatera oporišča na obalah Sredozemskega morja, ali pa celo pristop k tropaktu in več ali manj aktivno soudeležbo v vojski proti Angliji? Cisto gotovo je le to, da je Laval hud nasprotnik Velike Britanije, ki da je Francijo v korist svojega imperija zapeljala v sedanjo vojsko. Zaradi tega zagovarja misel zveze evropskih držav, naperjeno proti Angliji, ki da se mora izločiti iz politike evropskih držav., na katero da ne sme imeti nobenega vpliva več, da ne bi bila usoda Evrope navezana na usodo britanskega svetovnega gospodstva. Iz tega je jasno, da spor, ki je nastal med Lavalom in njegovimi prijatelji na eni ter med maršalom Petainom na drugi strani, ni samo spor zaradi vprašanja, ali naj voditelj Francije Lavala zopet sprejme med svoje sodelavce v vladi, ampak je spor zaradi zunanjepolitičnih smernic francoske vlade v Vichyju, tako da bi zopetni vstop Lavala v Petainov kabinet naravno značil, da bi maršal Petain pristal na tako politiko, ki bi ustrezala želji Nemčije po čim tesnejši prilagoditvi mednarodnega stališča Francije stališču, ki ga zavzema Nemčija v sedanjem trenutku svetovne vojne in njenega bodočega razvoja. Da se zveza med Lavalovo opozicijo proti Petainu in politiko, ki jo vodi Berlin, ne vidi tako točno, temu je vzrok to, da se nemška vlada do danes ogiblje vsakemu direktnemu posegu v vodstvo francoske politike, zaradi katerega bi mogla biti osumljena, da izvaja kakšen zunanji pritisk na državo, saj je v njej sami struja raznih javnih in kulturnih delavcev v samem Parizu, ki hoče popolni prelom s prejšnjo, vseskozi na Britanijo naslonjeno Francijo in tudi temu odgovarjajočo notranjo politiko, ki bi pomenila hkrati prelom z načeli, po katerih se je Francija vladala zadnjih 150 let.
V	tem trenutku imamo celo šumo časopisnih poročil, ki nam prcdočujejo veliko resnost sedanjega trenutka, ko se bo maršal Petain moral odločiti, ali ostane pri svoji politiki, ali pa se vda zahtevam, ki jih zastopa iz Pariza Laval. Nimamo pa prav nobenih podatkov, iz katerih bi mogli za gotovo sklepati, kako se bo maršal odločil. Zato moremo samo domnevati, kaj bi se utegnilo z največjo verjetnostjo zgoditi. Maršal Petain stoji gotovo tudi danes na stališču, da se mednarodno stališče Francije, kakor ga je določilo premirje z Nemčijo in Italijo, ne sme izpremeniti. Zdi se mu nemogoče, da bi se nadaljevalo delo francoskega narodnega preporoda, hkrati pa dopustilo, da bi bila Francija zopet kakor koli potegnjena v vojni vihar. On ne more vzeti nase odgovornosti za posledice, ki bi zaradi tega mogle nastati. Ze zdaj Francija prenaša hudo blokado od strani Anglije, ki bi jo mogla omiliti samo Amerika, ki pa tega seveda ne bo storila, če bi Francija zopet stopila na mednarodno torišče kot zaveznica v boju zoper prijatelje Amerike. Hudo je tudi breme zasedbe in Bog ve, kaj bi se zgodilo v francoskem kolonialnem imperiju, če francoska vlada krene na drugo pot? To so razlogi, ki morajo vplivati tudi na Nemčijo, saj je Petainova politika v prid tudi zmagovalcu, ki more popolnoma zaupati voditelju, čigar poštenost, avtoriteta in ugled pred francoskim narodom in pred vsem svetom jamči za lojalno zadržanje Francije, ki koristi Nemčiji sami in pomaga ustvarjati Francijo, ki si bo prizadevala za pravičen in trajen mir v bodoči Evropi. Maršal Petain pa jamči tudi za sodelovanje z Nemčijo, da se izkorenini zgodovinsko sovraštvo med obema narodoma in pripravi pot plodovitemu prijateljstvu na podlagi evropske krščanske kulture in njenega napredka; če bi se hotela taka duhovna revolucija doseči prenagljeno z neprimernimi sredstvi in brez vsakega pogleda na tradicijo, bi se ta cilj ne dosegel, ampak njegovo uresničenje samo oteževalo, če ne celo onemogočilo Saj je maršal Petain resno in odkrito za sodelovanje, kot vojak pa, ki je podpisal in dal besedo, katere ne bo prelomil, bo ostal pri tem, kar je zapisano v premirju, ki postavlja Francijo čisto izven bojnega meteža prav do konca.
Ali bo to stališče maršala Petaina zmagalo, to je vprašanje, ki si ga danes zastavlja ves svet. Po celi kopici najbolj alarmantnih vesti, da zaupnik maršala, admiral Darlan, v svojih pogajanjih z Lavalom pa s silami, ki stojijo za njim, ni uspel — v Ameriki, kjer ljubijo senzacije, so hoteli že vedeti, da sta maršal Petain tn admiral Darlan že zbežala z letalom v Afriko — se danes uradno objavlja, da je admiral Darlan sestavil novo vlado v Vichyj», v kateri bo vodil ministrsko predsed-ništvo, zunanje, notranje, propagandno in mornariško ministrstvo. Maršal Petain ostane slej ko prej vrhovni vodja Francije. Zunanji minister Flandin pa je odstopil. Ali je s tem kriza v Franciji rešena? Tega v sedanjem trenutku še nihče ne ve. Lahko bi se domnevalo, da je Nemčija s to izpre-membo vlade v Vichyju zadovoljna, ker maršal ne
Sredozemsko bojišče zelo živahno
Angleško vojno brodovje bombardiralo Genovo - Nov vdor v Eritrejo - V Albaniji Italijani srdito napadajo
Od nedelje do torka je bilo sredozemsko bojišče izredno živahno. V Albaniji italijanske čete miličnikov delajo protinapade. — Angleško vojno brodovje je bombardiralo italijansko pristanišče Genovo, ki leži čisto na severu. — V Libiji so angleške čete prodrle 300 km daleč od Bengazija proti zahodu. — V Eritreji se je na severni konici dežele načela nova fronta, kjer Angleži prodirajo od zgoraj navzdol ob obali.
Na nemško-angleški fronti so bili obojestranski bombni poleti manjšega obsega.
Politično spadata med važne dogodke govor Hitlerjevega namestnika Hessa o bližnjem nupadu na Anglijo in Churchillov govor o položaju Anglije. — V Franciji je imenovana nova vlada — brez Lavala. — V Ameriki je bil v poslanski zbornici sprejet Roosevcltov zakon o pomoči Angliji. — Na jugovzhodu je zaradi Churcliillovih besed o Bolgariji slednja stopila v ospredje zanimanja.
Hitre operacije po vseh afriških bojiščih
' A ngleška poročila
Kairo, 10. febr. t. Reuter. V nedeljo je vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade uradno sporočilo, da so angleške motorizirane čete prišle do kraja Al Ageila južno od Benghazija, to se pravi 180 milj (ali 300 km) naprej ob obali proti Tripolisu.
Reuterjev dopisnik pristavlja, da gre za angleške oklopne edinice, ki hitro prodirajo naprej, ter da so predstraže teh oddelkov že prestopile mejo med vzhodno Libijo (Cirenajko) in zahodno Libijo (Tripolitanijo).
Kairo, 10. febr. t. Reuter: Uradno poročilo an gleškega vrhovnega poveljstva vzhodne armade se-glasi:
Libija: Čiščenje področja pri EI Ageili se zadovoljivo nadaljuje.
Eritreja; Angleške čete so zasedle Mersa Te-clai in Karora (na severni konici Eritreje z name-nem, da prodirajo dol ob obali do Masave). Istočasno pa nadaljujejo svoj pritisk na Keren.
Abesinija: Južnoafriške čete so prodrle že 70 kilometrov globoko v južno Abesinijo v področju Hoboka. Pri operacijah v raznih delih Abesinije smo zaplenili mnogo vojnega materiala.
Italijanska Somalija: Po italijanski Somaliji traja živahno izvidniško delovanje naprej.
Marsa Teclai leži na obali Rdečega morja, dobrih 70 km južno od sudansko-eritrejske meje. — Karora leži blizu meje, toda že na eritrejsld 6trani. S tem 6e je začel napad na Eritrejo še z ene strani in je bilo f>rvič, da so se omenili boji na tem odseku.
Delovanje letalstva
Kairo, 10. febr. t. Reuter: Letalsko poveljstvo angleške vzhodne armade poioča.
V	noči od 8. na 9. februarja so naši bombniki napadli pristanišči Caleta in Marica na Rodosu — Dodekaneški otoki. Bombe so padle na številna letala na tleh, kjer so nastale eksplozije in so se vžgali pežari. Isto noč je druga skupina bombnikov bombardirala Tripolis, kjer so bombe padle na pristanišče za vodna letala, kjer je zajel j>ožar eno veliko lopo. V vzhodni Afriki letalstvo pridno podpira operacije na suhem. Keren v Eritreji je bil večkrat bombardiran. Nad Asmaro so južnoafriški letalci prišli v boj s sovražnimi lovci in je bilo eno sovražno letalo sestreljeno, mnogo drugih pa hudo poškodovanih. Medtem ko se je razvijala ta bitka, so drugi bombniki bombardirali Asmaro samo. Sovražna letala so napadla Agordat in je bilo pri tej priliki eno letalo sestreljeno. Nadaljnje skupine bombnikov so uspešno bombardirale Badan, Afma-du in Fort Todenyng.
V	isti noči so velikanske množice sovražnih letal napadle Malto. Škodo so pretrpele samo zasebno zgradbe in je bilo nekaj civilistov ranjenih. Dvoje letal je bilo sestreljenih.
Štiri angleška letala se 6 teh poletov niso vrnila na vzletišče.
Angleška uprava v Cirenaiki
Newyork, 10. febr. t. Ameriški radio poroča, da je bil general Wilson imenovan za vojaškega guvernerja in vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil v Cirenajki, z nalogo, da takoj organizira upravo te novo osvojene pokrajine.
Število ujetnikov in plen
Štetje ujetnikov in voinega plena v Benghaziju nadaljujejo. Pri čiščenju ogromnega prostora med Derno in Benghazijem ter v puščavskem zaledju pobirajo angleške čete vedno nove skupine ujetnikov, tako da je dotok trajen. V vojaških krogih računajo, da je ujetih že 20.000 mož, a da prihajajo še vedno novi. Med ujetimi generali — ki jih je do sedaj javljenih 8 — se nahaja tudi znani junaški general Bergonzolli, ki se mu je posrečilo pobegniti iz Bardije. Šele čez nekaj dni bo mogoče povedati točno število ujetnikov. Glede vojnega blaga, ki ga je ogromno, saj |e bil Benghazi že dolga leta skrbno pripravljeno skladišče za vso italijansko Libijo, se
uživa samo zaupanja večine francoskega naroda, ampak mora po svojih visokih osebnih odlikah, brezpogojni poštenosti in absolutni lojalnosti biti Nemčiji bolj v korist, kakor kdo drugi, ki bi mogej s svojo nepremišljenostjo zmagovalcu morda bolj škodovati kakor koristiti. O Darlanu pravijo, da ni samo zaupnik maršala Petaina, ampak da tudi Nemčija nima proti njemu ničesar, čeprav ne spada k novo ustanovljeni francoski fašistični stranki v Parizu. Kaj pa je z Lavalom? Ali se bo zadovoljil s tem, da je šel njegov naslednik Flandin? Ali bo obsojen, da ostane v Parizu izven vlade? Kaj bo z njegovo stranko, ki bi rada strmoglavila tudi maršalovo politiko obnove Francije na krščanski kulturni podlagi? Mnenje, da Darlanova vlada pomeni kompromis, po katerem bi se mogel Laval zopet vrniti v vlado, se zdi zelo malo utemeljeno — čemu naj bi potem Darlan prevzel zunanje ministrstvo, po katerem Laval najbolj hlepi?
Zdi se torej, da stiska, v kateri se Francija nahaja, še ni končana in da bi mogli doživeti ša celo vrslo presenečenj.
sme za enkrat trditi samo to, da je ogromen, da je po večini nedotaknjen in da bo 6lužil angleški armadi pri njenih nadaljnjih operacijah,
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. februarja, t. Štefani. Poročilo št. 248 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi:
Severna Afrika: Ena sovražna motorizirana skupina je bila pri zelenici K u f r a pognana v beg, nakar jo je naše letalstvo bombardiralo in s strojnicami obstreljevalo.
V Egejskem morju: Sovražna letala so ponoči preletela naše letališče. Pregnana od našega protiletalskega topništva so odletela, ne da bi bila mogla napraviti škodo.
Vzhodna Afrika: Na področju Keren a se delovanje topništva nadaljuje. Naše letalstvo se je izkazalo z neprestanimi bombardiranji sovražnega topništva in motorizirnah oddelkov. Ena naša skupina lovcev je v nizkem napadu na neko sovražno letališče uničila na tleh 15 sovražnih letal. Sovražna letala so poskušala napasti nekatere naše kraje, toda brez uspeha, ker je takoj nastopilo naše lovsko letalstvo in naša protiletalska obramba. Eno letalo vrste »Blenheim« smo sestrelili. Eno naših letal se ni vrnilo.
Polkovnik Tosti o vlogi Italije
Rim, 10. febr. AA. Štefani: Polkovnik Amadeo Tosti je objavil v vojaškem tedniku »Cronache
I/l flo/i/i
I '
če? Mer i
,«/T,,C>/	/A*.V* |
\ V V /x	Auot/u- ~tc/ AraA
^^Želia
Au^a- ^ tllraA
-•'"Giklo^
della Guerra« članek, v katerem pravi, da Angleži v pričakovanju odločilnega nemškega napada na angleško otočje delajo na to, da za vsako ceno ob-drže v Afriki in na Sredozemskem morju vojaško važne postojanke. Potem pa omenjeni člankar nadaljuje: Zaradi tega je Italija prisiljena boriti 80 proti Angli|i na nenavadno širokem bojišču v Albaniji, na Sredozemskem morju, v Severni Afriki in v Vzhodni Afriki V Albaniji in na razr.<h točkah Afrike je Anglija zbrala ogromno vojakov in streliva.
Graziani bo branil Tripolis
Rim, 10. febj-. t. List zunanjega ministra grofa Ciana »Telegrafo« javlja, da snuje maršal Graziani novo obrambno črto pred mestom Tripolisom. Na pomoč bodo prišle nove, 6veže čete iz Italije. Graziani bo to črto branil za vsako ceno.
Angleške bojne ladje bombardiraleGenovo
Angleška poročila
London, 10. febr. t. Reuter: Admiraliteta objavlja uradno obvestilo o napadu angleškega vojnega brodovja na Genovo in Livorno. Poročilo pravi med drugim:
V nedeljo zjutraj pred nastopom dneva je skupina angleškega vojnega brodovja, ki mu poveljuje admiral Sommerville, priplulo v Genovski zaliv. V skupini brodovja so se nahajale: oklopnica »Renown« (32.CKK) ton), oklop-nica »Malaya« (51.000 ton), nosilka letal »Ark Royal« (22.500 ton), križarka »Sheffield« ( 10.000 ton) ter večje število rušilcev in manjših pomorskih spremljevalnih edinic. Topovi iz bojnih ladij so vrgli 300 ton težkih rušilnih granat na razne cilje v pristanišču v Genovi. Cilji so bili takoj zadeti. Bombardirane so bile tovarne za električno gradivo »Ansaldo« in so takoj nastali velikanski požari, nadalje genovska elektrarna, ki daje električni tok mestu in okoliškim železnicam, nadalje na suhe doke v ladjedelnicah in pristaniška skladišča. Gra"nate so povsod povzročile požare. Nadaljni cilji bombardiranja so bila bencinska skladišča, tovarne za čiščenje petroleja in blagovni kolodvor, ki so bili vsi zadeti. — Medtem ko so ladijski topovi obstreljevali imenovane cilje, so letala z nosilke letal »Ark Royal« bombardirala velike čistilne tovarne za petrolej »Naic« v Livornu, ki s*- največje v Italiji. Izbruhnili so takoj veli^ požari. Druga skupina letal je bombardirala
letališče in križišče železnic v P i s i, ki je najbolj važno križišče v severni Italiji, ker daje zvezo med Genovo in Rimom. Sovražno letalstvo je poskusilo obrambo, toda takoj sta bili sestreljeni dve letali. Nosilka letal pogreša samo eno svojih letal vrste »Svvordlish«.
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. febr. t. Štefani. Po. št. 248 glavnega stana italijanske oborožene sile o angleškem napadu na Genovo se glasi:
Ob zori 9. t. m. je sovražna eskadra, ki se je okoristila z gosto jutranjo meglo pojavila v genovskem zalivu. Obalne baterije so takoj pričele streljati na sovražno ladjevje, toda kljub temu so salve iz sovražnih ladij, ki sicer niso zadele nobenih vojaških ciljev, vseeno povzročile med prebivalstvom 72 mrtvih in 220 ranjenih, škoda je bila
Rovzročena tudi na zasebni lastnini prebivalstva, lir in red genovskega prebivalstva je ostal vzvišen nad vsako pohvalo. Popoldne je neka naša zračna skupina dohitela sovražne vojne ladje in je z eno bombo zadela krmo neke križarke. Angleška letala so napravila nekaj poletov nad Livor-nom in nad okolico Pise, pri čemer pa ni bilo nobene škode. Nad Livornoin je bilo sestreljeno eno sovražno letalo od protiletalske obrambe.
Lizbona, 10. febr. A A. Štefani: Po poročilih, ki jih ie objavila neka angleška radijska postaja, se zdi, da je angleška križarka »Sheffield«, potopljena v sicilskem prelivu, iste vrste kot »Sout-hampton«.
Angleško-nemška fronta
Hapadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 10. februarja. A A. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča:
Skupina bombnikov za polete na veliko daljave, ki ji je poveljeval stotnik Flieger, je napadla včeraj kakih 500 km zahodno od portugalske obalo sovražnikov konvoj, ki so ga spremljale vojne ladje. Po poročilih, ki so do tega trenutka prispela, so bombniki potopili 24.500 ton ladij, razen tega pa še težko poškodovali štiri ladje. Naši letalci so s tem napadom popolnoma razpršili sovražnikov konvoj. Naše oborožene ogledniške ladje so prodrle vse do Isladije, kjer so s strojnicami obstreljevale letališče, ki ga je sovražnik zasedel. Z uspehom je bila bombardirana sovražnikova ogled-niška ladja, ki je plula v bližini škotske obale.
Nocoj so naši bombniki napadli vojaške važne cilje v Londonu in v jugovzhodni Angliji. Sovražnikova letala, ki so letela vsako zase, so metala nocoj bombe na dve mesti v severozahodni Nemčiji. Povzročila so nekaj malega tvarne škode, le na neki kmečki hiši.
V boju, ki se je odigral ob norveški obali, je sovražnik včeraj izgubil dva bombnika. Uničili smo štiri britanske zaporno balone. Dve svoji letali pogrešamo.
Skupina naših bombnikov za daljše polete, ki je izvedla napad na sovražnikov konvoj zahodno
od portugalske obale, je od 1940 do zdaj sama potopila 350.000 ton sovražnega ladjevja. Poleg tega je težko poškodovala izredno veliko število sovražnikovih trgovskih ladij.
Angleška poročila
London, 10. lebr. t. Letalsko ministrstvo poroča:
Sovražna letala so v pretekli noči spet napadala, toda le v manjšem obsegu. Bombe so padle na področje Londona, v grofiji Essex in Kent ter na zahodi: ; dele Škotske. Škoda je majhna. Človeških žrtev tudi ni bilo mnogo. Včeraj dopoldne sta bili sestreljeni dve nemški letali.
Napadi na Nemčijo
Nemška poročila
Berlin, 10. febr. AA. DNB: Zgodaj zjutraj je več angleških letal letelo nad severno Nemčijo. Protiletalsko topništvo je začelo takoj delovati in preprečilo angleškim letalom, da bi zadela cilje. Sovražna lelala so vrgla nekaj bomb le na svobodne prostore in niso napravila nobene škodo.
Nadalievanie na 2. strani
Zemun, 10. febr. Lepo, po večini jasno vreme z jutranjo meglo. V gorskih predelih bo nekoliko
oblačneje. Temperatura se bo dvignila.
nemška fronta
(Nadaljevanje s 1. strani)
Hrvatski list o SUZOR-ju
»Hrvatski Dnevnik« na uvodnem mestu prinaša dolg članek iz lista »Pravice«, ki se peča s socialnimi vprašanji ter o zavarovanju kmetov. Med drugim so peča tudi s SUZOR-om ter o njem ter o tistih, ki ga vodijo, tako le sodi: »Vzemimo za zgled SUZOR in v njem mogočnjake, ki ga vsak dan vladajo ter zatirajo vsako zdravo misel. Ti ljudje zelo dobro vedo, da je HSS za razdelitev ŠUZOR-ja, ker hoče na polju socialnega zavarovanja izvesti velike reforme na Hrvatskem. Kaj pa delajo vodilni možje SUZOR-ja? Ti ljudje sistematično ovirajo to prizadevanje, izmišljajo si razne nemožnosti ter se ne plaže ničesar, le da bi obvarovali sebe in svoje interese. Tako ravnanje je toliko bolj nerazumljivo, če vemo, da bo v velikem narodnem zavarovanju, kakršno si zamišljamo, treba Se več strokovnjakov in mož iz zavarovalske stroke ter da potem takem ni v nevarnosti ne kruh no življenje ne pridobljene pravice nikogar, ki je pošteno delal ter se ni zameril narodnemu čustvovanju. Zakaj tedaj ti ljudje sabotirajo to delo, zakaj ne delajo narobe, ko je končno to tudi njihov interes? To delajo zato, ker jim je tuj Radičev nauk. Toda hrvatski ministri niso čudodelniki in nihče ni če iznašel injekcij, ki naj bi ideje brizgale v možgane in srce. Morda boste dejali: treba jih je tedaj vrečil Strinjamo se s tem. Toda tisti, ki tako predlaga, naj takoj tudi predloži, kdo naj za njimi prevzame to delo. Z ulice, od kladiva in motike ni mogoče kar tako preiti k zavarovalnemu delu. Zato moramo odkrito priznati, da je to hudo zlo, ki ga moramo požreti in potrpeti, kar pa naj bo nam v pobudo, da bomo bolj ko doslej ponavljali Radičeve ideje in zahteve...«
Konferenca SDS v Zagrebu
Kakor poročajo listi, se je v nedeljo, dne 0. februarja v Zagrebu sešlo h konferenci vodstvo SDS pod vodstvom ministra za socialno politiko g. dr. Srdja-na Budisavljeviča. Seje izvršilnega odbora SDS so se udeležili tudi člani vodstva te stranke iz Slovenije. Govorili so o razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji. Iz Slovenije so prišli gg.: dr. Vladimir Šuklje iz Ljubljane, Stas Lubienski iz Maribora, dr. Jurij Sluga iz Ptuja, dr. Maks Šnuderl iz Maribora, dr. Franc Kovič iz Ljubljane in dr. Potokar Ivo, odvetnik iz Kamnika.
Tudi JNS je zborovala
Preteklo nedeljo se je v Ljubljani sešel bano-vinski odbor JNS, kateremu je poročal podpredsednik JNS g. dr. Grga Andjelinovič, ki je prinesel pozdrave od g. Petra Zivkoviča in Jova Banjanina. Sicer osebno zelo simpatični gospod dr. Grga Andjelinovič je moral kajpak zastopati stališče JNS, ker je pač njen podpredsednik. Zato je tudi umljivo, da je povedal, da je »JNS edina jugoslovanska, vsenarodna in vsedržavna stranka, ki ne vodi niti slovenske, niti hrvatske niti srbske politike, marveč zgolj jugoslovansko politiko«. Gospod doktor je sicer priznal, da je to fraza, da pa je ta fraza dandanes resnica m da je JNS »danes potrebna vkljub vsetn napakam, ki jih je morda storila v taktiki in politiki.« Končno je zboro-valcem povedal, naj upajo, da bodo še prišli v vlado. Posvetovanje je vodil g. dr.. Janko Rajar, govorili pa so še g. Ivan Pucelj, znani gospod Milan Mravlje, inž. Rus v imenu mladinske JNS ter urednik »Jutra« dr. Vrčon o zunanji politiku
Verska društva na hrvatskih šolah
f Hrvatski listi poročajo: Nadškofijski ordina-rijat v Zagrebu je prosvetnemu oddelku banske oblasti poslal dopis s prošnjo, naj jasno razloži svojo okrožnico, s katero je banska oblast dijakom prepovedala vpisovati se v izvenšolske organizacije. Nadškofijski ordinarijat je dobil odgovor, ki pravi, da učenci smejo biti člani verskih društev svoje verske skupnosti.
Beseda o kritiki in kritikih
Zadnja številka »Srpske riječi« prinaša uvodni članek o kritiki zoper delovanje državnih oblasti ter o zabavljanju, ki ga razširjajo nekateri ob vsaki priliki in nepriliki. So ljudje, ki od države zahtevajo kar preveč, kakor da bi bila država kriva, če se dandanes ne cedi pri nas med in mleko. Med drugim list naglaša tudi to-le resnico: »Vendarle pa zadovoljni lahko ugotovimo, da je tisti glavni kader naših vojnih bojevnikov, malih ljudi, še naprej ostal skromen, poslušen državnim zahtevam, vdan kralju in domovini, da brez ugovora izvršuje naredbe v splošno korist ter da drugimi očmi gleda svojo oblast kakor pa je gledal tujo. Zato pa je najbolj glasan in najbolj predrzen v kritikovanju državne oblasti postal na eni strani vojni »zabušant« in špekulant, na drugi strani pa tip frankovskega separatista, ki se nikakor ne more sprijazniti z usodno povezanostjo Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi.« Omenjamo, da list, ki tako piše, izhaja v Zagrebu, da je torej mislil na razmere na Hrvatskem. Je pa njegova beseda tako resnična, da vsaj deloma velja lahko tudi za nekatere zabavljače na Slovenskem.
Po odstopu dr. L. Markoviča
»Delo«, glasilo bivšega ministra dr. Lazarja Markoviča, ki je kot pravosodni minister ta teden odstopil, prinaša o tem članek, kjer piše med drugim: »S tem, da je dr. Lazar Markovič izstopil iz vlade g. Cvetkoviča, je tudi radikalna skupina izstopila iz koalicije strank, ki so držale to vlado, ter ima danes svobodno in nevezano stališče. Ko se snide glavni državni radikalni odbor, bo slišal poročilo g. Markoviča o vzrokih, ki so povzročili ostavko, nakar bo sklepal o nadaljnjem političnem delu in razvoju radikalov v sedanjem položaju. Toda že danes je treba naglasih, da pri tem ni prav nič prizadet naš glavni program za združitev radikalov, kar je bistvena narodna in državna potreba. Kar se tiče sporazuma s Hrvati, naša skupina tudi nima vzroka menjavati svoje stališče. Se naprej ostajamo pri svojem prepričanju, da je bil sporazum potreben in da je bilo potrebno sprejeti akt od 26. avgusta 1939. Ker pa radikalna skupina ni več udeležena v izvrševanju sporazuma in v izvajanju nove politike, se bo seveda naše stališče moralo prilagoditi novim dejstvom, o čemer bo tudi obravnaval glavni državni odbor, ko bo slišal poročilo svojega predsednika g. dr. Lazarja Markoviča.«
Niso masoni
Zagreb, 10. februarja, b. Kipar l^an M e ž t r o -vič, kipar Jože Kija kovič in publicist Cur-čin so priobčili izjavo v zvezi z objavljeno knjigo »Masonerija v Hrvatski« Mirka Lojnariča. V izjavi pravijo, da bodo tožili pisca, ker je med popisom masonov v Hrvatski priobčil tudi njihova irnan*,
Berlin, 10. febr. A A. DNB: Zgodaj davi Je nekaj britanskih bojnih letal v spremstvu lovskih letelo nad obalo Rokavskega preliva. Vnel se je pri tej priliki boj med nemškimi in angleškimi letalci. Kolikor je dozdaj znanega, se je nemškim lovskim letalom in protiletalski bateriji posrečilo zbiti na tla dva sovražnikova aparata vrste Spit-fire. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub.
Berlin. tO. febr. DNB: Včeraj popoldne so na jugozahodni norveški obali nemške patrolne ladje začele streljati na neko angleško letalo-tor-pedo, ki je skušalo napasti. V trenutku, ko je angleško letalo hotelo zagnati torpedo na nemško ladjo, je bilo zadeto tako hudo, da prevladuje mnenje, da se jo moralo nekje spustiti na tla, ker ni mogLo nadaljevati poleta. (AA)
Angleška poročila
London, 10. febr. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Pri oglodniških poletih in patrolnem udejstvovanju naših letal obalnega poveljstva je bil včeraj izveden napad z letalskimi torpedi na sovražnikove rušilce v bližini norveških obal. En nemški rušilec je bil zadet na sredo. Naši bombniki so včeraj jiosamič napadli zaloge tekočega goriva pri Vlissingenu, doke v Anversu in druge vojaške cilje na zasedenem področju.
Davi ob zori so skupine naših bombnikov bombardirale sovražnikova oj>orišča na severovzhodni nemški obali. S teh poletov se samo eno naše letalo ni vrnilo domov. (AA)
London, 10. febr. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Manjše skupine angleških bombnikov so včeraj bombardirale protiletalske topniške postojanke pri Calaisu. Letala so v nizkem poletu obstreljevala s strojnicami razne vojaške cilje.
London, 10. febr. t Reuter: Letalsko ministrstvo poroča:
Danes podnevi sta dve skupini naših bombnikov napravili ofenzivni polet nad mesti Boi#-logne in Dunkerque v severni Franciji. Bombe so bile vržene na ladjedelnice. Dve nemški lettali sta bili uničeni Druge skupine angleških bombnikov so bombardirale Antwerp, kjer je bila zadeta ena sovražna prevozna ladja. Samo eno naše letalo se ni vrnilo.
London, 10. febr. Reuter: Admiraliteta poroča: Pri spopadu s skupino nemških rušilcev na norveški obali je bil en sovražni rušilec zadet in uničen.
Albansko bojišče
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. februarja. Štefani. Poročilo št. 248 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji se glasi:
V Grčiji: Pri vojnih nastopih krajevnega značaja je imel sovražnih občutne izgube. V zadnjih bojih se je posebno odlikoval 14. bataljon črnih srajc (fašističnih miličnikov) od legije »Levinja«. Naše letalstvo je močno nastopalo proti prometnim križiščem, sovražnim zbirališčem in so bile sovražne skupine ponovno bombardirane in obstreljevane s strojnicami. Prav tako so bila bombardirana z vidnimi uspehi važ.na pomorska pristanišča Grkov v Korintskem kanalu ter vojaški cilji v Solunu. V zračnih bojih so naši lovci sestrelili 11 sovražnih letal
Grška poročila
Atene, 10. febr. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 106 grškega generalnega štaba se glasi: Izvidniške čete in topništvo so delovali v manjšem obsegu. Naša letala so sestrelila v borbi 8 sovražnih letal. Sovražna letala so bombardirala Janino, Preveso, Entras in Solun ter je bilo več zgradb poškodovanih. Tudi število žrtev je znatno.
Vladni tolmač je na konferenci tiska časnikarjem povedal, da se je na vsej albanski fronti razvil hud topniški ogenj. Borbe so najhujše pri Klisuri, kjer Italijani napadajo i oddelki fašistične milice. Vladni tolmač je trdil da je padlo več tisoč italijanskih vojakov, rudi ob morski obali so bili hudi italijanski napadi, toda grške čete se povsod drže trdno
Angleško letalstvo
Atene, tO. febr. t. Atenska agencija: 'Angleško letalsko poveljstvo poroča:	j _ , Manjša skupina bombnikov se je nad Kel-cyre v Albaniji srečala z večjo skupino sovražnih, letal. -V bitki, ki se je razvila, so bila štiri sovražna letala uničena, mnoga druga pa tako hudo poškodovana, da se najbrž niso mogla vrniti. Eno letalo smo izgubili, torla pilot se je rešil.
Včeraj je spet prišlo do bojev v zraku ra so angleška letala nad Klisuro sestrelila štiri sovražna letala, ki jih je treba dodati k osmim letalom, ki so jih uničili grški letalci.
Z naše meje
»Dosedaj najhujša bitka«
Belgrad, 10. februarja, m. O današnjih grško-italijanskih bojih so prispela iz Aten poročila, da je bitka, ki se je začela predvčerajšnjim, zavzela tak obseg, da se lahko reče, da bo od njenega izida odvisua vsa vojna v Albaniji. Po srdi->
tosti, po številu čet in orožja ter po Številu žrtev klepajo, da do podobne bitke še ni prišlo od začetka vojne. Po krajšem oddihu se je topniški dvoboj nadaljeval tudi danes še z večjo srditostjo kakor včeraj in predvčerajšnjim, in šifer v dolžini 100 km. Neprestano grmenje odmeva v notranjost Južne Srbije in se tresejo hiše, kakor bi bile iz papirja. Srditi topniški ogenj in letalske akcije so bile na bojišča ob reki D e v o 1 i. Na planino Oslrovico so italijanske čete usmerile glavni napad. Čeprav bitka še ni stopila v končno razdobje, jc bil napad italijanskih čet odbit z velikimi izgubami na obeh straneh. Poročajo, da so Grki odbili tudi napade italijanskih čet severno od Himare.
Iz neuradnih poročil je razvidno, da se grške predstraže nahajajo pred Tepelenijem in v bližini Valonskega zaliva. Na severnem bojišču ob reki Š k u m b i boji niso bili tako srditi. Italijani so na vsa bojišča jjoslali oklopne oddelke. Vreme 6e le zboljšalo, zato je letalstvo postalo živahnejše. Številne jate italijanskih bombnikov eo bombardirale mesta v notranjosti Grčije. Dane« dop>oldne so bombardirali Lerin. Grško protiletalsko topništvo je sestrelilo dva italijanska bombnika. Nad Korčo so Italijani metali letake v grškem jeziku, ki pravijo, da se italijanski narod ne vojskuje proti Grkom, ker nima nič proti njim, pač pa se bori proti Angležem in zato Grki nimajo nobenega vzroka, da se vojskujejo. Nič manj aktivno ni bilo danes grško in angleško letalstvo. Grško letalstvo je bombardiralo cesto Podgradec-Elbasan, Klisura-Berat in Tepeleni-Va-lona. Angleški bombniki so bombardirali Elbasan, Valono in Berat.
Nova Petainova vlada - brez Lavala
Bern, 10. febr. t. Švicarski radio poroča iz Francije, da je vladalo v noči od sobote na nedeljo v Franciji viharno razpoloženje in da so se že po radiu širile govorice, da sta maršal Petain in admiral Darlan odbežala v Afriko k generalu Weygandu in da je v nezasedenem delu Francije izbruhnila revolucija. Te govorice so se izkazale neutemeljene. Politični položaj pa da je bil res skrajno napet.
Laval je namreč zahteval od maršala, da se mu poveri predsedništvo vlade z velikimi pooblastili ter da se maršal sam in vsa vlada preselita v Pariz. Maršal je to odklonil. Lavalu je ponudil mesto v vladi, in sicer brez portfelja, obenem pa članstvo v ožjem odboru vlade, kakor tudi v odboru za komisijo za premirje. Laval je odklonil to ponudbtJ. Na prošnjo maršala Petaina
je zunanji minister Flandin odložil zunanje ministrstvo, tako da je maršal Petain mogel preimenovati nekatere ministre. Predsedstvo vlade, zunanje in notranje ministrstvo je prevzel admiral Darlan, ki ohrani tudi ministrstvo za vojno mornarico.
Maršal Petain stoji na stališču, da je treba vse obveznosti do Nemčije izpolniti do zadnje_ pi-čice, in sicer obveznosti, sprejete v pogodbi za premirje, kakor tudi obljube, dane po maršalu samem nemškemu kanclerju Hitlerju pri sestanku v Montoireu. Toda niti prve. nitr druge obveznosti ne tičejo francoskega vojnega brodovja, ne francoskih kolonij in ne krajšanja neodvisnosti Francije. Maršal Petain stoji na stališču, da je treba izpolniti vse do meje, ki jih obveznosti določajo, a dalje ne more iti.
Rooseveltov zakon sprejet z 250:165
Sedaj pride pred senat
Ncwyork, 10. febr. TASS. Z 250 proti 1 B 5 glasovom je bil snoči ▼ poslanski zbornici sprejet Rooseveltov zakonski predlog za neomejeno pomoč Angliji (Lease and Lend Bili), ki daje predsedniku države polnomočje, da posoja in daje v najem ameriško orožje vsem demokratičnim državam, katerih obstoj je za varnost Združenih držav neobhodno potreben. Zakonski osnutek pride sedaj pred senat. Tam bo govoril tudi Wendell Willkie, ki se je že vrnil v Ameriko in kateremu so priredili velikanski sprejem. V svoji prvi izjavi je rekel, da ga je njegov obisk prepričal o pravilnosti svojega dosedanjega stališča, da je namreč treba Angliji dat vso pomoč v interesu Amerike.
Willkiejeva izjava
Ncwyork, 10. febr. Reuter: Po svojem prihodu je Wendell VVillkie izjavil časnikarjem med drugim tudi tole:
Če bomo Angliji nudili vso potrebno pomoč, tedaj bomo po mojem mnenju ostali izven vojne. Če pa Angliji ne bomo nudili vse pomoči, tedaj bomo vsekakor potegnjeni v vojno.
Nato je govoril o morali angleškega prebivalstva in je rekel, da je morala odlična in da je ves narod zedinjen v boju za skupno stvar. O
angleških izgledih za zmago pa Willkie nI maral I>odati nobene izjave. (AA)
Newyork, 10. febr. AA. Havas: Republikanski voditelj Willkie je izjavil: Če Združene ameriške države ne bodo zagotovile zadostne pomoči Veliki Britaniji, bodo verjetno potegnjene v sedanji oboroženi spopad. Angleži od nas ne prosijo vojakov, pač pa prosijo samo za vojni material. Moje stališče glede zakonskega predloga o podpiranju Anglije se ravna po tem, kar sem na Angleškem videl. Sicer pa bom to razložil v zunanjepolitičnem odboru senata.
Hopkins se vrnil v Ameriko
London, 10 febr AA. Reuter: Posebni Rooseveltov odposlanec Hopkins je odpotoval iz Londona in se vrnil v Amerko. V Angliji se je mudil mesec dni. Izpolnil je svojo nalogo in je za časa svojega bivanja v Angliji imel priliko sestati ee s predsednikom vlade Churchillom in z drugimi angleškimi ministri. Hopkinsa je sprejel tudi angleški kralj Jurij. Poleg tega se je imel Hopkins priliko raego-varjati še z veleposlanikom Halifaxom, preden je odšel v USA.
Po svoji vrnitvi v USA bo Hopkins poročal Rooseveltu vse, kar je videl v Angliji, prav tako ga bo obvestil tudi o razgovorih, ki jih je tam imel
Brez posebnih političnih dogodkov v Belgradu
Belgrad, 10. febr. m. Danes ni bilo v Belgradu važnejših političnih dogodkov. Predsednik vlade se je mudil v Nišu. V Belgradu je bilo samo nekaj sestankov krajevnega odbora JRZ zaradi strankine prireditve na pravoslavni praznik sv. Treh kraljev v restavraciji Kolarac. Pri glavnem odboru mladinske JRZ se je ustanovil klub pristašev JRZ Jedinstvo. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi predsednik glavnega odbora mladinske JRZ dr. Bojan Pire in senator Lukič. Večja politična živahnost pa je bila snoči v Zagrebu, kjer se je podpredsednik vlade dr. Maček sešel z banom banovine Hrvatske dr. šubašičem, dr. Krnjevičem in drugimi funkcionarji.
Belgrad, 10. febr. m. Prosvetni minister dr. Miha Krek je dojx>ldne obiskal Državno tiskarno ter je pregledal njeno poslovanje.
Belgrad, 10. febr. m. V Belgrad je dopo-toval mariborski župan dr. Alojzij Juvan ter je v zadevah maribor. občine posredoval v več ministrstvih. Popoldne je bil sprejet tudi pri prosvetnem ministru dr. Kreku.
Podpredsednik HSS zoper komuniste
Na nedeljskem jubilejnem zborovanju Hrvatske delavske zveze (Hrvatski radnički savez, HRS) je podpredsednik IISS .inž.. Avgust Košutič imel pomenljiv govor, kjer ae je pečal s položajem hrvatskega delavstva . jt zvezi s stanjem celotnega hrvatskega naroda, nakar je prešel na razpuščeno marksistično organizacijo URS ter je dejal:
»Hrvatska delavska zveza ima zdaj nov položaj, ker je URS prenehal biti. Iz Srbije poročajo, d» so tamkašnji voditelji URS-a sami zahtevali, »al se prepove, kor ni bilo več dohodkov in ne več novih članov, ker so srbijanski delavci spoznali voditelje URS-a. Toda Hrvatska delavska zveza je že poprej s svojo organizacijo vse storila, da komunističnih in marksističnih sindikatov prav za prav na Hrvatskem ni bilo več. Nobene potrebe ni, da bi se hrvatski delavci s policijo branili, ker je hrvatsko delavstvo prebolelo žo vso infekcije ter je proti komunizmu postalo te imuno.
Ne polemiziramo z idejami tujih narodov, ne maramo pa sprejemati tujih receptov. Nobenega importa ne maramo, ker koj takega pri nas ni sposobno za življenje ter ne služi resnični socialni pravičnosti. Tisti ljudje, ki so takoj po prevratu jj na zagrebški mestni občini izobešali rdečo za-
stavo, so bili prav za prav grobarji hrvatske svobode in hlapci tistih, ki so pokopavali Hrvatsko.
Tudi sistem, ki ga priporočajo prijatelji tega importa, ni nič boljši. Tudi tamkaj postavljajo ljudi k steni ali pa jih pošiljajo v taborišča, uvajajo davke na čebelnjake in kurnike. Takega sistema v svobodni hrvatski domovini ne maramo! Mi smo našli svojo pot, ki po njej hodimo!«
Na naslov tistih, ki so zdaj še zunaj tabora HRS-a, pa pravi govornik: »Tem veljajo prijateljske besede, da lahko pristopijo h Hrvatski delavski zvezi, toda svoje »nahrbtnike«, ki v njih nosijo svojo kramo, morajo pustiti v predsobi, ker tisto, kar je v nahrbtnikih, itak ni njihovo... Vsi od levo in desne pa se motijo, če mislijo, da smejo imeti kake zveze z zunanjim svetom. Le spomnimo se, kako je bilo v raznih baltiških državah in v Besarabiji. Tamkaj so povsod najprej pozaprli vse domače »tovarišče«, ker so Rusi s seboj privedli svoje komisarje ter domačinov za komisarje niso potrebovali. Mi pa ne mnramo, da bi kdo i nami tako ravnal kakor s kako kolonijo ali s sužnji. Ne bomo pustili, da bi z nami kdo tako ravnal. Pravico sodelovati z inozemstvom, ima edino le predsednik ia voditelj dr. .Vladko Maček...<
Nadškof dr. Stepinac odpotoval v Rim
Zagreb, 10. februarja, b. Danes ob pol 13 je odpotoval v Rim zagrebški nadškof dr. Stepinac. Njegovo potovanje je v zvezi s kanonizacijo blaženega Ivana Taveliča in z evharističnim kongresom, ki bo junija letos v Zagrebu in na katerega pride tudi odposlanec sv. očeta.
Obsojen oderuški milijonar
Zagreb, 10. iebr. Pred kratkim je bil obsojen na tri leta ječe znani zagrebški zlatar 75-letni Dra-gutin Vasič, ki je sedaj moral nastopiti kazen. Obenem je obsojen tudi na plačilo raznih stroškov in denarno kazen v znesku 632.430 din. Čeprav večkratni milijonar, je z oderuštvom oškodoval mnogo siromašnih družin, a nekatere tudi popolnoma ugonobil.
Divjaško hudodelstvo dveh razbojnikov
Gračac, 10. februarja, b. Dva neznana razbojnika sta napadla snoči v Gornji Suvaji, občina Srb, okraj Donji Lapac, Djuro Modiča, mu odvzela 2500 din, ga vrgla na zemljo, mu stlačila v usta konjske odpadke ter ga držala z obrazom v ognju, da sta mu obraz in jezik popolnoma ožgana. Njegovo stanje je zelo hudo in vsak čas pričakujejo, da bo izdihnil.
Osebne novice
Belgrad, 10. febr. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za častne sodnike pri okrožnem sodišču v Ljubljani za 1. 1941: inž. Igo Pehani, univ. prof. v Ljubljani, inž. Ernest čuček, rudarski glavar v Ljubljani, in Leopold Zarič, direktor drž. rudnika v Velenju.
Belgrad, 10. febr. m. S kraljevim ukazom so postavljeni za višje pisarn, oficiale 7. skup.: Anton Veber in Anton Dolenc pri okrajnem sodišču v Celju ter Franc Stros pri okrajnem sodišču v Laškem.
Belgralske novice
Belgrad, 10. febr. AA. Prosvetni minister dr. Miha Krek v četrtek 13. t. m. ne bo sprejemal strank.
Belgrad, 10. febr AA. Ministrski predsednik in zastopnik notranjega ministra Dragiša Cvet-kovič v petek 14 t. m. ne bo, kakor navadno, sprejemal senatorjev, bivših poslancev in drugega občinstva
Stsv. 31
»SLOVENEC, torek, 11. februarja 1041.
Strafl 3
Govori o bližajočem se spopadu
V Angliji je Churchill orisal položaj - V Nemčiji pa je govoril o bodočem
spopadu Hitlerjev namestnik Hess
RudoU Hess
»Največji vojaški stroj v zgodovini je pripravljen, da se sproži«
Berlin, 10. febr. t. Nemški radio je prenašal govor namestnika voditelja Hitlerja državnega ministra Rudolfa Hessa v Vratislavi, kjer je uvedel v poslovanje novega gauleiterja Brachta. Rudolf Hess je v svojem govoru med drugim dejal:
»Vsi, ki spadajo k spremstvu voditelja Adolfa Hitlerja, lahko pričajo, kako je vse njegovo delo usmerjeno v miroljubna ustvarjanja in v izboljšanje življenja nemškega človeka. Zgodovina bo tiste, ki so si natovorili strašno breme, da so Evropo strmoglavili v vojno in miroljubne načrte voditelja Hitlerja za obnovo morda za dolga leta odložili, kaznovala. Kaznovani bodo tisti, ki so po vojni na Poljskem Hitlerjevo miroljubno roko zavrnili in ki so po zaključeni vojni na zahodu odklonili ponudbo miru. Angleži so presledke v lanskih vojnih pohodih imenovali »oddihe«. Tudi sedanje zimske mesece imenujejo »oddihe, ker trenutno ni bil' noben naš nasprotnik premagan. Torej tudi dobo do trenutka, ko bodo tudi oni prišli na vrsto, imenujejo oddih. Toda oni verjamejo, da se pri nas v Nemčiji sedaj pridno gibljemo, politično,
vojaško, gospodarsko in da smo v tem času končali ogromne priprave. To zimo ne mislijo več, s pomilovanjem in zasmehom na obrazu, da smo spali. Večina Angležev sicer tudi to zimo ni imela prilike občutiti kot »oddih«.
Nato je Hess govoril o delovanju nemških letalcev in pomorskih sil, ki so v tej ziini potopili na milijone kilogramov dragocenega vojnega blaga, ki je prihajalo iz Amerike, a ni prišlo na zaželeni cilj. Toda vse to je bilo v času »oddiha«. 1'odmor-niška vojna, ki se bo začela spomladi in ki bo šele podmorniška vojna, kot jo razumemo mi, se bo pričela spomladi. Nemčija v dobi »oddiha« ni uspela. »Oddih« je bil ugoden za Nemčijo. Naj na drugi strani še toliko lažejo. To bolje vemo mi. Angleži doslej še niti prvega okusa niso dobili o tem, kaj jih čaka. Oni sami to sedaj že verjamejo, ko pišejo, da je največji vojni stroj, ki jc kdaj v zgodovini človeštva obstajal, pripravljen, da se sproži. Mi pa vemo poleg tega še to, da bo ta stroj vodil — nemški vojak. V mirnem zaupanju stoji vsenemška domovina za tem strojem, pripravljena kakor še nikoli, da tudi od svoje strani pripomore k zmagi.
U/insIon Churchill
»Sedaj se je treba navaditi na geslo: Ali zmagati ali umreti«
V nedeljo zvečer je imel angleški ministrski predsednik Churchill daljši radijski nagovor na angleški imperij. V njem je v obširni obliki dal sliko o položaju angleškega imperija.
Uvodno je Churchill govoril o letalskih bojih zadnje jeseni in izrazil mnenje, da je angleško lovsko letalstvo takrat pokazalo takšno moč, da je nasprotnik opustil izvedbo svojega načrta, da poskuša vdor na angleške otoke. V tem poglavju je zanimiva Churchillova ugotovitev, da so Nemci v zadnjih mesecih za vsako tono bomb, ki so jo Angleži vrgli na nemška tla, vrgli na angleške cilje 3 do 4 bombe enake teže.
Ofenziva v Afriki
Obširno je Churchill govoril o angleški ofenzivi v Libiji. Med drugim je dejal: V oktobru je Italija brez vsakega povoda začela z vojnimi operacijami proti Grčiji. Grčija se je hrabro branila in v tem boju oživila svetle spomine iz njene davne zgodovine. Naša vzhodna armada, ki ji poveljujeta generala Wavell in Wilson sta takrat prišla v hud položaj. Kljub vsakodnevni nevarnosti nemškega vdora v Anglijo pa je angleška vlada odredila, da se pošljejo v Egipt velike okrepitve na moštvu, municiji, tankih, topovih in letalih. Tako se je mogel začeti zmagoviti pohod, ki bo uničil italijanski imperij v Afriki. Tajnost teh priprav je bila lepo zavarovana. Vse priprave so bile skrbno prikrite. Naša vzhodna vojska se je dolgo pripravljala na protiudar. Nato je prišel bliskoviti in skrajno tvegani udar skozi puščavo. Takoj po padcu Sidi Baranija je bilo vsakomur iasno, da je v nevarnosti ves vzhodni del Libije. Nasprotniku je bilo umikanje nemogoče. General Vfavell je to takoj videl in ponavljal bliskovite udarce drugega za drugim. V 8 tednih je naša vzhodna armada prepotovala skoraj 800 km široko ozemlje in vsa italijanska vojska ki se je tukaj pripravljala na udar proti Egiptu in ki je štela 150.000 mož, je delno ujeta, delno pa drugače uničena. Vsa Cire-najka, ki je skoraj tako velika kakor Anglija, je v naši jx>sesti in beduinska plemena, ki so bila 30 let pod nadoblastjo Italije, so sedaj osvobojena. Egipet in Sueški prekop sta s te strani zavarovana. Pristanišče Benghasi pa je zelo pomembno in bo v nadaljevanju vojne v vzhodnem delu Sredozemlja igralo še veliko vlogo v korist angleškega imperija.
Zahvala vojskovodjem
Nato je Churchill omenil vodilne generale, d so si stekli zasluge. To so vrhovni poveljnik general Wavell, ki o njem pravi, da je mojstrski vojskovodja, nadalje njegov pomočnik general WiIson, ki ga imenuje preiskušenega taktika. Izkazal se je tudi poveljnik 13. armadnega zbora general 0'Connor, poveljnik avstralske armade general Mackay in poveljnik oklepnih divizij general Craigh, kateremu slednjemu je treba v glavnem pripisati zaslugo za tako bliskovito zavzetje Beng-hasija. Letalstvo in mornarica sta prav tako blesteli. Letalstvo pod poveljstvom maršala Longmo-rea, vojna mornarica pod poveljstvom admirala Cunninghama in podpoveljnika admirala Sommer villea, katerega eskadra je v nedeljo zjutraj pri plula pred italijansko vojno pristanišče Genovo in ga dalje časa bombardirala z najtežjimi topovi. Anglija torej še obvlada morje.
Govoreč o drugih frontah vzhodne Afrike je Churchill dejal, da prodirajo imperialne čete na treh straneh v italijanski imperij. Namen je, Abe-sinijo osamiti, da ne bo z nikomur več imela kakšne zveze. Domačinske čete, ki so se dvignile k uporu proti gospodarju, ki so mu morale služiti 5 let, pomagajo pri tem poslu. V Abesiniji se sedaj popravljajo krivice, ki so bile storjene pred petimi leti. Božji mlini počasi meljejo, a meljejo dobro in varno.	.....
Nato je Churchill obrnil svoj pogled v bodočnost in v velikih potezah dal podobo o nadaljnem razvoju vojskovanja.
Kaj bo z Bolgarijo
Kaj vse je pripravljala Nemčija v teh zimskih mesecih? Kakšne preizkušnje čakajo angleški narod? Na odgovor na ta vprašanja ne bo treba dolgo čakati. V kratkem bomo vse to vedeli. Pred nekaj meseci sta velesili osišča začeli z vojnimi operacijami proti Grčiji z albanskega ozemlja. Nato sta dosegli, da se je priključila Madžarska k osišču. Za njo je prišla tudi Romunija popolnoma pod nemški vpliv in na obalah Črnega morja stoje nemške čete in nemška letala. Tudi v Bolgarijo so prišle že prve nemške predstraže, kd napovedujejo bližajoči se prihod Nemčije v to deželo. Imamo namreč vtis, da je bolgarska vlada že pristala na to, da je več tisoč mož osebja nemškega letalstva že prišlo v Bolgarijo in tamkaj zasedlo vsa letališča, ki so odslej vsak hip že uporabna za nemška letala. Velike priprave za vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo ali za njeno korakanje skozi Bolgarijo so že v teku. Morda se je prevoz nemških čet v tem trenutku že začel.
Spomnimo se, je rekel Churchill, kaj se je zgo-
dilo v majniku 1940 v Belgiji in na Nizozemskem in kakšna usoda je doletela ta dva naroda zaradi tega, ker je belgijski kralj prepozno prosil za našo pomoč.
Ce bi danes vsi balkanski narodi stali trdno stisnjeni drug k drugemu in se opirali na podporo Turčije in Anglije, bi poteklo mnogo mesecev, preden bi nemška vojska in nemško letalstvo moglo kaj opraviti na jugovzhodu Evrope. Nekaj bi bilo na vsak način mogoče doseči, če vzamemo v obzir pomoč, ki bi jo nudili Anglija in Amerika v orožju.
Spominjam se, je govoreč o Bolgariji in o Balkanu dejal Churchill, kako v zadnji svetovni vojni v juliju L 1915 nekaj ni bilo v redu z Bolgarijo. Takrat so Bonnar Law, LIoyd George m on povabili bolgarskega poslanika v Londonu na večerjo in mu dopovedovali, da pripravlja kralj Ferdinand vstop Bolgarije v vojno na strani Nemčije in Avstrije. Bolgarski poslanik je odkimava! in zanikava! m tega ni mogel verjeti. Tudi bolgarska vlada ne. Ko smo zmagali, je Bolgarija morala sprejeti kazen za dejanje, ki ga je zakrivil kralj Ferdinand. Upam, da bolgarski narod, ki je moral 25 let nositi posledice ie napake, 'e napake danes ne bo ponovil.
Francija
Nato je Churchill govoril o Franciji in je dejal, da v zahodnem delu Sredozemlja Laval vso tako pripravlja, da bi Nemčija dobila oblast tako nad Francijo kakor nad Italijo. S pomočjo nemške' tajne policije si hoče Laval priboriti oblast v Franciji. On ne ve, kako se bodo dogodki razvijali naprej. Le to ve, da še bi Anglija borila naprej tudi v Sredozemskem morju. Govoreč o ne-
davnih bojih z nemškim letalstvom v Sredozemlju, je Churčhill razodel, da so nemška letala pred 14 dnevi napadla Malto in pri tej priliki hudo poškodovala nosilko letal »Illustrious«. Toda od 150 nemških strmoglavnih letal (Stuka) jih je najboljša protiletalska obramba, kar jih svet po-zna, uničila 90, in sicer jih je angleško lovsko letalstvo in protiletalsko topništvo sestrelilo 50, na tleh pa je bilo uničenih 40.
Pomoč Amerike
Ko se medtem tako razvijajo ti ugodni dogodki, je nadaljeval Churchill, se vračam na položaj. za katerega so mnogi mislili, da je brezupen in ki je vsekakor v maju in v juniju bil zelo resen. Vračam se na položaj, ki nam dovoljuje, da z zaupanjem gledamo v našo moč in dolžnost,
»Vojna bo prešla v izredno hudo dobo«
Mt se moramo namreč popolnoma jasno zavedati, da lo vojna kmalu prešla v izredno hudo dobo. Vkolikor bo ameriška joujoč odgovarjala, vtoliko se bodo vsi ti dogodki razvijali tako, da bo naše letalstvo močnejše, da bomo narod, ki jo najbolj oborožen in du so to tudi naša armada na Vzhodu znatno okrepila.
V Sredozemlju
Zanima nas ena stvar, je nadaljeval Churchill, in to je napad na našo Malto, ki jo bil izveden pred 14 dnevi. Nemška letala s Sicilijo so težko poškodovala našo novo letalonosilko »Illustrious« in ko se je ta vojna ladja umaknila v pristanišče na Malti, so jo še bolj silovito napadla v namenom, da hi jo uničila. Toda nemška letala so naletela na močan odpor našega protiletalskega topništva in tak noložaj se je nadaljeval dva do tri dni in je sovražnik od 150 letal, ki jih je uporabljal v borbi, izgubil v zraku 50, ostalih 40 pa je bilo uničenih na oporiščih, ki so v Italiji. Dasi je bila omenjena angleška letalonosilka hudo poškodovana, se nemška letala niso več pojavljala. Kar pa se tiče »lllustriousa«, je bil
Beli in zdravi zob|e
proti zob ne mu kam n U
katero moramo izvršiti, pa bodi bodočnost še tako težka. Ko se oziramo na to, pa nam čez Atlantski ocean prihaja val simpatij in dobre volje in to nam bo prav gotovo dostojno pomagalo v tistem, o čemer se govori. Amerikanci, in sicer najbolj izbrani med njimi, so nam prišli na pomoč, posamezniki so prišli, da bi nas obiskali in bi tako na licu mesta lahko ugotovili, kako bi nam Amerika mogla najboljše in najhitreje pomagati. Več tednov je bil v moji družbi Hopkins, posebni odposlanec predsednika Roosevelta, ki je bil zopet pred kratkim izbran, da vodi svoje vzvišeno posle. Willkie, ki smo ga zelo prisrčno sprejeli, jo bil prvak velike ameriške republikanske stranke. Prepričan sem in lahko smo vsi prepričani, da bodo govorili resnico o vsem tem, kar so pri nas videli, drugega pa niti ne zahtevamo. Ostalo prepuščamo zaupanju in presoji predsednika Roosevelta, ameriškemu kongresu in ameriškemu ljudstvu.
Odkar sem prevzel položaj predsednika angleške vlade, nikdar nisem hotel s slepili ali pa s prorokovanji uspavati svojih sodržavljanov, ampak sem vam naravnost vedno povedal vse, kar je bilo resnično in zanimivo. Nisem vam pripovedoval zanimivih zgodb, toda danes vam lahko povem vso pravo zgodovino, katero vam moram povedati sedaj, ko se dokazuje, da postajajo vsa prejšnja pripovedovanja in napovedovanja stvarnost, ki potrjujejo, da smo imeli prej pojolnoma prav in da smo sedaj lahko še bolj pogumni in se moramo tega dejstva samo veseliti in biti hvaležni zanj. Toda sedaj bi bilo potrebno, da pre-idem na najbolj resne in najbolj nevarne stvari na širokem vojnem jozorišču. Mi vsi se moramo namreč vprašati, kakšen je ta sovražnik, ki v teh zimskih mesecih pripravlja napad na nas, kakšno je to njegovo delo, kakšna je država, ki je sedaj na vrsti, in kakšen bo napad, ki se bo izvedel proti naši domovini, ki je trdnjavski otok. O vsem tem se moramo vpfašati, kajti ista vprašanja si zastavlja sovražnik za svojo nadoblast na svetu.
Bolgarija spet stopa v ospredje
Madžari napovedujejo Bagrjanovo vlado
New Vork, 10. februarja. Ameriški radio (C. B. C.) poroča iz Sofije, da so bili tamkaj neprijetno presenečeni zaradi besed, ki jih je angleški ministrski predsednik Churchill naslovil na Bolgarijo in v katerih je dejal, (glej govor na 3. strani), da se nemško letalstvo že nahaja v Bolgariji, da je zasedlo vsa letališča. Dopisniku CBC so na bolgarskih odgovornih mestih rekli, da Churchillova trditev ni resnična, da namreč nemških vojakov v Bolgariji ni, razen redkih vojaških voditeljev, ki so prišli v Bolgarijo obenem z orožjem, ki ga je Nemčija dobavila Bolgariji.
Stockholm, 10. februarja. Švedska angencija Paraer Nya Dagligt Allehanda poroča iz Berlina, da so tamkaj Churchillove besede o bivanju nemških letalskih čet v Boglariji povzročile zanimanje. Na merodajnih mestih so dopisniku agencije izjavili, da ni res, da bi bile nemške čete v Bolgariji. Dopisnik »Aftonbladeta« po poroča tudi iz Berlina, da je dobil na merodajnih nemških mestih izjavo, da se v Bolgariji ne nahaja noben nemški vojak ali nemški letalec.
»Times« o Bolgariji in Turčiji
Bern, 10. februarja, t. Švicarski radio navaja članek, ki je izšel v »Neue Ziircher Zei-t u n g« in ki prinaša mnenje londonskih »Times« o položaju v Bolgariji. »Times« izražajo svoje mnenje takole:
V Sofiji računajo v poučenih krogih s skorajšnjo krizo vlade, ki je istovetna z izgubo bolgarske neodvisnosti. Nemška diplomacija si zadnje čase mnogo prizadeva, da bi Bolgarijo pregovorila, naj pristopi k trojni zvezi (Nemčija, Italija, Japonska ter Madžarska in Romunija). Če pa bi se to ne posrečilo, je mogoče, da dobijo nemške čete, ki se nahajajo v Romuniji, povelje, da vstopijo v Bolgarijo. Toda prava žaloigra Bolgarije se bo šele začela, ko bo turška vlada sporočila bolgarski vladi, da bi vkorakanje tujih čet na bolgarska tla smatrala kot ogražanje turških koristi. V Sofiji so prepričani, da bi turška armada ne čakala, da bi nemške čete prišle do bolgarsko-turške meje. To pomeni, da bi se Bolgarija spremenila v bojno po-zorišče, ker bi bila tudi bolgarska vojska kmalu zapletena v borbo. Bolgarski generalni itab nikakor ni voljan pustiti Turkom, da bi brez bojev vkorakali v bolgarsko ozemlje. »Timesov« dopisnik je mnenja, da bi nova bolgarska vlada, ki bi jo sestavil Bagrjanov, takoj po prvih napadih na bolgarsko-turški meji zaprosila nemško vlado, naj pošlje svoje čete na pomoč v Bolgarijo. Dopisnik pristavlja, da so v Bolgariji tisti krogi, ki želijo s Sovjetsko Rusijo skleniti vojaški pakt, zelo močni, toda da ne pridejo do besede.
»Pester Lloydove« napovedi
Budimpešta, 10. februarja, t. Vladno glasilo »Pester Lloyd« objavlja dopis svojega balkanskega dopisnika, v katerem pravi, da bo prišlo do
spremembe vlade v Bolgariji in da bo minister Bagrjanov, ki velja za navdušenega pristaša Nemčije in Italije, sestavil novo vlado. Bagrjanov je mnenja, da se mora Bolgarija priključiti enemu izmed vojskujočih se taborov, dokler je še čas. Po njegovem mnenju se mora priključiti taboru velesil osišča. Če bi Bagrjanov prišel do oblasti — meni madžarski dopisnik — bi verjetno takoj prijavil pristop Bolgarije k trojni zvezi. Tudi nenadno bivanje v Sofiji bolgarskega poslanika v Berlinu Draganova je v zvezi s krizo bolgarske vlade. Če bi se namreč posrečilo, da Bagrjanov sestavi vlado, bi Draganov postal bolgarski zunanji minister. Dopisnik pravi, da bo prihodnji teden za Bolgarjo odločilnega pomena.
Sobolfev spet v Sofiji Sovjetsko posredovanje
Budimpešta, 10. februarja, t. Vladni list »Pester Lloyd« poroča iz peresa svojega balkanskega poročevalca, da je generalni tajnik sovjetskega zunanjega komisarijata Soboljev prišel v posebnem poslanstvu v Sofijo. Soboljev je že v decembru ob priliki prve bolgarske krize igral vidno vlogo v Soliji. O vsebini njegovega poslanstva ne objavljajo niti na bolgarski, niti na sovjetski strani nobenih pojasnil. Njegov prihod spravljajo v zvezo s trenutnim mednarodnim položajem Bolgarije.
Angleški poslan k v Romuni i odpoklican
Istanbul, 10. februarja, t. United Press poroča, da je dobil angleški poslanik v Bukarešti sir Re-ginald H o a r e od svoje vlade nalog, da naj do sobote z vsem osebjem poslaništva in konzulatov ter z vsemi arhivi s prvo razpoložljivo ladjo zapusti deželo. Obvestilo angleške vlade pravi, da je svoje dni general Antonescu poslaniku Hoareju na njegovo vprašanje, koliko nemških čet pride iz Nemčije v Romunijo, odgovoril, da gre za malenkostno število inštruktorjev. Med tem pa se je izkazalo, da je Nemčija v Romuniji organizirala pravo nemško armado z vsem pripadajočim orožjem. Zaradi tega je angleška vlada mnenja, da z romunsko vlado nima nobenih nadaljnjih razlogov vzdrževati kakršnih koli odnošajev. Angleški poslanik je prosil za potne liste zase in za 50 članov poslaništva in konzulatov.
Bukarešta odslej ponoči v temi
Bukarešta, 10 februarja, b. Začenši od danes je uvedena popolna zatemnitev glavnega mesta Strogo bo kaznovan vsak, ki se ne bi držal predpisov. Prebivalci smejo uporabljati sveče,
ta v ladjedelnici na Malti toliko popravljen, da jo lahko sam odplul v Aleksandrijo. Tega primera ne omenjam samo zaradi tega, da bi podčrtal nevarnosti v srednjem delu Sredozemskega morja, ampak da bi vam dokazal, da imamo tudi tam, kakor povsod, namen, da stvari uredimo.
Konec koncev pa se bo ta vojna zaključila s tistim, kar se bo zgodilo na oceanu in s tistim, kar se bo zgodilo v zraku, zlasti pa s tistim, kar se bo zgodilo na našem otočju. Sedaj se zdi žo popolnoma sigurno, da bosta ameriška vlada in ameriški narod storila vse, da bi nam poslala potrebno pomoč za zmago. V zadnji svetovni vojni je Amerika čez ocean poslala 2 milijona vojakov, toda sedanja vojna ni vojna med ogromnimi armadami, ki se postavljajo druga proti drugi, ampak je to vojna ogromnih količin granat. Nam niso prav nič potrebne kakšne pogumne armade, ki se ustanavljajo povsod v Ameriki. Niti v tem letu, niti v prihodnjem letu in sploh nikdar, kolikor lahko sam predvidevam, nam vsega tega ne bo treba, ampak so nam kar najbolj hitro potrebne čim večje količine vojnega gradiva, letal in orožja. Tukaj v Angliji nam jo to potrebno in v?r to mora priti.
»Sedaj pa, da zmagamo ali umremo...«
Sedaj ob koncu pa moram preiti na najbolj važno vprašanje. Vsekakor že veste, da jo sir John Dill, naš glavni vojaški svetovalec in naš načelnik glavnega generalnega štaba včeraj objavil sporočilo, da je sovražnik vsekakor v sredini strateških, gospodarskih in političnih težgv v Evropi in da bo zato prisiljen, da poskuša izvesti, in sicer prav kmalu, napad na naše otočje. Sedaj_ imam za cilj, da vas obvestim, da morajo vsj vse to dobro vedeti. Sevedu delamo mi podnevi in ponoči. Seveda smo vse pripravili in sino seveda sedaj mnogo močnejši kakor pa smo bili poprej. Mi smo neprimerno močnejši kakor p>a smo bili v juliju, avgustu in septembru lanskega leta. Naše brodovje je povečano, naši letalski oddelki so številni in v zraku .smo sedaj mnogo močnejši kakor pa smo bili kdaj koli poprej, tako da nad Anglijo naša lovska letala odbijajo in sestreljujejo mnogo več sovražnih letal kakor pa v pretekli jeseni. Naša vojska je številnejša, gibčnejša, bolj izvežbana in bolj pripruvljena kakor pa je bila v septembru preteklega leta. Popolnoma zaupamo v našega glavnega poveljnika generala Brookea, v naše generale, ki so sposobni in je bila njihova sposobnost že preizkušena in ki sedaj poveljujejo na raznih odsekih Anglije. Tisto pa, kar jc najvažnejše pri vsem tem, je to, da svojo vero polagamo na svobodno in smiselno odločitev, da zmagamo ali umremo. Ta sklep preveva štiri milijone angleških vojakov, ki imajo v svojih rokah orožje za obrambo. To ni lahko vojaško delo zavzeti tak otok, kakor jc naš, kakor je Anglija. To pa še tem bolj, ker se ne gospodari nad morji, ker se ne gospodari v zraku, poleg tega pa je treba računati na vse tisto, kar bo v Angliji čakalo na sovražnika. Potrebno je, da vas na vse to opozorim, najslabše pri vsem pa bi bilo počivanje.
Sovražnik je v pretekli jeseni skušal vdreti v Anglijo in je zlasti računal s tem, da je tedaj Francija kapitulirala in da bomo tudi nii kapitulirali. Toda mi se nismo predali in tedaj je moral sovražnik misliti na nekaj drugega. Sedanji vdor bo večji in bo izveden z mnogo večjo količino vojnega gradiva in orožja. V teh zimskih mesecih je sovražnik vse proučil in vse preizkusil in zato moramo biti pripravljeni, obnašati se moramo pravilno, biti moramo praktični in spraviti se moramo tudi s tem, da bo najbrž prišlo do napada s padalci, da bo prišlo do napada s plini in da lahko pride do napada tudi s posebnimi malimi motornimi čolni.
Pismo od Roosevelta
Zopet vam moram ponoviti besede generala Dilla, ki jih je izrekel v preteklem letu, to je, da mora sovražnik, če hoče dobiti vojno, un/Čiti Veliko Britanijo. Povsod ima lahko uspeh, lahko pride do vrat Indije, lahko gospodari nad Azijo in Evropo, toda britanskega cesarstva in sveta, ki govori angleški jezik, ne bo spiavil pod svojo oblaet. Pred nekaj dnevi je predsednik Roosevelt izročil svojemu protikandidatu pri zadnjih predsedniških volitvah pismo zame, v katerem je z lastno roko napisal Longfelowovo pesem, v kateri stoji »prav tako za vas kakor za vaš narod«.
Nato je Churchill prebral celo omenjeno pie-sem, ki se kakor znano zaključuje s temi besedami: »Z vsem strahom in bodočimi nadami pričakuje Človeštvo v vročici tvojo usodo.«
Nazadnje je Churchill zaključil svoj govor s temi besedami: »Kakšen odgovor bi v imenu množice moral dati temu velikemu možu, ki je bil trikrat izvoljen za poglavarja naroda, ki šteje 130 milijonov ljudi? Zdaj bi odgovoril predsedniku Roose-veltu takole: Našo upanje prepustite nam. Dajte nam našo vero. vaš blagoslov in s Previdnostjo bo vse dobro. Mi ne bomo pokleknili in tudi ne bomo omahovali ter 80 ne bomo utrudili. Niti nenadni udar, niti bliskovita vojna, niti dolgotrajni napori nas ne bodo izčrpali. Dajte nam orožje in mi bomo svoje delo opravili.«
Sfran 4
jSLOVENEC, torek, 11. februarja 1011.
Clcv. 31.
GjOApO-dcMtVjO
Življenjski stroški naraščajo
To. statističnih podatkih Indeksa c. Arturja Benka Grada, ki izhaja v Zagrebu, posnemamo naslednje podatke o višini življenjskih stroškov (ti podatki se nanašajo na tri mesta v banovini Hrvatski: Zagreb, Osijek in Karlovac):
Eksistenčni minimum za neoženjenega delavca je narastel od 1.015.95 na 1.036.32 din, za delavsko družino štirih članov pa od 2.662.01 na 2.721.26 din od meseca decembra 1940 na januar 1941. Indeksna številka stroškov za prehrano je narasla od 1.684 na 1.742, za obleko in obutev od 2.417 na 2.455, za stanovanje je ostala nespremenjena na 1.577, dočim je za kurjavo in razsvetljavo ostala tudi nespremenjena na 2.230.
Iz teh podatkov je razvidno, da so življenjski stroški ponovno narasli in to v prav znatni meri. Predvsem so narasli stroški za prehrano, dočiin so se v nekoliko manjši meri povečali stroški za obleko in obutev, so stroški za kurjavo in razsvetljavo ter za stanovanje ostali nespremenjeni v primeri z decembrom 1940. Ce primerjamo stanje življenjskih stroškov avgusta 1939 s stanjem januarja 1941, dobimo naslednjo sliko:
stroški za prehrano so povečani za 6559%; stroški za obleko in obutev so povečani za 75.48%;
stroški za kurjavo in razsvetljavo so povečani
za 32.89%;
izdatki za stanovanje so ostali nespremenjeni. Skupno so življenjski stroški narasli za
53.29%.
Cene v Evropi
Iz nemške revije »Die deutsche Volkswirt-schaft« posnemamo o cenah v Evropi v teku sedanje vojne naslednje podatke:
Od avgusta 1939 do konca 1940 so narasle cene na debelo: v Jugoslaviji za 77.9, na Danskem za 71.2, v Romuniji za 67.4, v Švici za
62.6,	na Norveškem za 49.2, na Švedskem za 42.3, na Madžarskem za 24.6, v Bolgariji za 24.5, v Španiji za 21.5 in v Nemčiji za 3.5%. Podatki za Švedsko in Norveško segajo samo do novembra, za Španijo in Bolgarijo do oktobra, za našo državo do novembra 1940.
Življenjski stroški so narasli v Romuniji za 50.9, v Jugoslaviji za 47.8, na Danskem za 35.5, na Norveškem za 25.6, v Bolgariji za 16.8, na Švedskem za 16.6, v Švici za 16.5. na Madžarskem za 14.7 in v Nemčiji za 2.8%. Podatki za Jugoslavijo so do novembra 1940, Bolgarijo, Norveško, Dansko in Španijo do oktobra 1940, za Švedsko do septembra. Vse to cene v valuti dotične države.
Nekoliko drugačno sliko pa dobimo, če preračunamo le cene na zlato valuto. Za cene na debelo je vrstni red naslednji: Jugoslavija 71.8, Danska 58.7. Švica 53.2, Norveška 43.4, Švedska 40.0, Bolgarija 24.5. Madžarska 20.8, Romunija 17.6 in Nemčija 3.5%. Podatki za Švedsko in Romunijo so do septembra 1940, za Dansko in Jugoslavijo do novembra 1940, za Španijo in Bolgarijo do oktobra 1940.
Cene na drobno pa so narasle preračunano v zlato: v Jugoslaviji za 24.8, na Danskem za
24.7,	na Norveškem za 20.7, v Švici za 17.3, v Bolgariji za 16.8, na Švedskem za 14.5, na Madžarskem za 11.2, v Romuniji za 6.2 in v Nemčiji za 2.8%. Podatki za Jugoslavijo so do novembra, za Bolgarijo, Norveško in Dansko do oktobra, za Švedsko do septembra.
Seveda so to številke, ki se dajo le težko primerjati med seboj. Različnost preračunavanja indeksov v posameznih evropskih državah je le prevelika med seboj. Avtor članka g. dr. Alfred Jacob iz Nemškega statističnega urada smatra te številke za dokaz, da se je raven evropskih cen prilagodila nemški ravni cen.
Računski zaključek Narodne banke za 1940
V »Službenih novinah« z dne 8. t. m. je objavljen računski zaključek Narodne banke za 1940: bilanca in račun zgube in dobička. Glavne postavke bilance so bile razvidne že iz zadnjega izkaza Narodne banke za 31. december, vendar v naslednjem podajamo celotno bilanco za 31. december 1940 (v oklepajih [jodatki za 31. december, vse v milij. din):
Aktiva: zlata rezerva 2.740.0 (1.988.41), devize izven podlage 725.7 (731.04), kovani denar 205.2 (317.5), posojila 1.786.77 (2.223.34), vrednostni papirji: delnice banke za mednarodne obračune 16.06 (16.06), drž. papirji 353.0 (992.3), prejšnji predujmi državi 1.621.24 (1.633.3), začasni predujmi glavni državni blagajni 600.0 (600.0). ministrstvo financ 839.45 (834.15), eskont bonov drž. obrambe 6.941.0 (558.0), efekti rez. sklada 266.8 (233.07), vrednosti sklada zn amortizacijo nepremičnin 30.54) 28.3), vrednosti raznih sklad. 11.65 (9.5), nepremičnine 121.6 (119.35), zavod za izdelavo bankovcev 44.5 (56.7), razna aktiva 1.817.8 (2.583.3), Lzvenbilančne poStffvlfČ* 15.261.7 (8.080.34). '
Pasiva: glavnica 18.0 (180.0), bankovci v obtoku 13.833.9 (9.697.9), obveznosti na vpogled 3.531.3 (1.718.2), obveznosti z rokom — (100.0), rezervni skladi 271.1 (247.7), sklad za amortizacijo nepremičnin 32.6 (30.0), razni skladi 11.76 (9.66), razna pasiva 234.8 (314.47).
Račun zgube in dobička kaže za 1940, ozir. 1939 naslednjo sliko (v milij. din):
Dohodki: obresti eskonta 82.2 (S6.3), obresti lombarda 4.14 (6.25), dohodki od depoja v inozemstvu 0.3 (0.5), dohodki od vrednostnih papirjev 14.9 (16.47), obresti po računu ministrstva financ 2.1 (0.4), obresti eskonta bonov državne obrambe 9.1 (0.04), plačane odpisane terjatve 7.9 (5.0), plačane obresti in stroški v zvezi z odpisanimi terjatvami 2.2 (1.5), razni dohodki 64.1 (52.5).
Izdatki: stroški 88.5 (70.4), amortizacije 44.94 (21.3), odpis dvomljivih terjatev 6.7 (24.45), takse in stroški v zvezi z odpisi 0.2 (0.18), čisti dobiček 46.7 (52.7) milij. din.
Iz teh računov je razvidno, da so dohodki banke od posojil zasebnemu gospodarstvu bili zmanjšani, zato pa so se povečali dohodki banke od posojil državi. Tudi so se zvišali dohodki, kj jih ima banka od posredovanja v devizni kupčiji.
Stroški banke so narasli, prav tako izdatki za razne amortizacije, predvsem pri zavodu za izdelavo bankovcev. Odpisi dvomljivih terjatev so bili znatno manjši kot prejšnja leta. ker so se razmere na kreditnem trgu izboljšale.
Drugačna kot prejšnja leta je razdelitev čistega dobička. Prej je banka v veliki meri dotirala rezervne sklade, sedaj pa je dotacija rezervnemu skladu samo še 2.3 milij. din, dočim je bila za 1939 10 milij. din, tudi delež države na dobičku se je povečal, in sicer od 17.26 milij. din na 18.5 milij. din. Za delničarje pa je ostala na razpolago približno ista vsota kot za 1939 : 25.8 v primeri s 25.44 milij. din. Nova ureditev položaja Narodne banke se je izkazala, kot je bilo pričakovati, kot koristnejša za državo, saj je vkljub z-manjšanemu celotnemu dobičku njen delež narastel. Slabša je za Narodno banko kot celoto, ker je manjša dotacija rezervnemu skladu, ki že itak presega osnovno glavnico za nad 90 milij din. Približno enako pa so odrezali delničarji.
Ker je delež, ki je od čistega dobička za delničarje, ostal skoraj neizpremenjen, je pričakovati, da bo tudi dividenda banke za 1940 ostala na isti višini kr»t je bila za 1939, t. j. na vsoti 400 din za delnico imenske vrednosti 3000 din, kar bo zahtevalo kot v letu 1939 24 milij. din. Ostanek v znesku 1.44 milij. din je bil za leto 1939 prenesen v sklad za dopolnitev dividende.
Po odbitku davkov je pričakovati, da bo znašala čista dividenda Narodne banke nekaj manj kot 300 din, kar pomeni pri tečaju nad 7000 din obrestovanje po približno 4.3%, kar je v primeri z obrestno mero, ki jo dejansko nosijo državni papirji, nizko.
Društvo gospodarskih svetovalcev v Ljubljani
Za predsednika je bil izvoljen g. Iv. Avsenek.
Kot znt.no je bil z uredbo o gosjiodarskih svetovalcih z dne 20 julija 1039 uveden tudi pri nas nov poklic gospodarskih svetovalcev. To in-
stitucijo poznajo v drugih kapitalističnih državah že dolgo vrsto let in se je dobro uveljavila. Zlasti v anglosaških državah je ustanova Chartered Accountants zavzela velik razmah ln je to poklicno revizorstvo postalo neobhodno potrebno v javnem življenju.
Osnovne naloge gospodarskih svetovalcev so: s svojim strokovnim znanjem in delom pomagati v gospodarskih vprašanjih posameznikom, dajati na gosjjodarska vprašanja strokovna mnenja in na zahtevo oblastev ali poblaščenih zasebnikov izvrševati revizije in preglede poslovnih knjig, gosjjodarskih podjetij in ustanov, vsega njih poslovanja, posameznih panog ali posameznih njih [>oslov.
Na osnovi nove uredbe je banska uprava v Ljubljani priznala že večjemu številu gospodarskih svetovalcev, ki izjjolnjujejo predpisane pogoje, naziv gospodarskega svetovalca. Gospodarski svetovalci so si osnovali svoje društvo katerega ustanovni občni zbor je bd v soboto v Trgovskem domu. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvoval v imenu kr. banske uprave gosp. Franc Šink.
. ~ Predsedujoči g. Zdenko Knez je najprej sporočil, da je banska uprava dnell. decembra 1940 odobrila pravila Društva gospodarskih svetovalcev, katera je občni zbor sprejel. Na sestanku so navzoči svetovalci razpravljali o vseh problemih svojega stanu in določili smernice za delo društva. Izvoljen je bil tudi prvi odbor društva. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Avsenek, za odbornike gg. Zdenko Knez, dr. Jože I.avrič in inž. Lojze Pipp, za namestnika inž. Metod Dular in Franc Koruza, v nadzorstvo pa so bili izvoljeni France Kobler, dr. Milan Dular in Avgust Kuster, za namestnika pa Vinko Dular.
S tem je stopila v našo javnost strokovna organizacija, katere članstvo sicer ne bo veliko, vendar pa bo zaradi strokovne usj>osobljenosti svojih članov pomenila mnogo. Pri nas je ustanova gospodarskih svetovalcev še mlada, vendar se vedno bolj kaše njena potreba in pričakovati je, da bo razvila vsestransko delavnost v korist našega gospodarstva, kakor vidimo sadove dela te institucije tudi v inozemstvu.
Ureditev delovnih razmer čevljarskih pomočnikov v Tržiču
Istočasno s kranjskimi pomočniki, ki so stopili v mezdno gibanje že v začetku decembra, se je pojavilo tudi nesrečno vprašanje delovnih razmer čevljarskih pomočnikov v Tržiču in okolici. Akcijo med njimi je začela marksistična organizacija, ki pa je bila pred postavitvijo zahtev razpuščena in so čevljarski pomočniki danes hvaležni, da je bila organizacija pravočasno razpuščena, ker prav dobro vedo, da so rdeči voditelji imeli isti namen v Tržiču, kakor so ga izvedli v Kranju, namreč pognati čevljarske pomočnike v Strajk, ki je že vnaprej obsojen na neuspeh.
Dne 2. februarja so bila v kavarni Javornik v Tržiču dolga pogajanja, na katerih je bil dosežen sporazum v vseh spornih točkah. Skupno združenje obrtnikov je pristalo na sklenitev kolektivne pogodbe, ki je bila takoj podpisana, in sicer je bil sprejet celoten osnutek, kakor ga je predložila ZZD. Ta kolektivna pogodba ima v svoj tekst vneseno določilo, da prestane veljati šele s podpisom nove pogodbe, to se pravi, da tržiški pomočniki ne bodo nikdar več brez pogodbe. Poleg tega je bila sprejeta nova mezdna tarifa, ki se razlikuje od kranjske samo v toliko, da so vanjo vnešeni nekateri predmeti, ki jib na območju kranjskega sodnega okraja ne izdelujejo. Na pogajanjih so zastopali čevljarske pomočnike zastopnik centrale Zveze združenih delavcev in dva zastopnika trži-ške podružnice ter trije od pomočnikov izvoljeni zastopniki, skupno združenje pa je povabilo vse čevljarske mojstre iz tržiškega okraja, tako da so se pogajanja vršila na najširšem forumu, kar je bilo mogoče.
S sklenitvijo te pogodbe iz mezdne tarife je ZZD pokazala, da je ona edina organizacija, ki skrbi tudi za tisto delavstvo, katerega zaradi organizacijske »nerentabilnosti« druge organizacije odklanjajo ali pa ga sicer organizirajo, toda ne znajo zanj priboriti uspehov. Mislimo, da je s sklenitvijo te pogodbe dan tudi zadosten odgovor na vsa pisanja »Delavske politike«, ker je zdaj zadnjemu čevljarskemu pomočniku bodisi iz Tržiča ali Kranja prav dobro znana razlika med načinom mezdne akcije v obeh krajih. V Kranju je vodila bivša Splošna delavska strokovna zveza pomočnike in jih privedla v štrajk, nakar je bila poklicana ZZD, da reši, kar se sploh rešiti da. Edini uspeh, ki je bil dosežen, je bil podpis sporazuma, s ka-
terim je bila likvidirana stavka. Z novo mezdno tarifo so sicer tudi kranjski pomočniki precej pridobili, toda neizpodbitno dejstvo je, da bi te nove
tarife brez energičnega nastopa ZZD nikdar ne bilo prišli v Kranju. Popolnoma drugačen pa je bil položaj v Tržiču, dasiravho jo bilo tudi tukaj treba začeti graditi na razvalinah marksizma. Vsi pomočniki so zavzeli enotno stališče, in sicer so zahtevali, da se zadeva reši na miren način brez stavke in brez redukcij. To so pomočniki tudi dosegli.
Zlasti je važno, da je v pogodbo vnesena tudi klavzula, da se pristopi k pogajanjem za dodatek draginjskih doklad, kakor hitro bi draginja porasla za 5%. Po sklenitvi te pogodbe in sporazuma zopet spominjamo čevljarske pomočnike na pisanje izrazito »delavskega« lista, ki si lasti monopol nad nadzorstvom vseh strokovnih pokretov v Sloveniji, ki je pisal pred dobrim mesecem o akcijah in potovanjih »neznanega gospoda«, ki pa je imel to nehvaležno nalogo, da je popravljal grehe tistih, ki imajo monopol nad delavstvom. Razlika med Kranjem in Tržičem pove zadosti in je vsako pisanje odveč.	Čevljarski pomočnik.
Padanje brezposelnosti v Franciji
Francoski minister za delo in industrijo Belin je dal časnikarjem tole izjavo o prvih uspehih borbe proti brezposelnosti:
»V departementu Seine, iz katerega imamo najnovejše in najbolj točne podatke, je bilo 19. oktobra lani 583.000 brezposelnih. 4. januarja je to število padlo na 414.000, torej za 15%. V ostalih departementih zasedene Francije je bilo 19. oktobra lani 418.000 ljudi brez posla, 14. decembra lani pa se je to število znižalo na 255.000. V nezasedenem delu je bilo 19. oktobra 103.000 brezposelnih, 28. decembra 73.000, kar je za 307° manj. Skupno je imela Francija 19. oktobra lani 1,059.000 ljudi brez posla, do 14. decembra je to število padlo na 824.000, torej za 235.000. Od 14. decembra do 4. januarja je v enem samem departementu (Seine) brezposelnost padla za 66.000.
Po teh številkah sodeč se je število brezposelnih zmanjšalo za 300.000 (tu je vzeto najnižje število, kajti v zadnjem času se je brezposelnost v obeh delih Francije gotovo še zmanjšala). Z gotovostjo je mogoče torej trditi, da je od 19. oktobra lani krivulja brezposelnosti padla za 350.000, dasi se je v prejšnjih letih v tej dobi, od oktobra do začetka marca, stalno dvigala. Te številke pa nikakor ne smejo dopuščati mnenja, da je vprašanje brezposelnosti že rešeno, kajti v Franciji je še vedno 700.000 brezposelnih, od katerih jih odpade na Pariz 400.000. Precej sc bo znižalo to število spomladi, ko bo pri popravljanju cestnega omrežja zaposlenih okoli 100.000 delavcev.
Glavne ovire, na katere je do sedaj naletel vsak napor za pobijanje brezposelnosti so: pomanjkanje surovin, premoga, otežkočen promet med zasedenim in nezasedenim delom Francije ter slednjič veliko pomanjkanje prevoznih sredstev. Navzlic vsemu temu pa francoska vlada trdno upa, da bo borba proti brezposelnosti iz dneva v dan uspešnejša.
Borze
Dne 10. februarja 1941.
Denar
KemSka marka t7.72-~n.92 Ameriški dolar 55,—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,024.114 din, na belgrajski borzi 10,705.000 din, od tega 175.721 in 520.000 mark, 91.093 švicarskih frankov in 2557 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 357.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt.......'174.57— 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485,— Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90- 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520,— Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792—
Solnu 100 drahem denar . . . 38.00— ——
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 38 denar
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem..... 37.65— 38.35
Ziirich. Belgrad 10, Pariz 7.70, London 16.15, Newyork 431, Bruselj 69 nom., Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.62, Oslo 98.50 nom., Kopenhagen 83.50 nom., Sofija 425, Lisabona 17.27, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 337.50, Bukarešta 2.'%, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.75.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 478—481 v Zagrebu 479 denar v Belgradu 480—481
Ljubljana: Državni papirji: 7°/« investicijsko posojilo 100—102, agrarji 56—58, vojna škoda promptna 478—481, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 81—82, 8% Blerovo posojilo 106.50 do 107.50, %>7 Blerovo posojilo 100—102, 7% posojilo Drž. hip. banke 102—103. 7% stab. posojilo 96.50—98.50. — Delnice: Narodna banka 7000 do 7100, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb: Državni papirji: 7"/o invest. posojilo 101.50 denar, agrarji 55 denar, voj. škoda promptna 479 denar, begluške obveznice 86.50 denar, dalm. agrarji 82 blago, 6% šumske obveznice 81.50 denar, 4%> severni agrarji 57 blago, 8°/o Blerovo posojilo 107 denar, 7%> Blerovo posojilo 101 denar, 7°/o posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7%> stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Narodna banka 7100 denar, Priv. agrarna banka 208 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7°/o invest. posojilo 101 denar, vojna škoda promptna 480—481, begluške obveznice 86—87, dalm. agrarji 81—81.50 (81.25, 81.50), 6"/o šumske obveznice 80.25 denar, 4"/o severni agrarji (56.25), 8"/o Blerovo posojilo 107 denar, 7°/o Blerovo posojilo 101—102, 7% posojilo Drž. hip. banke 103 denar, 7%> stab. posojilo 99.75 denar. — Delnice: Priv. agrar. banka 209 denar (drobni komadi).
2itnl trg
Novi Sad. Ječmen: bač., srem. 540—550. — Tendenca neizpremenjena.
............ . .	c , \ ^ .
m |t|| '.-< < ff|fi H 1|1| f- "1 t- ' * <"" 1"
Ch. Cranz (Nemčija)
svetovna prvakinja v smuku in alpski kombinaciji na letošnjih svetovnih smučarskih tekmah v Cortini d'Ampezzo.
-wii)n niiuii «ii i, 11
3. Jennewein (Nemčija)
svetovni prvak v smuku in alpski kombinaciji na letošnjih svetovnih smučarskih tekmah v Cortini d'Ampezzo
Jjut.-, i
Cene živini ln kmetijskim pridelkom
V	okraju Slov. Konjice, dno 3. februarja t. 1.: voli prve vrste 9 din, druge vrste 8 din, tretje vrste 7.50 din; telice prve vrste 9 din, druge vrste 8 din, tretje vrste 7.50 din; krave prve vrste 8 din, druge vrste 7 din, tretje vrste 6 din; teleta prve vrste 10 din, druge vrste 9 din; prašiči špeharji 18 din, pršutarji 14 din za kg žive teže. Goveje meso prve vrste 16 din, druge vrste 14 din, tretje vrste 12—14 din; svinjina 20 din, svinjska mast 30 din. — Pšenica 4—4.50 din, ječmen 4 din, rž 4—4.50 din, oves 3.50—3.75 din, koruza 3.25—3.50 din: fižol 4—8 din, krompir 1.75—2.25 din; jabolka prve vrste 8—12 din, druge vrste 6—8 din, tretje vrste 4—5 din; pšenična moka 5—9.50 din, koruzna moka 4—4.75 din, ajdova moka 7—9 din za 1 kg. — Trda drva 120—130 din za meter, jajca 1.75 din za komad, mleko 2.50 din za liter, surovo maslo 50 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10—12 din za liter, finejše sortirano 12—14 din za liter.
V	okraju Ptuj, dne 5. februarja 1911: voli prve vrste 9 din, druge vrste 8.25 din, tretje vrste 7.50 din; telice prve vrste 9 din, druge vrste 8 din, tretje vrste 7 din; krave prve vrste 7.50 din, druge vrste 6 din, tretje vrste 4.25 din; teleta prve vrste 10 din, druge vrste 8 din; prašiči špeharji 15 din, pršutarji 13 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 15 din, zadnji del 17 din, goveje meso druge vrste 14 din; svinjina 22 din. slanina 24 din, svinjska mast 32 din; čisti med 36 din. — Rž 5.50 din, oves 4 din, koruza 3.50 din; fižol 5—7 din, krompir 1.75—2 din, jabolka druge vrste 8 din, tretje vrste 6 din; koruzni zdrob 5 din, ajdova moka 8—9 din za 1 kg. Trda drva 150 din za meter, jajca 1.25 din za komad, mleko 2.50—3 din za liter, surovo maslo 44 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 8—10 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 12—14 din za liter.
Zavod »čačak«
sprejme takoj — večje število:
elektromehanikov — radiomehanikov telefonskih mehanikov — orodničarjev preciznih ključavničarjev in strugarjev.
V poštev pridejo prvovrstne delovne moči z daljšo prakso.
Kandidat je se morajo obrniti osebno s pravilno kolkovano prošnjo, listinami o obrti, obnašanju, flosedanjem praktičnem delu in potrdilu o izvršeni vojaški obveznosti, če je služil vojaščino
— Dnevnice se določa jo po jjokazanem uspehu na poskusnem delu in se sučejo med 36 in 120 dinarjev.
Uprava Zavoda »čačak« T. št. 1180-41
Uspešen zaključek smučarskih dni v Celju
Slovenski prvaki so: Razinger v teku na 18 km, Znidar v smuku, Gajšek v slalomu — V alpski kombinaciji: Božo Gajšek; v skokih: Karel Klančnik; v klasični kombinaciji: Tone Razinger
Celje, 10. febr. 1941. —• Slovenska zimskosportna zveza je halela v prvem lelu svojega obstoja dati viden znal; svojega pomena in važnosti. Priredila je v Celju I. zlet slovenskih smučarjev v našem lepem Celju in po krasnih smuških terenih bogate celjske okolice
Župan dr. Voršič pozdravlja zastopnika vojnega ministra generala Paraca.
Pomen revije I. zleta slovenskih smučarjev v osrčju Slovenije, v grofovskem Celju, kjer se je zbrala številna slovenska mladina iz Gorenjske, Štajerske in Dolenjske, je zaradi posebnih prilik, v katerih živimo, zares velik in važen. Ta revija je preštela strnjene vrste smučarjev iz vseh predelov naše domovine, vse one, ki so prišli iz naših preprostih in prijaznih vasi, mest in trgov ter prinesli s svoje zemlie — Gorenjci svojo trdno živo vero, Štajerci in Dolenjci svoj vesel značaj, vsi pa so se združili v celoto slovenskih mladcev, ponos slovenskega naroda. Strnjena mladina je 6trumno nastopila in javno izpričala čustvo skupnosti, narodne zavednosti in zvestobe ter vdanosti kralju in domovini.
Prof. Kuljiš N. iz Zagreba, znani športnik in ljubitelj Slovenije je izjavil, da je bila organiza- ! cija I. zleta slovenskih smučarjev v Celju odlična iz več razlogov. V prvi vrsti so taki izleti izred- i nega propagandnega pomena za smučarski šport, ; pomembni pa tudi za kraje, v katerih se vršijo. I Zato je prav, da so ti izleti prirejajo v krajih, | kjer smuk še ni v tolikem razmahu, kot n. pr. na našem Gorenjskem. Pomen takšnih izletov pa je tudi v tem. da se na njih nudi prilika , da se vsaj enkrat na leto zberejo skupaj in spoznavajo. Taka prilika je redka, ker se vrše navadno tekme v poedinih disciplinah. Razvija se zavest tovarištva, skupnosti in povezanosti, smučarji vidijo svojo moč, kar je vsekakor za duševno vzgojo dobrih športnikov velikega pomena.
Pri tekmah je bilo zastopanih 31 klubov.
Na I. zletu SZSZ je bilo zastopanih 31 klubov. Od teh je bil najmočnejši SPD Celje s 65 nastopajočimi, nato Ljubljana z 38 in drugi.
Sodelovanje naše hrabre vojske
Izletniki in tudi občinsltvo so z globokim čustvom in velikim veseljem pozdravili sodelovanje naše hrabre vojske, zlasti odličnih zastopnikov vojaške oblasti, ki so bili v vodstvu SZSZ pri organizaciji zelo naklonjeni. Dejstvo, da se je g. vojni minister osebno zanimal za smuške olin.pij-ske igre v Celju, prosil za vse rezultate s točnimi podatki in celo tudi govore posameznih funkcionarjev ter dejstvo, da je poslal na zlet svojega zastopnika v osebi brig. generala g. Paraca iz Maribora ter da so se pridružili manifestacijam slovenskih smučarjev tudi poveljnik planinske brigade brig. gen. g. Lukič ter številne vojaške odlične osebnosti, je prepričevalen dokaz, kako veliko važnost polaga tudi naša vojaška oblast tem prireditvam.
ob 10. Bil je krasen sončni dan in med vsemi izletniki, kakor tudi tekmovalci sijajno razpoloženje. Proga je bila v dobrem stanju .n precej težka.
Za seniorske tekme so bile zelo ostre borbe. Favorit in zmagovalec v smuku, Žnidar, je imel smolo, ker je v razburjenosti izpustil vratca in bil diskvalificiran. Po odlični vožnji si jc zagotovil prvo mesto Mariborčan Gajšek. Zmaga Gujška nekoliko preseneča, saj so bili dosedaj Gorenjci nepremagljivi v tej panogi. Škoda, da ni tekmoval Praček, ki je izven konkurence dosegel najboljši čus 1.04, Nastopile so tudi smučarke in dosegle lepe uspehe.
Rezultati:
Slalom za dame
1. Praček Lojzka (Gorenjec) 1.25; 2. štolcer Pavlina (Gorenjec) 1.33,4; 3. Ileim lirika (Skala) 1.35,9; 4. černič Dara (SPD Marib.) 1.47,6; 5. Čop Vida (Skala) 1.48,1; 6. Mal Draginja 1.52,8.
Slalom juniorjev
1. Knop Ljubo (SPD Celje) 0.59,8; 2. Lukanc Matevž (Tržič) 1.05,2; 5. Kovač Franci (Gorenjec) 1.11.2; 4. Aman Čoka (Tržiič) 1.12,6; 5a. Hutar Zvonko ((Gorenjec) 1.13,9; 5b. Uršič Dominik (SPD Celje) 1.13,9; 6. Vidic Ivan (Gorenjec) 1.15,9.
Slalom seniorjev
I. Gajšek (SPD Maribor) 2.24; 2. Klein (Skala) 2.24,5; 3. čop (SPD Marib.) 2.25; 4. Lukanc (Tržič) 2.28,2; 5. Ravnikar (Gorenjec) 2.35; 6. Ankelc (Tržič) 2.38,1.
Skupna ocena v alpski kombinaciji je naslednja: Gajšek 147, Ravnikar 153.4, Čop 155.8, Klein 156.32, Lukanc 158.8, Čarman (Tržič) 159.6, Ankele 160.84, Žvan (SPD Belgrad) 165.75.
Predsednik Zimskošportne zveze mr. Žabkar, in glavni tajnik Jože Činkovie.
Celje v počastitev gostov
Vodstvo SZSZ se je ob priliki slavnostnega kosila na čast gostom v hotelu Evropa in tudi ob zaključku prireditve izrecno zahvalilo celjski mestni občini, ki je pokazala za prireditev največje razumevanje, zlasti župan g. dr. Voršič Al. Na banketu so bili navzoči brig. gen. Parac, brig. general Lukič, poveljnik 39. p. p. Tomaševič, poveljnik voj. okrožja polkovnik Časka, predstavniki celjske mestne občine, predstavniik SZSZ, SPD itd. Zupan g. dr. Voršič je ob tej priliki izrekel zahvalo vodstvu SZSZ, da se je odločilo prirediti I. zlet slovenskih smučarjev v Celju. Zupan je prosil odličnike, naj tolmačijo na pristojnih mestih požrtvovalno delo slovenskih smučarjev, njihove uspehe, da bi tudi v bodoče podpirali delo in vzgojo smučarske mladine. Nato so govorili: zastopnik vojnega ministra brig. gen. Parac, zastopnik prosv. ministra dr. Kreka okr. podnačelnik g. dr. Otrin, predsednik SZSZ g. magister Žabkar, zastopnik Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ravn. Smertnik in zastopnik Zveze FO prof. Bitenc in drugi. Prisotni so bili tudi zastopnik Centrale SPD dr. Hrašovec Milko, direktor Šubic, inž. Šlajmer in predsednik Mariborske podzveze Ludvik Zorzut.
Nedel ske prireditve
Gosta megln se je dvignila in sončni žarki so prodirali megleno morje, ko so se tisoči izletnikov vzpenjali na Celjsko kočo, da prisostvujejo slalomu za seniorje in mladino. Slalom za seniorje se je pričel ob 9, za mladino pa
Na startu.
Mladinski teki
Mladinsko tekmovanje je bilo v Zagradu. Prisostvovalo je zelo veliko občinstva, zlasti mladine. SPD Celje je pri teh tekmah postavilo največ tekmovalcev. Nastopno mesto in cilj vseh treh prog — 3, 5 in 8 km — je bil pri restavraciji Stegu. Prijavilo se je 64 tekmovalcev — na teku na 3 km 22, na 5 21 in na 8 km 21. Proge so bile razmeroma težke s številnimi pustimi vzponi in le z malimi ravnicami.
Rezultati:
Mladina na 3 km: (22 tekmovalcev): 1. Dolžan Srečko 9:57, 2. Zima Srečko 10:10, 3. Krznarič Pavel (vsi trije Dovje Mojstrana) 10:14.
Juniorji do 16. leta na 5 km (21 tekmovalcev): 1. Malej Ciril (Bohinj) 17:10, 2. Muhič Edvard (Maraton, Maribor) 18:15, 3. Kuhar Jakob (Planina) 18:28.
Popoldanske prired tve
Popoldne nekaj po 2. uri so se pričele na 50 metrski skakalnici v Liscah skoki senjorjev za kombinacijo, samostojni skoki in skoki juniorjev. Tej prireditvi je prisostvovalo okrog. 40C0 gledalcev. Sonce je skakalnico nekoliko omehčalo in je bilo zaradi tega na premehkem snežišču precej padcev. Najdaljši skok dneva je dosegel izven konkurence Novšak 39 in pol m, in sicer pri posebnih skokih. Presenetili so nas juniorji iz Mojstrane. Ggedalci so prirejali posameznim skakalcem navdušene ovacije.
Tudi tej prireditvi so prisostvovali odličniki, tako gen. Lukič, dr, Voršič, polkovnik Tomaševič in drugi.
Rezultati:
Seniorji: 1. Klančnik Karel, Ljubljana, 223.3 točk, 2. Mežik Janko, Ilirija, 221.6, 3. Zupan Ivo, Ilirija, 211.9, 4. Novšak Albin, Bohinj, 209.7, 5. šušteršič Slavko, Ilirija, 206.5, 6. Nedog Jože, Ljubljana, 206.1, 7. Zalokar Jože, Ilirija, 201, 8. Javor-niik Ivo, Ljubljana, 191.8, 9. a) Gradišnik Fedor, Celje, b) Potočnik Lojze, Ljubljana, c) Praček Ciril, 189.6.
Juniorji: 1. Polda Janez, Dovje - Mojstrana,
225, 2. Huter Jože, Bratstvo, 211.3, 3. Brum Berti, Bralstvo, 181.6, 4. Terpinc Drago, Kamnik, 179.6, 5. Košir Aleksander, SPD Kranjska gora, 174.1,
6. Rogelj Albin, Ljubljana, 173.5, 7. Kuzma.nič Pavel, Dovje-Mojstrana, 165.7, 8. Aberšek Marij, SPD Celje, 150.2, 9. Božič Branko, Ljubljana, 138.8, 10. Zalokar Zoran, Ljubljana, 136.6.
Klasična kombinacija (seniorji)
1. Razinger Tone. Bratstvo, 447.6 točk, prvak SZSZ za klasično kombinacijo: 2. Dekleva Milan. Ljubljana, 412; 3. Žemva Lovro, Bratstvo 353 3; 4. Kranjčič Leo|>old, Železničar 340.1; 5. Kordež Stanko, Bratstvo, 321.6; 6. Jeglič Ione. Kamnik, 259.4; 7. Legvart Vlado. 1SSK Maribor, 226.5, 8 Jamžič Jože. Kamnik, 226; 9. Ravnik Adolf, Kamnik, 202.5; 10. Skočir Ivan, I SSK Maribor, 193. 9; ti. Kramaršič Franc, Železničar, Maribor, 187.5.
Alpska kombinacija
1. Gajšek Božo, SPD Maribor, 147 točk; 2.
Ravnikar llado, Gorenjec, 153. 4; 5. Čop Franci, SPD Maribor, 155.8; 4. Klein Bruno, Skala, 156.32: 5. Lukanc Slavko. Tržič, 158.88; 6. Čarman Frenk, Tržič, 159.6; 7. Ankele Riko, Tržič, 160.84, 8. Zvan Davorin, SPD Belgrad, 165.76; 9. Koblar Stanko, Skala, 1T9.44; 10. Saksida Ivan, Bratsvo, 179.98; 11. Konstantin Slanko, Ljubljana, 183.04; 12. Volčko Viktor. Celje, 185.10; 13. Kavčič Bojan, Kranjska gora 185.78; 14. Dvorak Fric, SPD Celje. 186.24, 15. Pečar Miloš, Kranjska gora, 199.02; 16. Stoklas Ernest, SP Celje. 199.6; 17. Knific Jože. Železničar, Maribor, 210.12; 18. Repič Ivan, Maribor, 212.9.
Razdelitev daril
Zaključek vsem tem smuškim prireditvam je bila razdelitev daril. Pred mestnim magistratom se je ob pol 7 zvečer zbrala dvatisočglava množica, da prisostvuje zaključku in izve za rezultate tekem. Predsednik SZSZ g. magister Žabkar se je zahvalil vsem Celjanom za gostoljubnost in izjavil, da bodo vsi tekmovalci ohranili slovenske smuške olimpijske igre v Celju in lepo Celje v najlepšem spominu. Celjski župan g. dr. Voršič se je zahvalil SZSZ, da si je za tekme izbrala prav mesto Celje. Poudaril je pomen velikega idealizma smuške mladine, njene požrtvovalnosti in ljubezni do naroda in domovine, ki je najboljše |K)roštvo za vsestranski napredek našega naroda. Take mladine ne omrežijo mračni in kalni tuji vplivi in je ne zvodijo na pota, ki rode sovraštvo in prete ugonobiti vse, kar je narodu in domovini sveto. Pomemben je bil tudi pozdravni nagovor zastopnika vojnega ministra generala Paraca, ki je čestital prirediteljem in tekmovalcem k lepemu uspehu. V imenu prosvetnega ministra dr. Kreka je čestital SZSZ podnačelnik g. dr. Otrin, v imenu mariborske ZSZ pa je pozdravil in se poslovil Zorzut iz Maribora. Požrtvovalni vodja prireditve Činkovie z Jesenic, ki ima s sodelavcem tov. Savinškom največ zaslug za vzorno organizacijo zleta, se je nato zahvalil Celjanom in vodilnim osebnostim za veliko razumevanje, ki so ga pokazali za prvo prireditev slovenskih smučarjev.
Sledil je razglas rezultatov, ki jih je prečital g. Pohar. Dragoceni pokal župana dr. Voršiči 6i
Uadar luipite
sredstvo proti bolečinam, pre« hladu ali hripi in zahtevate
Aspirin
pazite, da je vsak zavitek irt vsaka posamezna Aspirin-ta^ bleta označena z „Bayer"-]evirrt križem.
OoJ«< n, w 1 mi od 31 «1«n» IW»
g. Pohar. Dragoceni pokal župana dr. Voršiča si nistra g. Pešiča pa Razinger Tone, član Bratstva z Jesenic.
Po doseženih točkah so se klubi razvrstili: Bratstvo 27 točk, Dovje-Mojstrana 22 točk, ASK Gorenjec 18 točk.
Ob zaključku našega poročila moramo z veseljem poudariti veliko naklonjenost prosvetnega ministra g. dr. Miha Kreka, ki je dovolil, da je sodelovala pri olimpijskih igrah v Celju tudi srednješolska mladina, kateri je bilo dosedaj tekmovanje zabranjeno. Mladina je to njegovo naklonjenost nagradila ob novici pred magistratom z navdušenimi ovacijami.
Odličniki zasledujejo tekme.
Razmišljanja o kmečki zemlji
Stanko Savinšek, ki je odlično sodeloval pri pripravah za »imske dnere.
Pod tem naslovom se je v 31. štev. »Slovenca« g. dr. P. H. zavzel za tiste »kmete«, ki sicer ne orjejo in ne sejejo a so po n jegovem vendarle kmetje, pa jih hoče odločujoča kor-poracija (menda Kmečka zveza ali Kmetijska zbornica!) pregnati z njiliove grude, ker zahteva, da bodi zemlja tistega, ki jo obdeluje. Da bodo glede teh stvari pojmi čisti, naj podam nekaj načelnih misli k temu problemu.
Vprašanje, kdo je kmet, je res težavno. Treba se je vanj poglobiti, preden se o teh rečeh kaj napiše za javnost. Vsak poklic ima dve prvini v sebi: materialno in duhovno. Zastopani morata biti obe, če naj komu prisodimo ta in ta poklic in ga moramo v ta ali oni stan. Pri vprašanju kmeta je povsem jasno, da šc ni kmet, kdor z vso dušo ljubi zemljo in jo morda tudi poseduje, a materialno ne živi prvenstveno od nje, ali mu vsaj ni nujno potrebna za njegov gospodarski obstoj. Kdor ima gostilno in skrbi, da se kmečki pridelki s pridom vnovčujejo in od tega živi, prav gotovo ni kmet, ampak obrtnik-trgovec. Tudi kmetijski strokovnjaki, ki so se iz idealne ljubezni do kmeta posvetili kmetijskemu študiju, niso kmetje, marveč strokovni uradniki, ki želijo kmetu pomagati. Isto je z učitelji, vzgojitelji so kmečko mladine, ne pa kmetje, čeprav sa si priženili košček zemlje ali so jo podedovali in jo morda vzorneje obdelujejo ko kmetje.
Zmedo povzroča v sestavu vrednost, kdor meša snovnost in duhovnost ter oboje meče v en koš. Odtujevanje in oddaljevanje mesta (namreč mestnega človeka) od kmečkega podeželja (kmeta) ni snovno vprašanje, ampak v prvi vrsti duhovno. Lahko ima pol meščanov svoja zemljiška posestva sredi kmečke posesti, pa se zato niso približali kmetu in kmet njim, prej so se oddaljili. Imamo na ducate zgledov, da jc tako res. Znani so primeri, da je n pr. učitelj sam prav dober gospodar na podedovanem ali priženjenemu posestvu, a za pouk kmečke mladine v kmečki nadaljevalni šoli nima smislu.
Prepada med meščanom in kmetom, ki je duhovne narave, ne bo nihče zasul s tem, da zagovarja sodelovanje ali celo pouk kmečkim ljudem od strani mestnih lastnikov kmečke zemlje. Kvečjemu povečal ga bo! Kajti resnici na ljubo je treba povedati, da se naš kmet bode malo naučil od investicij in od boljšega gospodarjenja. ki se ga lahko poslužujejo oni lastniki, ki imajo dohodke iz drugih poklicev. Tudi socialna stran ne pride v poštev — kajti zemljo obdelavati za meščana je kmečkemu človeku grenko opravilo, ki ne celi socialnih ran na telesu kmečkegu stanu, ampak jih le zastruplja. Ne dviga kmečkega stanovsko-poklic-nega etosa, namreč ga zatira in zatre lahko do stopnje suženjskega doživljanja manjvrednosti in hlapčevstva.
Na drugi strani pa tudi meščan, ki se pretežno preživlja iz kmetije, pa ne nosi v sebi kmečkega stanovsko-iKiklicnega etosa, ni pravi kmet. Manjka mu duhovne komponente, zato je le poljedelec, kar pa še ni — kmet, ki je likrati z obdelovanjem zemlje (materialno) tudi nosilec kulturno-duhovnih vrednot pravega
krnela. Kdor bi o teh problemih žele točnejših znanstvenih dokazil, naj seže po moji knjigi »Kmečki stan«.
Stavek gospoda dr. P. II., da »oboje ne bo šlo: Zahtevati, da se naši ljudje oklepa jo rodne grude, istočasno pa z nje preganjati tiste, ki se je liočejo držati«, moram dopolniti. Nihče ne zahtevo, da se naj drži rodne grude v materialnem oziru tisti, ki ni več kmet, ainpak ima že drug poklic in druge dohodke, želimo pa, da se zbližajo meščani z našo kmečko grudo v duhovnem oziru; hkrati pa širimo z vso vnemo zahtevo, naj se grude oklepajo kmečki ljudje, da ne bo prišla meščanom v roke. Nihče tudi ne preganja z grude onih, ki j i in zemlja nudi sredstva za življenje in bi brez nje materialno ne mogli živeti; želimo pa. da pride v kmečko roke vsa ona zemlja, ki jo imajo nekmečki ljudje »za priboljšek« ali celo za »oddih« ali luk-sus. Naša premajhna slovenska kmečka zemlja ne more in ne sme biti nikomur za pribolj-šek, ko je imajo premalo oni, ki bi radi od nje samo zelo skromno živeli.
S tega vidika je zahteva, naj pride zemlja iz nekmečkih rok v kmečke od vseh strani primerna in pravična.	Ludovik Puš.
Higienska razstava ,v vzhodnih Slov. goricah
V tem času ko vzhodne Slovenske gorice, od prometa in sveta najbolj zapuščeni kraj v celi Sloveniji, spe mirno zimsko spanje, ie vendar tudi tukaj nekaj završčalo. Higienski zavod v Ljubljani skupno 7. društvom prijateljev Slov. goric se je spomnil naših obupnih higienskih razmer ter priredil socialno medicinsko akcijo. V času od 26. do 31. januar ja je bila pri Sv. Antonu v Slov. goricah higienska razstava z zdravstvenimi predavanji in obiski [io hišah. Razstave, ki je bila odprta v nedeljo ves dan in pb delavnikih od 9 do 12 se je že prvi dan udeležilo nad 5(H) ljudi.
Največjo zanimanje pa je bilo zn dnevna predavanja, v katerih je okražni zdravnik g. dr. Weixl obravnaval prvo pomoč, higipno na vasi, tuberkulozo, raka in zaščito pred plinskimi napadi iz zraka. Zaščitna sestra gdč. Mastnak Helena pa o negi dojenčka in o higieni žene. Predvajani so bili tudi zdravstveni filmi in skioptične slike. Največji razred tukajšnje šole je bil mnogo premajhen za vse obiskovalce predavanj, ker jih je moralo mnogo oditi. Gosp. predavatelju in gdč. predavateljici v«e priznanje in prisrčna zahvala. Isto naj velja gdč. zaščitni sestri za vse nauke in nasvete med svojimi 59 obiski po hišah.
Ob sklepu razstave je bilo pbdarovanih 51 revnih mater z zelo lepimi darovi. Darove jc Društvo prijateljev Slov. goric katerega predsednica jc podbanica gospa dr M a j c n o v a. Za njeno plemenito delo se ji ulx>ge revne slo-venjegoriške matere iskreno zahvaljujejo. Želeti bi bilo, da se Društvo prijateljev Slov. goric še pomnoži in izvede več enakili socialnih akcij, ker je uspeh in potek razstavo jasno pokazal, da je sloven jegoriški človek, čeravno reven, vendar dober in tudi hvaležen.
novice,
Koledar
Torek, 11, februarja) Lurška Mati božja; Adolf,
ikof; Dcztderij, škof in mučenec.
Sreda, 12. februarja: 7 ustanovnikov; Evlalija, devica in mučenica; Damjan, mučencc.
Lunina spremembai ščip ob 1.26. Herschel napoveduje mrzlo, če ni jugozapadnik,
Letopis
11. februarja 1601. 1. je prišla reformacijska komisija v Kranj. Najprej je jx»slala v Križ po nekega Kri/eta Mikuša, imenova-ranega Luter, ker ?o njegovi sinovi ponoči umorili katolika Lovretičn. Po preiskavi je bilo nekaj ljudi prijetih in zaprtih, Kri-žetova hiša pa popolnoma razdejana. Drugi dan je imel škof Tomaž Uren v hiši Mili ada llarrerja protestanskim meščanom daljši govor, ru/.en enega ali dveh so se vrlnli vsi in položili katoliško prisego. 11. februarja 1650. 1. je umrl v Stockholinu filozof Kqne Doscartes (Cartesius). rodil se je 31. marca 15%. 1. v La llave (Touraine) v Franciji. Bil je učenec jezuitov, udeležil se je kot oficir pod Tillvjem bilke na Beli gori 1. 1620. Po velikih potovanjih je živel od 1. 1<>29. no Nizozemskem izključno znanosti. L. IM1). se je odzval vabilu švedske kraljice Kristine (1632—56.) in odšel na njen dvor, kjer pu je hitro podlegel ostri severni klimi. Pokopan je v Pantheonu v Parizu. V nasprotju s sliolastiko, ki izhaja iz objektivnega sveta, temelji Descartova filozofija sumo na njegovi lastni zavesti (Cogito. er;:o sum.) Descurtes je tvorec novejše filozofije, njegov vpliv jc bil tako oblikovno, kot tudi vsebinsko merodnje-n do Kanta, on je oče moderne spoznavne kritike, izvrsten metodik, ki skuša razložiti |irirodo s jKimnčjo matematike. V matematiki je ti peljal konrdinntni sistem in na ta način pripravil pot analitični geografiji.
Novi grobovi
t
Župni upravitelj
Alo zij Jerič
V nedeljo. 9. februarja 1941, je umrl na Pre-loki v Beli Krajini ondotni župnijski upravitelj g. Alojzij Jerič. Rajni gospod se je rodil dne o. maja 1875 v župniji Šl. Vid pri Stični in bil v mašnika fiosvečen dne 22. julija 1899. Služboval je kot kaplan v Dobrniču, Radečah pri Zid, mostu in v Starem trgu ob Kolpi, kot župnijski upravitelj pa v Osilniči, na Sinjem vrhu in na Preloki. Na zadnjem službenem mestu je bil nekaj nad 20 let. Pogreb bo v sredo, 12. februarja ob 10 dopoldne. — Naj v miru počival *
■f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Marija Nemec roj. Šteblaj, soproga tesarskega mojstra. Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv.
Križu.
"t" V Ljubljani je umrla ga. Magdalena K r a -S o v e c. Pogreb bo danes ob 3 popoldne z Zal — kapela sv. Petra — k Sv. Križu.
+ V Dolnjem Logatcu je umrl gospod Anton Rus, mesar in posestnik. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na farnem pokopališču.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Ljubljančan Leon Funtek — dirigent finske državne opere
»Kako, kaj? Leon Funtek, moj sošolec še živi!« tako je začudeno vzkliknil neki gosjiod, ko je čital v solx>tnih zagrebških »Novostih«, da je glavni dirigent drž. finske opere v Helsinkih Slovenec — Leon Funtek, ki je bil prvotno glavni intendant te opere in živi žc dolgo let. najmanj 25, v glavnem mestu Finske.
Zagrebško jioročilo kratko pristavlja, da je Leon Funtek sin slovenskih staršev, ki so se preselili na Finsko. Te jjodatke je list posnel y>o neki finski enciklopediji. V listu reprodu-cirana fotografija Leona Funtka pa kaže v vseh potezah in v vsej fiziognoiniji onega Funtka. ki je študiral nn 1. državni gimnaziji v Ljubljani in je z odliko napravil maturo leta 1903. k" " bili njegovi sošolci med drugimi minisU u predsednik dr. Kulovec, pisatelj pok. Ivan I.ah, gimnazijski direktor g. Marko Bajuk, odvetnik dr. Fettich in še mnogi drugi, ki zavzemajo odličnn mesta v naši javnosti. Mnogi njegovi sošolci in znanci so ga smatrali že za mrtvega, kajti po maturi je odšel v tujino in se nikdar več ni vrnil v domovino. Tu in tam so prihajala poročila o njegovih uspehih na glasbenem polju po severnih evropskih državah.
Dirigent Leon Funtok je bil 1. 1883 rojen V Ljubljani kot sin profesorja Tin učiteljišču, pesnika, prevajalca nemških klasikov in dolgoletnega urednika predvojne »l.aibacher Zcitung« pok. Antona Funtka. ki je umrl pred približno 15 leti. Že kot dijak je ka/al izreden talent za glasbo in se je zanimal za glasbeno literaturo. Pravi virtuor je bil na violini. mlnd dijak je nastopal pri raznih koncertnih prireditvah kot violinist — solist. Po maturi se je
JCaj plavite 7-
V pustnem insn plesi niso nit nenavadnega. Vsaj za Ljubljano ne, ko smo o zadnjih letili plesali in pili *ekt celo n korist brezposelnih. Toda, da bi se kdo spomnil in priredil ples o počastiteo kakšnega znanega pokojnika, to pa še ni nikomur na misel prišlo. Pa vendar smo v soboto fitali o *Sloo. Narodm, da prirejajo jugoslovanski obrtniki priljubljeno planinsko rajanje v Kazini, ki bo letos posebno znamenito, ker se vrši v počastitev spomina velikega Jugoslovana vladike Josipa Jurija Slrossmajerja. — K*j pravit?, tnsnod urednik, k tej originalni jeklami za ples?.
posvetil glasbi in je študiral v Nemčiji, po končanih študijah je krenil na sever. Bil je več let na Norveškem in se je naposled udomačil med Finci. Kolikor nam je znano, žive v Ljubljani še nekateri njegovi bližnji sorodniki. lako živi ga. Umekova, soproga arhitekta, ki si po nekaterih informacijah še vedno stalno dopisuje z njim. Pred dnevi jc umrla ga. Husova, soproira iijx>kojenega tajnika okrajnega glavarstva, ki je bila prav tako v ožjem sorodstvu z Leonom Funtkom. Funtkova mačeha živi še v Ljubljani.
Mnogi, v Ljubljani živeči soJolci, ki so (ia smatrali že za mrtvega, so se danes v prisrčnih izrazih spominjali svojega nekdanjega sošolca, ki je v MU. ruzredu imel celo več prav zanimivih predavanj o Wagnerju in njegovih operah. Zatrjujejo, da je prav Leon Funtek vzbudil zadnja leta veliko zanimanje za jugoslovansko glasbo med Finci in so v operi nedavno izvajali Gotovčevo opero »Ero t onega sveta«. Kakor smo od zanesljive strani zvedeli, je bil Leon Funtek v stalnih stikih z našim pesnikom O. Zupančičem, s katerim sta si živahno dopisovala.
*
—	Izjava. Sirijo se govorice, da je bila občinska seja z dne 19. decembra 1940 razveljavljena na zahtevo krajevne politične oblasti. Podpisani izjavljam, da je bila ta 6eja razveljavljena na moje posredovanje od višje politične oblasti. Nadalje sc širijo govorice, da 6em bil podpisan; iz občinskega odbora izključen. Nasprotno je res, da sem podal ostavko na odborniško in blagajniško mesto že 16. aprila 1940, ki pa je bila sprejeta šele v seji dne 2. februarja 1941. — Planina pri Sevnici, dne 8. februarja 1941, — Jakob Lajovic, župnik.
—	Tečaj za zadružne funkcionarje priredi banska uprava v sodelovanju z Zadružno zvezo, Gospodarsko zvezo, Kmečko zvezo, Kmetijsko zbornico in okr. kmet. odborom v Ncvem mestu dne 11. in 12. februarja. Tečaj bo vsak dopoldne od 8—13 t. j. v torek in 6redo dopoldne na banov. kmet. šoli na Grmu. 1, dan od 8 do 9 Temeljni pogoji za uspešno zadružno delo; od 9 do 11 Zadružni zakon; od 11 do
13	Vodstvo produktivnih zadrug z gospodarske plati in njihova vključitev v današnji gospodarski sistem. 2 dan: od 8 do 10 Zadružna organizacija glavnih panog kmetijske produkcije v okraju in sodalovanju tega zadružništva s centralami: vodno zadružništvo, zadružna prodaja živine; od 10 do 12. Blagovno zadružništvo kmetijska produkcija in prehrana.
—	Oživljenje tržnih dnevov v Kostanjevici na Krki. Kmalu po izbruhu svetovne vojne eo prenehali pri nas tržni dnevi, ki so bili za prodajalca in kupovalca velike praktične vrednosti. Kako prijetno je bilo gospodinji, ki je gotovo vedela, da bo določen dan v tednu lahko prodala sir, maslo, jajca in druge domače pridelke, ne da bi ji bilo treba 6 tem kolovratiti po hišah. Pa tudi gospodinji, ki je te stvari potrebovala, je bilo lahko, če je bila sigurna, da jih bo kupila na trgu. Meščanska korporacija v Kostanjevici ja zato sklenila, da «e bodo počenši s 18. t. m. redno ponavljali vsak torek v tednu tržni dnevi. V ta namen bodo postavljene pred cerkvijo sv. Miklavža stojnice, kjer bodo tržni dnevi.
—	Namesto cvetja na grob ge. Uršule Skuhala, matere hajdins»<ega župnika, je darovala rodbina Pi-šek v Hajdini ubogi družini 100 din.
—	Vreme postaja topleje. Sveti Matija, ki letos pade na pustni ponedeljek in imamo do njega še
14	oni, bo najbrž imel prav malo letu za razbijanje Sonce je začelo pošiljati na zasneženo zemljo toplejše žarke, ki prav zadnja dva dneva naravnost žro sneg. Jutra so še vedno mrzla, tako, da je najnižja temperatura med —2 do —10 stopinj C. Podnevi se živo srebro v toplomeru dviga visoko nad ničlo in doseza splošno v Sloveniji najvišjo terrperaturo od + 5 do +12 stopinj C. Ljubljana je imela včeraj najnižjo temperaturo —2° C. Na čmučah pa so zaznamovali celo —8° C. Tam je termometer kazal še ob 9 uri —7" C nato pa je pritisnilo sonce in temperatura se je naglo dvigala ter je bila ob 13 uri najvišja + 11° C, v Ljubljani +8°. Kmalu nato pa je včeraj temperatura proti večeru zopet padla pod ničlo. Razna poročila navajajo za včeraj naslednje jutranje vremensko stanje: Gorenjsko. Boh. Bistrica —6, jasno, 80 cm snega. Bled, —4, jasno 50 cm snega. Jesenice —4, jasno, 60 cm snega. Kranjska gora —6, jasno, 70 cm snega, Kamnik —6, jasno, 20 cm snega. Tržič —7, jasno, 15 cm snega. Dolenjsko. Novo mesto —4, oblačno, 35 cm snega, Kočevje —4, oblačno, 35 cm snega. Št. Janž na Dolenjskem —8, oblačno, 40 cm snega. Brežice —10, oblačno, 25 cm snega. Štajersko. Celje —6, megla, 28 cm snega, Dravograd —3, megla, 40 cm snega, Ljutomer, —5, oblačno, 28 cm snega. Notranjsko. Rakek —5, jaeno, 30 cm snega. Kakor je raz-idno, je bilo včeraj zjutraj na Gorenjskem povsem jasno, po drugih krajih pa megleno ali oblačno.
—	Naročnikom važnega priročnika Piskernik, »Ključ ia določevanje rastlin na Slovenskem« naznanjamo, da se knjiga tiska in bo izšla prve dni marca t. 1. Radi velikega zanimanja in povpraševanja podaljšujemo subskribcijski rok do konca februarja. Cena znaša sedaj 95 din, s poštnino vred 100 din, jx> izidu bo pa knjiga znatno dražja. Prijavite se takoj! Banovlnska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, Slomškova ulica 12.
—	Ne kupujte vojaškega blaga! Ze večkrat smo opozarjali, naj ljudje ne kupujejo vojaškega blaga brez odobritve pristojne vojaške oblasti, ker je jasno, da blago ni bilo pravilno ponujeno naprodaj in da je bilo ukradeno. Ni skoraj tedna, da ne bi prišli nakupovalci ukradenega vojaškega blaga pred kazenskega sodnika-poedinca na okrožnem sodišču, da se zagovarjajo zaragi prestopka po § 122 k. z. Neki čevljarski mojster iz Nove vas« je kupil že lani spomladi 2 para vojaških čevljev-gojzaric za 200 din. Izgovarjal se je najprej, da jo čevlje kupil njegov še ne 14-letni sinček Janez z njegovo vednostjo in da je to kupčijo sam odobril, Naposled pa je priznal, da je čevlje v resnici on sam kupil. Bil je obsojen na 180 dinarjev kazni, pogojno za 2 leti. Neki Vinko, čevljarski pomočnik iz Orehovice, je ukradel 370 železnic palic za žične ovire v teži 1562 kg in v vrednosti 12.500 dinarjev. Skril jih je stričev kozolec in jih pokril s slamo. Palice je nameraval prodati nekemu interesentu za staro železo, pa so ga poprej zalotili. Zaradi prestopka poizkušene tatvine je bil obsojen na 15 dni zapora, pogoino za 2 leti.
—	Težak voz s hlod! ie je prevrnil in pokopal pod seboj 34-Ietne)Ja hlapca Jožefa Gunda iz Rečice pri Bledu. Hudo potolčencga in z nevarnimi notranjimi poškodbami ga je sprejela včeraj ljubljanska bolnišnica.
—	Tatvine po deželi. Tz Bučke nam pišejo: Tatvine se pri nas vrste ens za drugo, ne da bi se le pri eni našli zločinci. Značilna tatvina je bila pretekli teden pri Povšiču na Bučki. Tatovi, bili so 4 ali 3. so razširili malo kletno lino, rta je najdrobnejši zlezel v klet in od tam
ven podajal v steklenicah in putriliili okoli 400 do 500 1 vina. Značilno je, da «o tatovi pustili za seboj dobre sledove, kur dva časopisna
zamašku. Na enem /ainašku od Delavske politike, je bil tudi naslov naročnika iz Zagorja, ki ima ženo iz Zaboršta pri Bučki, kjer je največ splošno znanih tatov. Pri neki naslednji hišni preiskavi so orožniki menda našli cel šop denarja pri nekem funtu, ki ga pošteno ni mogel zaslužiti. Zaprli niso nikogur. Mislimo in prosimo, da se mora narediti vestna kontrola na vseh vlakih, ki vozijo od naših krajev proti vsemu rudarskemu revirju. Zakaj večina blaga, ki gre tja. je pokrudena, zlasti perutnina in pijača. Seveda je pa tudi mnogo domačih odjemalcev in tudi tatinska družba sama mnogo potrebuje, ker je zelo številna. Svoj del morajo dobiti vsi, ki skrivajo in vedo za organizirane tatvine, da zraven molče in tatove ščitijo, Teh pa ni mulo.
— Sitnosti zaradi diplomatiziranja. Pekovski pomočnik Janez N. z Dolenjske se zanima za vse svetovne vojne in diplooiatične dogodke. Rad podaja drugim ljudem svoja mnenja o raznih državah. Tudi o Jugoslaviji tu in tam spregovori kako »modro«, ki ga spravi nato v konflikt s kazenskim zakonom ter z zakonom o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Lani aprila je tam v Polhovem gradcu govoril delavcem, zaposlenim pri ureditvi hudournikov, naprei o tihotapstvu cigaret, vžigalnikov in saharina. Trdil ja, da druge države trpe to tihotapstvo. Sam je rad kupčeval z eksporlnimi cigaretami. lznebil se je tudi izjave, ki je dala povod, da so ga orožniki prijeli in ovadili sodišču zaradi zločina po čl. 3 zakona o zaščiti države. Bil je odveden nato v sodne zapore. Zaradi nepremišljenih izjav, ki jih je državni tožilec smatral za zločin po omenjenem členu, je prišel Janez včeraj pred mali senat. Ta ga je obsodil na 1 me6ec zapora in 120 dinarjev denarne kazni, to le zaradi prestopka po čl. 4 zaščitnega zakona. Imel je še srečo, kajti lahko bi prejel hudo kazen. Ko je odhajal iz dvorane, je dejal, da ne bo nikdar več bral časopisov in ne poslušal radia.
'p/j- dhrzMtL
*	Prazen čoln na morju. Nedaleč od otoka Prviča so morski valovi vrgli na obrežje prazen čoln. Ko so čoln pregledali, so videli, da je bil ves preluknjan od mitraljeskih krogel, tako da je bil do polovice napolnjen z vodo. Čoln je gotovo pripadal neki tuji ladji, ki je bila potopljena. Kapitan motorne jadrnice »Lovac«, ki vozi vsak dan na progi Šibenik—Prvič, je videl pred otokom Zlarinom dva rešilna pasova, pa ju zaradi velikih valov ni mogel izvleči iz morja Z njegove ladje se je videlo samo, da so na pasu neke številke brez označbe pripadnosti ladje. V zadnjem čase se nobeni naši ladji ni zgodilo ničesar, za to je jasno, da tudi ta dva rešilna pasova pripadata kakšni tuji ladji, ki je bila potopljena.
*	Stradivarijeve gosli v Varaždlnu. V Varaž-
dinu ima neki posestnik Stradivarijeve gosli. Zanimivo je, da se gosli nahajajo v posestnikovi družini že 47 let. Oče sedanjega lastnika gosli jih je kupil v Italiji leta 1895 od nekega siromašnega glasbenika in jih prinesel domov. Violina je kljub starosti še dobro ohranjena, v njeni notranjosti se lahko bere: »Antonius Stradivariu« Crcmonensis iaciebat anno 1713«.
*	Smrtne muke v temnem hlevu. Pet let je živela Matilda Mičuga s svojim možem Milancm pri svoji materi, (tiari kmetici Ljubici Lacko v vasi Lipovec, okraj Varaždin. Mladi zakonski par je gospodaril v hiši po mili volji, ne da bi se zmenil za Ljubico. Če je ta ugovarjala, sta jo hči in njen mož pošteno ozmerjala. Da bi temu neznosnemu stanju naredila konec, je Ljubica, ki bi sc rada izognila vsakemu prepiru, izročila svoje posestvo hčeri, Matilda se je morala zavezati, da bo materi do njene smrti dala stanovanje in jo zadostno prehranjevala. Ljubica je mislila, da bo sedaj v miru preživela svoje stare dni, pa se je hudo zmotila. Matilda je trpinčila svo;o staro mater. Pogosto jo je brezsrčna hči zaprla v njeno sobo in ji ni dala jesti. Če si je starka upala izpregovoriti besedico, jo je pa pretepala. Pred dnevi je Ljubica prosila Matildo, da bi ji dala nekaj drv, da bi si zakurila peč. Matilda se je zaradi te opravičene zahteve tako razjezila, da je staro mater vlekla za lase čez dvorišče v hlev. Tam jo je zverinska ženska s kolom tako dolgo pretepala, da se je nesrečna starka s hudimi poškodbami na glavi, z zlomljenimi rokami in nogami zgrudila na slamo. Po hudem trpljenju je Ljubica umrla v temnem hlevu. Orožniki so Matildo aretirali. Čeprav je njen zločin neoporečno dekazan, vendar trdovratno taji in trdi, da je mati ]>adla s podstrešja hleva in se ubila.
*	Avtobus ga je povozil. V Dubrovniku je te dni avtobus povozil finančnega stražnika I. Soriča, ko je opravljal svojo službo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa zdravniki nimajo upanja, da bi ga ohranili pri življenju.
*	Ameriški ček je popravil. Preteklo leto je dobil kmet Josip Boljkovac iz Vukove gorice pri Karlovcu iz Amerike ček za tri dolarje. Ker mu je bil la znesek premajhen, je k številki tri pripisal 0. besedo tliree pa je popravil v thirty, s čimer se je vrednost čeka zvišala za desetkrat. S popravljenim čekom je šel v Karlovec in izročil ček svojemu prijatelju, da mu ga zamenja v dinarje. Prijatelj je šel k trgovcu Berkoviču in mu ponudil ček. Ko si je trgovec bolj natančno ogleda! ček, je takoj spoznal, da je ponarejen, šel je k telefonu in poklical policijo, ki je prijatelja aretirala, takoj nato pa tudi Boljkovca. Te dni sta oba stala pred senatom okrožnega sodišča v Karlovcu. Boljkovac je bil obsojen na osem mesecev strogega zaj>ora. njegov prijatelj pa je bil oproščen, ker se mu ni moglo dokazati, če je vedel, da je ček ponarejen.
*	Pet litrov vročega žganfa je Izpll in nato ženo ubil. Kmet Ivo Špoljarič je šel s svojo ženo Stanko na semenj v Daruvar, kjer je prodal več debelih svinj, Ko je napolnil svojo listnico z bankovci je šel s svojo ženo v gostilno, da bi dobro kupčijo žalil. In jo je tudi pošteno žalil. Izpil je sam pet litrov vročega žganja. Kljub tej ogromni množini popite pijače je bil še toliko pri moči, da

t kom. Oln 1.30. II kom. Din I.-«0 kom. Din M.— R<( S br. limB/Mf

Ljubljana, 11. februarja
Gledališče
Drama; Torek U. febr.: Šesto nadstropje. Red Torek. — Sreda 12. febr.: Krog s kredo. Red A. — Četrtek 13 febr.: Othcllo. Red B.
Opera: Torek 11. febr,: Zaprto. Sreda 12. febr.: Hlapec Jernej. Red sreda. — Četrtek 13. febr.: Sab-ska kraljica. Red četrtek. Gostovanje tenorista zagrebške opere Josipa Gostiča.
Radio Ljubljana
Torek, 11. febr.: 7 jutronji pozdrav — 7.05 Napovedi in fioročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Za oddih (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. sjiored Rad. ork. — 14 Poročila in objave — 14.15 Šolska ura: Jeleni pri krmljenju (Ado Klavora) — 17.30 Malenkosti: Pester glasbeni sj>ored Rad. ork. — 18.10 Samospevi ob spremljavi lutnje: A. Sladoljev, St. Prek — 1S.40 Oseba in delo Iv. Groznega (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi in jx>ročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuli) — 20 Tamburaški orkester (vodi Lojze Karmelj) — 20.45 Koncert ltad. ork. — 22 Napovedi in poročila.
Drugi
programi
Torek, 11. februarja: Belgrad: 22.50 Plesna glasba — Zagreb: 20 Prenos — Praga: 20.15 Plesna glasba — Sofija: 21.30 Koncert lahke glasbe — Beromiinsler: 20.45 Igra na gosli — Budimpešta: 23.25 Madžarski napevi — Italijanske postaje: 18.40 Zabavni koncert — Sottcns: 20 Veseloigra — Švedske postaje: 19.30 Pevski koncert.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.09 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Predavanja
Šentjakobsko prosvetno društvo bo 13. februarja t. 1. ob 8 zvečer v farni dvorani priredilo zanimivo predavanje s slikami. »Zvezde žarijo«.
Kolo žen zadrugark obvešča svoje članice, da priredi dne 12. t. m. ob 20. uri v dvorani gjasbenega društva »Sloge« predavanje »Skrivnosti dobre gospodinje. Predava gospa Angela Podgornikova. Predavanje bo jako poučno, zato gospodinje ne zamudite te lepe prilike in se ga udeležite polnoštevilno.
Podružnica SVD Šiška. V četrtek 13. t. m. ob pol 8 zvečer predava v deški ljudski šoli v Sp. Šiški g. Lap Anton ravnatelj mestne vrtnarije: »Prva dela na vrtu*. Vabljeni so vsi posestniki malih vrtov.
Ženski cdsek Šempcterske prosvete ima drevi ob 8 v društveni dvorani predavanje. Predavala bo ga. Kelhar o sodobni prehrani.
Ljudska univerza, Mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Jutri, dne 12 t. m. bo ob 20. pokazal svoie barvne posnetke pod devizo »Izbor planinskega cvetja« univ. asistent g. dr. Janko Brane. Dopolnilno tolmačenje k slikam bo imela ga. prof. Beta Hudales.
Sestanki
reFO Vič. Drevi ob 20. bo redni 6estanek s predavanjem g. dr. Brumna o Slomšku.
V	sredo, 12. t. m. ob 8 zvečer ima Rokodelsko društvo redni sestanek v društveni sobi. Naslov predavanja je: Pisatelj Fr. S. Finžgar — sedemdesetletnik. Govoril bo g. A. Pirnat. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rarnor, Miklošičeva cesta 20: mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Gospa, ki je v ponedeljek, 3 t. m. pred Cernjv-čevo stojnico v Šolskem drevoredu našla denarnico s 170 din in obljubila, da jo bo oddala na trnovski policijski stražnici, je naprošena, to takoj stori ali pa odda denarnico z denarjem pri mesarju g, Černiv-cu na stojnici.
V	nedeljo, 9. t. m. se je izgubila damska športna zapestna ura od kavarne Kušič do Kapiteljske ul. 11. Pošten najditelj se naproša, da uro vrne upravi »Slovenca« proti odškodnini, ker je ura drag sprmin.
Denarnico s približno 450 din je izgubila uboga služkinja. Ker denar ni bil njen, lepo prosi najditelja, naj b; ga vrnil proti nagradi. Naslov dobi v naši upravi,
je šel peš proti domu. Seveda ga je med potjo morala podpirati žena. Ker pa je bila tudi žena pijana, sta se oba zvalila v obcestni jarek, ki je bil poln vode. Oba sta bila premočena do kože in z veliko težavo je žena izvlekla moža iz jarka, Mrzla kopelj je ženo čisto iztreznila, možu pa tudi mrzla voda ni pomagala. Ko je Stanka svojemu možu očitala, da je toliko zapravil v gostilni, je postal mož ves divji. Vihtel je s svojo okovano palico in zadal svoji zakonski družici tako silen udarec po glavi, da se je zgrudila na tla. Ko je že ležala, jo je mož še vedno tolkel s palico. Ko se je končno izdivjal, si je prižgal cigareto in se odmajal proti domu. ženo, ki je imela vso razbito glavo, pa je pustil ležati na cesti. Našli so jo drugi sejmarji že mrtvo, Moža so drugo jutro orožniki aretirali.
Pošljite nam rešitve križank
v »Slovenčevem koledarju«. — Do 15. t. m. imate še čas. 390 nagrad čaka reševalce!
Križank ni treba iztrgavat iz koledarja ampak napišite rešitve na poseben list.
»Slovencev Koledar", Ljubljana, Kopitarjeva 6
1 I1UBIJ4N4
Prešeren in Finžgar v »Salonu Kos«
Ni vzroka, da bi dvomili: našo šole se spominjajo ob izrednih prilikah, t. j. ob obletnici rojstva ali smrti naših preporoditeljev in prosve-titeljev, njihovih del in s tem njihovih zaslug za narod. To je — več ali manj — tudi edino, kar napolni mrtve šolske prostore z življenjem in samo na ta način se je v šoli moč oddolžiti našim duševnim velikanom.
Manj pozornosti posveča takim dnevom naša javnost skoraj povsem apatična. Po vzrokih ni potrebno povpraševati: vzrokov bi našli na pretek, lahko pa je tudi en sam ... Važnejše je, kdo je na tekočem, zakaj samo to je koristno za javnosti Vsaka pozornost nas razveseli in potrebno je, da se jo beleži, da zanjo ve tudi širša javnost.
Obletnice smrti in rojstva dveh naših zaslužnih mož, ki sta tudi ožja rojaka, t. j. Prešeren in Finžgar, se je spomnil te dni tudi lastnik »Salona Kos« g. A. Kos. V razstavnih oknih svojega umetnostnega salona, v prehodu v nebotičnik, je razstavil P. Veselovega »Prešerna« in K o -g o v š k o v e g a »Finžgarja«.
Ferdo Vesel: Dr. France Prešeren.
Ferdo Vesel je izdelal Prešernov lik po že znani sliki, ki ima v ozadju Prešernov dom v Vrbi. Vesel se je ognil tega, dal nam je Prešerna, ki živi, postavil ga je v prostor, ki ga često pogrešamo pri portretih.
Kipar Kogovšek pa razstavlja glavo pisatelja Finžgarja. Napravljena je iz mavca in to prav posrečeno.
Obe likovni umetnini, ki sta napravljeni: prva za dva in devetdeseto obletnico smrti, druga za pisateljevo sedemdesetletnico, bosta razstavljeni samo nekaj dni, pa priporočamo naši javnosti, naj si ju ogleda pravočasno.
Ujež na frančiškanskem odru
V	nedeljo, 2. februarja, je šišensko prosvetno društvo v režiji L. D e ž m a n a uprizorilo na svojem odru Nušičevo satiro: Ujež. To je kratica za žensko društvo: Ujedinjenje jugoslovanskih emancipiranih žena. Članice omenjenega društva si izberejo za svojo nalogo: Rešiti družino in jo etično dvigniti. Ž vsemi močmi se lotijo dela. V dolgih sejah, združenih s čajankami in zabavami, ki skoro redno preidejo v osebna nasprotovanja, očitke in prepire, hočejo rešiti težko vprašanje propadajoče družine. Med njihovim brezplodnim govoričenjem in begom zdoma, pa žalostno propadajo njihove lastne družine, njihovi otroci, ki krvavo pogrešajo potrebne materine vzgoje, postajajo slabi in škodljivi člani človeške družbe.
V	okvirju te osnovne misli pisatelj v prelepi, tuintam precej drastični obliki javnosti tako-rekoč s prstom pokaže; kako se družina ne sme zdraviti. Vsemu svetu, sklicujoč se na naravni poklic žene, pa zgovorno oznanja prevažno resnico: Žena, mati, nazaj v družino! Tu je tvoje mesto I Tu tvoj delokrog, odtod tvoj blagoslov za človeštvo!
Agilnim Siškarjem je samo čestitati, da so s tako zdravo igro stopili pred občinstvo. Pa tudi tehnično so igro na splošno tako dobro podali, da se jim ni treba bati porazne kritike od kake izbrane publike. Celo one scene drugega dejanja, ki bi pri manj veščih igralcih dejanje lahko prešlo v dolgočasje, so bile podane živahno in razgibano. Igro so preteklo nedeljo ponovili. *
1 Slovesna proslava 70-letnice pisatelja in akademika F. S. Finžgarja bo v petek, 14. t m. ob 20
v veliki dvorani Uniona. Spored proslave je naslednji: godba »Sloge« igra Tillovo Uverturo po slovanskih napevih, slavnostni govor urednika dr Tineta Debeljaka: F. S. Finžgar kot prosvetni delavec in uprizoritev Finžgarjeve ljudske igre »Naša kri. Igro uprizori igralska družina Prosvetnega društva v Trnovem, kjer je bil slavljenec dolgo let župnik. Trnovčani so znani po svojih uprizoritvah ljudskih iger na prostem, med katerimi je bila tudi že »Naša kri«, in ki so zelo dobro izpadle. Za to priliko bo na zelo zanimiv način rešeno vprašanje gledališkega odra v unionski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Vstopnice je treba pravočasno naročiti, ker je povpraševanje veliko in jih utegne zmanjkati.
1 Devetdnevnica za mir se opravlja zdaj v cerkvi Marije pomočnice na Rakovniku. Vsako jutro ob 6. je sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, litanije in blagoslov. Zvečer ob pol osmih je molitvena ura za mir, nato litanije in blagoslov. Knjižice za molitveno uro so v cerkvi po klopeh, da jih molilcem ni treba nositi s seboj.
1 Ponovitev predavanja SPD bo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, in sicer pod nazivom »Pestri svet v barvah«. Predavatelj g. dr ing. Avčin bo pokazal nad 200 izbranih barvnih diapozitivov.
1 Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pn podružnici SVD Ljubljana I. Prihodnje predavanje drevi ob 7 v kemijski dvorani I drž realne gimnazije v Vegovi ulici. Predmet predavanja: Sadni izbor ta male vrtove s posebnim ozirom na podnebje Ljubljane in njene okolice s skioptičnimi slikami. Predava upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Breceljnik Ivan Vstop prost.
I Davčna uprava Ljubljana mesto poziva V6e lastnike tovornih avtomobilov, da v smislu pravilnika, ki je objavljen v Službenem listu z dne 11.
maja 1938 kos 33 vložijo do 28. februarja 1941 prijave za odmero vozninske takse za leto 1941. Prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana mesto, Vodnikov trg 4-1. Prav tako 6e pozivajo tudi lastniki voz na vzmeti in brez vzmeti ter dvokolnih, da svoje vozove prijavijo do 28. t. m. Glede odmere prispevka za cestni sklad v smislu čl. 10 pravilnika, k je objavljen v Služb, lietu kos 55 z dne 9. julija 1938.
1 Cesto na Rožnik je mestni tehnični oddelek pričel razširjati in napravi ob njej tudi hodnike ter bo pri tem zaposlenih večje število brezposelnih. Ker bo pa treba zaradi teh del tudi tukaj podreti večje število dreves, bo cesta na Rožnik od Skrab-čeve do Svetčeve ulice nekaj ča6a zaprta za vozni promet, pešce pa opozarjamo, naj se sami varujejo nezgod. Brezposelni so v tej hudi zimi v prvi vrsti zaslužili s spravljanjem snega, nadalje 60 uredili na Gradu planoto »Na zračnem« in urejajo pot ter okolico kapelice nad Čadom. Dvojno korist so pa brezposelni lmeii pri podiranju kostanjev na Dolenjski cesti, na Celovški cesti ob velesejmu ter drevja na Bleiweisovi cesti, kjer so vsa podrta drevesa dobili reveži za kurjavo. V Zvezdi podrte kostanje so raz-žagali in razcepili ter tudi ta drva dobili reveži, da je bilo 6amo letošnjo zimo na ta način razdeljenih okrog 400 kubičnih metrov drv za ogrev. V Koleziji imajo brezposelni delo in zaslužek pri kopanju velikega bazena za novo veliko ljudsko kopališče.
1 Skobci v Tičistanu razsajajo med ptički in prijatelji krilatih umetnikov se pritožujejo, češ da bi mestna občina morala vse ptice-roparice takoj po-streliti. Sicer bi niti mestna vrtnarija sama ne smela preganjati roparic v tivolskih nasadih in rožniških gozdovih, ker so vsa ta sprehajališča proglašena za narodni park in ie s tem zagotovljeno mirno življenje tudi pticam-roparicam. Da pa obvaruje žvrgo-leče prebivalstvo Tičistana, mestna vrnarija 6 pomočjo članov omitološkega zavoda lovi skobce v Tivoliju in pravka- je spet ujela takega krvoločnega roparja ter ga poslala v šolo za Bežigrad za nazomi pouk. Toda mati priroda s svojo modrostjo sama dela red med živalstvom in rastlinstvom ter takoj tudi v ta revir pošlje novega skobca, kadar kak skobec svojo krvoločnost moTa plačati s smrtjo. Seveda je novi skobec vedno bolj požrešen od prejšnjega, ker se v Tičistan preseli iz manj bogatega lovišča.
Občni zbor vojnih dobrovoljcev
V nedeljo dopoldne je organizacija prostovoljcev v Ljubljani imela že 22. redni občni zbor, na katerega je prihitelo lepo število članov iz vse
Slovenije. Poveljnika mesta je na zboru zastopal podpolk. Radojkovič, poveljnika vojnega okrožja kapetan Anton Albert, ljubljanskega župaua gospod Mašič, Združenje vojnih invalidov Marinko Ivo in Osana Slavko, Združenje rezervnih častnikov prostovoljcev Bežek M. in Lorge A., prav tako pa so bile častno zastopane sorodne organizacije, kakor Legija koroških borcev, Zveza bojevnikov in Združenje rezervnih podčastnikov. Občni zbor je vodil predsednik prof. Josip Jeras, katerega predlog, naj se pošlje vdanostma brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. je bil z odobravanjem sprejet. Pozdravne brzojavke so bile tudi poslane ministru vojske in mornarice armadnemu generalu Petru Pešiču in Zvezi vojnih prostovoljcev v Belgradu. Nato so vsi navzoči počastili spomin v zadnjem poslovnem letu umrlih tovarišev I. Škofa in Ig. Videčnika, nakar je predsednik v lepem nagovoru orisal pomembne dogodke, pri katerih so že sodelovali prostovoljci pred 25 leti, ko je junaška srbska vojska pod vodstvom kralja Aleksandra izvedla svoj urnik v albar.ske gore. Potem je prešel predsednik na naloge društva in poudaril, da je združenje kot borbena organizacija še posebej povezana z našo vojsko, saj so prostovoljci, priključeni v svetovni vojni tedanji srbski vojski, pomagali graditi temelj sedanje jugoslovanske vojske, ki je last nas vseh in ponos vseh Jugoslovanov in največje jamstvo za varnost naših meja. Iz tajnikovega poročila je bila razvidna vsa delavnost prostovoljske organizacije: tako je imela organizacija 9. oktobra žalno sejo za kraljem Aleksandrom I. Za odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani je organizacija izdala knjižico z naslovom »Besede kralja Aleksandra«. Besedilo te knjižice je bilo prebrano tudi na grobu kralja Aleksandra na Oplencu. 5. septembra 1940 je organizacija priredila v operi veliko akademijo, na kateri je imel slavnostni govor slepi predsednik Zveze prostovoljcev tovariš Lujo Lovrič. 28. decembra lani pa so prostovoljci odkrili na Blejski Dobravi spominsko ploščo vojnemu prostovoljcu, bojevniku iz balkanskih vojn in koroškemu borcu Mihi Copu. Pristopilo je 21 novih članov in 7 uitanovnikov.
Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika g. prof. Josip Jeras, za podpredsednika profesor dr Ernest Turk, za drugega podpredsednika Anton Kržič, za tajnika Valentin Kajžer, za drugega tajnika Melhior Rismal, za blagajnika Franc Nosan, za odbornike pa Ludvik Vagaja, Ivan Leh-ner, Josip Kozak, Ivan Javornik in Rajko Pavljn. Pri slučajnostih so razpravljali o napredovanjih vseh vojnih prostovoljcih in sprejeli predlog, ki je bil poslan naprej Zvezi vojnih prostovoljcev, da naj se namreč prostovoljci odlikujejo s posebno kolajno.

Razmere na živilskem trgu
Primanjkuje slanine, krompirja, perutnine
Maribor, 10. februarja. Razmere na živilskem trgu so sedaj v ospredju domačega zanimanja. Je tudi umevno, saj je skrb za vsakdanji živež čimdalje večja, pomanjkanje se čuti v tej in oni stvari, ki se je še do nedavna zlahka dobila, na drugi strani pa se vse draži in tudi cene na trgu rastejo. V soboto, ko je v Mariboru glavni tržni dan, je bil položaj na živilskem trgu sledeč:
Mesarji niso spravili rta trg slanine, kateri je cena v Mariboru maksimirana na 24 din za kg. Mesarji izjavljajo, da so morali plačati svinje po 22.50 din za kg in ne morejo zategadelj prodajati slanine po 24 din. Zaprosili so pri mestni občini za dovoljenje za zvišanje cen slanini, odgovora pa še niso dobili. Med tem pa so v soboto špeharji pripeljali na trg precej slanine, katero so proda-Ia 1 i brez kože po 25 din kilogram. Naval na sla-n mar je je bil tolik, da so do 8 vse svoje zaloge azprodali. Nato pa so mesarji ovadili slaninarje 7liciji, češ da se ne držijo maksimirane cene. aninarji dokazujejo, da niso ničesar zakrivili, pač pa je krivda na maksimalnem ceniku v Mariboru, kjer ni posebej označena cena za slanino brez kože, dočim predvideva ceniik mesta Ljubljane za takšno slanino 25 din za kg. Mesa pa je bilo na trgu dovolj ter so prodajali slaninarji in mesarji teletino po 16—18 din, svinjsko meso s kostmi 18—20 din, svinjsko meso izluščeno 22—24 din, ribo 24 din, zajec 24 din, slanino po 25 din, pljuča s srcem 10—12 din, jetra 14 din, reberca 18 din, glavo z jezikom 12 dim, kos ledvic 4—5 din, kos noge 3—5 din.
pol Sla
" Zelo je primanjkovalo krompirja, katerega pri-važajo kmetje sploh malo na trg. Lanska
vazajo kmetje spion maio na irg. LansKa letina je bila pač slaba, poleg tega pa tisti, ki ga imajo,
m Krožek »Slov. dijaške zveze« na drž. učiteljski šoli t Mariboru opozarja že danes na proslavo 80 letnice Mohorjeve družbe, ki se bo vršila v soboto, 15. t. m. Istočasno bo tudi na zavodu odprta razstava Mohorjevih knjig. Program, čas in podrobnosti bodo še pravočasno objavljene v »Slovencu« pod mariborskimi vestmi.
ni Kdo skrbi za telesni blagor Mariborfanov. Glasom tozadevne statistike je sedaj v Mariboru 106 trgovin z živili, 11 trgovin z delikatesanii, 71 branjarij in stojnic z živili, 15 restavracij, 79 gostiln, 12 kavarn, 22 bufetov II. razreda, 7 gostiln s prenočišči ter 24 pekarn.
m Mariborska kolesarska podzveza ima drevi ob 20 sejo v posebni sobi Kino kavarne.
m Slovenska tcžkoatletska zveza v Mariboru ima svojo redno sejo dne 12. februarja ob 20 v običajnih prostorih. Prosim vse gg. odbornike, da se seje točno in gotovo udeleže. — Tajnik.
m Sneg mu je razgnal puško. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Ploderšnic pri Mariji Snežni 83 letnega Franca Horvata, kateremu je eksplozija raztrgala levo roko. Horvat je streljal
vrane, pa se mu je nabita puška na koncu cevi napolnila s snegom. Ko je orožje sprožil, mu je puško zaradi zamašene cevi razneslo ter je dobil hude poškodbe.
m Aretiran zaradi suma dvojnega umora. Poročali smo že v »Slovencu«, da se nekaj svita v zadevi dvojnega roparskega umora, izvršenega pred sedmimi leti v černečah pri Dravogradu.
V	zvezi s tem so orožniki v Dravogradu aretirali Franca Cekona iz Podkhnca, ki je osumljen, da je izvršil omenjeno dejanje ter so ga izročili sodišču.
m Gluhonemi mesar ob 9000 din. čudno zgodbo je doživel mesar Ivan Cujež, ki je popolnoma gluhonem ter je zaposlen v mestni klavnici.
V	teku nekaj let si ie z veliko skrbnostjo privarčeval nekaj denarja, v nedeljo zvečer pa je hotel to nekoliko proslaviti. Popival je po raznih gostilnah v Melju. družil se z nekaterimi ljudmi, nazadnje pa ga je našel stražnik ob pol 2 ponoči ležati v snegu na cesti. V tej mrzli postelji je smrčal, kakor bi drva žagal, Stražnik je močno
čakajo na boljše cene. V soboto so pripeljali na trg samo 3 voze ter 9 vreč krompirja, cena pa se je zvišala na 2—2.50 din za kg, ozir. merica po 14—16 din. Čebula je bila po 3.50—4 din, češenj 11—15 din, zelje kos 1—6 din, kislo zelje 5 din kg, repa kos 0.50—1 din, kisla repa 3 din, cvetača 14—16 din kg, ohrovt 0.50—3.50 din kos, hren 12—14 din kg, zelena kos 0.50—3.50 din, šopek peteršiija 1—1.50 din, endivija kos 1.50—2.50 din, kilogram 16 din, kupček motovilca 1 din, ra-diča 1 din (kg 16—18 din), špinače 1 din, por 0.50—1.50 din kos, kupček vrtnega korenja 1 din, koleraba kos 1 din, redkev kos 0.50—1 din, šopek majarona 1 din, kupček pese 1 din.
Slabo je založen trg tudi s sadjem. Kilogram jabolk stane sedaj 8—14 din, suhih sliv 20—24 din, celih orehov 16—18 din, luščenih orehov 50—52 dinarjev, linx>ne 0.75—1.50 din, pomaranče 1.50 do 3.50 din.
Žito se prodaja na trpi na litre ter so cene sledeče; pšenica 3.50—4 din, rž 3.50 din, ječmen 3 din, koruza 2.50—3 din. oves 2—2.50 din, proso 3.50 din, ajda 2.25—2.50 din, proseno pšeno 8 din, ajdovo pšeno 9—11 din, fižol 5—6 din.
Mleka in mlečnih izdelkov je zadosti na razpolago. Smetana je liter po 15—20 din, mleko 3—3.50 din, surovo maslo 48 din kg, čajno maslo 52—56 din, kuhano maslo 56 din, domač sir 12 din. Jajca stanejo kos 1.25—1.75 din ter jih je spet manj, ker je zopet nastopil mraz.
Zelo primanjkuje perutnine. Taiko so prinesli preteklo soboto na trg samo 25 kokoši, 30 piščancev, 10 puranov ter 3 race. Cene perutnine so bile: kokoši 35—45 din, par piščancev 38—85 din, puran 70—90 din, raca 28—30 din. Domači zajci so po 18—30 din.
vinjenega moža spravil na varno, ko pa se je Čujež včeraj streznil, je opazil, da nima več denarnice, v kateri je imel 9000 din gotovine, same stotake.
m Duševno bolezni v Mariboru. Lani je poslal mestni fizikat 14 ljudi v bolnišnico za duševne bolezni, in sicer 7 moških in 7 žensk. Pri 2 moških je obstajalo hereditarno obremenjenje. V domači oskrbi se je lani nahajalo 6 duševno bolnih oseb, ki bi prišle v poštev za oddajo v zavod, 34 pa takih, ki ne potrebujejo začasno zavedne nege; v mestni oskrbnišnici pa je bilo 8 duševno bolnih ljudi.
ni Nasilen snubač pred sodniki. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal v soboto 37 letni Anton Poharnik od Sv. Primoža na Pohorju zaradi poskušenega umora. 2. decembra lani je napadel z nožem Ano Nabernik ter jo sedemkrat zabodel. Povzročil ji je smrtnonevarno poškodbe ter so ji le v bolnišnici rešili življenje. Poharnik je imel z Ano Nabernik več let razmerje ter sta živela v skupnem gospodinjstvu ter imela tudi otroka. Poharnik je hotel Daberni-kovo poročiti, toda ta se je branila, ker je v teku skupnega življenja spoznala, da je mož brezbož-než in jako nasilen. Zaradi tega ji je Poharnik večkrat grozil s smrtjo, ko pa ga je zapustila ter se preselila k staršem v Šmartno, je šel po njo, pri povratku pa jo je napadel ter jo sedemkrat zabodel. Pred sodiščem so prišle na dan neke olajševalne okolnosti, ki so krivdo Poharnika znatno zmanjšale, tako da je bil obsojen zaradi težke telesne poškodbe le na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na doho 3 let.
m Ne dotikajte se odtrganih električnih žic. Plasti snega, ki se te dni vsipavajo s streh, lahko pretrgajo elektrovodne žice Opozarjamo občinstvo, da je dotikanje ali odstranjevanje odtrganih električnih žic na tleh, ali takih, ki visijo, smrtnonevarno. Enako nevarne so lahko tudi pretrgane telefonske ali antenske' žice, ker se večkrat dotikajo električne napeljave. O vsaki najdbi teh žic je treba takoj obvestiti mestno električno podjetje v Frančiškanski ulici 8. telefon 28-23, ali zadevo nemudoma javiti bližnji policijski stražnici ozir.
Pogled na del mesfn Genua v Italiji, ki so ga napadle angleške bojno ladje.
orožniški postnii Prostor, kjer se nahaja pretrgana žica, naj se zavaruje ali postavi takoj paznik, dokler strokovnjaki ne odstranijo nevarnosti dotika.
m Zopet nov Bratkov greh. Preiskava proli razbojniku Ivanu Bratku in njegovim pomagačem je pojasnila sedaj nov njihov greh — zagoneten vlom v Zgrr. Žerjaveih. V noči na 2. januarja je bilo vlomljeno v hišo Romana Zelenka v Zgor. Žerjavcih ter mu je bilo ukradeno 2100 din v gotovini ter za 31X10 din razne obleke, obutve, perila ild. Bratko ie sedaj v preiskavi tudi ta vlom priznal.
m Nevaren tat koles za zapahi. Orožniki pri Sv. Lenartu so dobili v roke nevarnega tatu koles. Prijeli so 24 letnega Rudolfa Prikla od Sv. Jurja v SI. gor., kateremu so dokazali pet tnlvin. Kradel jih je v okolici Sv. Lenarta.
Gledališče
Torek, 11. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju).
Sreda, 12. februarja: zaprlo. (Gostovanje v Celju).
Četrtek, 13. februarja, ob 20: >SumIjiva oseba«. Red C

Koroški borci so zborovali
Celje, 10. februarja.
Včeraj 6C zborovali v dvorani hotela »Beli vol« Koroški borci. Zborovanje je vodil podpredscdr);k Janko Wagner, glavni odbor je zastopal Sefman, obširna poročila pa so podali tudi celjski odborniki.
Glavno delo v preteklem letu jc bilo posvečeno loteriji in pripravam za priznanje kolajn. Organizacija šteje danes 752 članov. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Viktor Kovačič, podpolkovnik v p., za prvega podpredsednika Franjo Roš, učitelj, za drugega podpredsednika Janko Wagncr, računski svetnik, za prvega tajnika Jože Hribar, za drugega tajnika Franc Klinar, za prvega blagajnika Ferdo Primec, za drugega blagajnika I. Rozman. V odbor so šs izvoljeni Mikeln, Refnik, Rajhman, Vajsbaher. Za glavni občni zbor je bilo določenih 9 delegatov. Ob zaključku zborovanja so Koroški borci poudarili zahtevo za brezplačno zdravljenje, za vozne olajšave, za prejem brezposelnih Koroških borcev v službo, priznanje invalidnine iz koroških bojev itd.
*
c Spremembe v jugoslovanski kapucinski pro-vinciji. Pred kratkim 6mo poročali, da je bil izvoljen za novega provincialnega predstojnika jugoslovanske ilirske kapucinske provincije o. Mavricij Teraš, kapucin iz Krškega. Novi provincial je s svojimi novimi svctovalci določil sledeče izpremem-be v samostanih jugoslovanske kapucinske provincije: (prvi so gvardiani, drugi vikarji) Celje: p. Joa-him Ferk, magister iz Škofje Loke; p. Vilibald Novak, katehet, Celje; Krško: p. Avrelij Serih, vikar; p. Hugolin Prah iz Celja; Skofja Loka: p. Ralael Bogataj, p. Oto Kocjan: Studenci pri Mariboru: p. Edvard Vogrin, p. Marjan Koren; Ptuj: p. Frančišek Lončar iz Celja, dosedanji vodja Dijaškega konvikta sv. Cirila in Metoda, za vikarja p. Dionizij Pristov-nik. Prestave: v Celje p. Gustav Mavrič iz Karlo-baga, fr. Juniper Le6jak iz Škofje Loke, v Krško p. Fortunat Brenčič iz Ptuja, fr. Krišpin Kos; v Skofjo Loko p. Jakob Vučina iz Osijeka, fr. Martin Čreš-nik iz Krškega. Za provincialnega ekonxna je bil izvoljen p. Anton Vouk, za vodjo Konvikta sv. Cirila in Metoda v Celju domačin p Avguštin Cijan, za magistra novincev v Skofji Loki vikar p. Oto Kocjan.
c Zaključnv prireditev Družabnega kluba bo v
soboto, dne 15. februarja ob 8 zvečer v Narodnem domu. Pri prireditvi bo sodeloval »Jonny« orkester pod vodstvom g. Leskovška, ki je prejšnja leta igral skoraj na vseh prireditvah, v letošnji sezoni pa smo ga pogrešali, ker je nastopal 6amo izven Celja. Zato je prav, da bo nastopil tudi na tradicionalni prireditvi Olepševalnega društva dne 25. februarja.
c Drevi ob 8 bo v celjskem mestnem gledališču predstava burke s petjem »Habakuk«.
c Od Ptolotneja do Kocena, je tema predavanja na prosvetnem večeru KPD, ki ga bo imel drevi ob 8 v Prosvetnem domu docent dr. Valter Bohinec iz Ljubljane.
c V celjski bolnišnici sta umrla 53-lctna žena cinkarniškega moistra Marija Pošek ir 66-Ietna Ana Mumelj iz Zreč. Naj počivata v miru!
Kranj
Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe.
Ponovno opozarjamo na ta koncert, ki bo v sredo, dne 12. februarja ob 20.30 v dvorani »Narodnega doma«. Zanimive skladbe naših domačih skladateljev bo izvajala ga. Marta Ostrc-Valjalo. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Hlebša.
KULTURNI OBZORNIK
Počastitev F. S. Finžgarja v Drami
Da počaste pisatelja Franca Salezija Finžgarja ob njegovi sedemdesetletnici, so Narodno gledališče, PEN-Mub in Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani priredili v Drami skupno slovesnost. Spored tihe proslave, ki je bila v soboto, dne 8. lebruarja — na predvečer pisateljevega jubileja — je obsegal poleg pozdrava književnikov uprizoritev Finžgarjeve igre »Razvalina življenja«.
Uprava Narodnega gledališča je izdala za to priliko posebno številko »Gledališkega lista«, ki ie v celoti posvečena F. S. Finžgar ju in v kateri je namen in pomen sobotne proslave poudarjen z naslednjemi besedami: »Ko se nocoj slovensko Narodno gledališče pridružuje društvom in ustanovam, ki proslavljajo visoki Finžgarjev življenjski jubilej, se udeležuje teh svečanosti še iz posebne zavesti in dolžnosti. V vsej dobi priprav in tudi dosedanjega obstoja tega kulturnega zavoda je bil F. S. Finžgar njegov sotrudnik, njegov so-g radi tel j in eden izmed njegovih najuspešnejših domačih dramatikov. Ce ga ne moremo imenovati prvega začetnika naše izvirne ljudske igre, pa mu prav gotovo gre naslov najpomembnejšega slovenskega ljudskega dramatika, ki je s svojimi dramami neprestano poživljal in bogatil sporede naše Drame in naših mnogoštevilnih podeželskih odrov. Noben slovenski dramatik ni bil na teh odrih tolikokrat igran kakor prav on, s čimer ni samo kot avtor mogočno učinkoval na naše ljudske množice, marveč je vanje zanašal tudi smisel za dramatsko umetnost sploh, smisel za odrsko tvornost in smisel za pomembnost dela, ki ga vrši naše osrednje Narodno gledališče. V jasni zavesti o vseh teh zaslugah, ki jih ima F. S. Finžgar kot slovenski pisatelj, kot slovenski dramatik, kot sodelavec in sograditelj kulturnega hrama Talijine umetnosti, mu z ljubeznijo, z globokim spoštovanjem in priznanjem k njegovemu častitljivemu življenjskemu jubileju z najboljšimi željami in voščili za bodočnost čestitata uprava Narodnega gledališča in ravnateljstvo Drame.«
Pozdrav v imenu književnikov bi bil moral govoriti predsednik PEN-kluba Oton Župančič. Ker pa je napovedani slavnostni govornik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s službenega potovanja v Belgrad, medtem obolel, je to nalogo namesto njega in na njegovo prošnjo prevzel predsednik Društva slovenskih književnikov France Koblar. Po nagovoru zbranemu občinstvu je govornik na kratko označil jubilantovo osebnost in pomen njegovega dela in ustvarjanja za našo narodno kulturo. Franc Šaleški Finžgar predstavlja v našem kulturnem življenju edinstveno osebnost. V njem slavimo pisatelja in javnega delavca in le, kdor pozna to dvojno usmerjenost njegovega prizade-
vanja, lahko popolnoma razume in pravično oceni tudi njegovo umetnost. Za Finžgarja ustvarjalca je značilno, da mu vrtanje za resnico in lepota besede nista bila nikoli sama sebi namen, ampak je oboje združil s spoznanjem, da je predvsem v dobroti odrešujoča moč umetnosti. listo, kar ima Finžgar pred očmi tudi tedaj, ko piše in ustvarja, je človek in njegov blagor. Bistvena poteza njegovega plemenitega realizma je v tem, da neusmiljeno odkriva rane ljudstva, a prav s tem zdravi njegovo dušo in jo dviga in sprošča v človečnost. Pisatelj, kakršen je Finžgar, je ]xxloben delilcu kruha, ki je potreben človeku za vsak delavnik in za vsak praznik. Njegovo delo je ljudsko v najčistejšem pomenu besede. Ker je izraz žrtvovanja, ki se razdaja do konca, je našlo tudi toliko hvaležnosti in priznanja.
Po teh uvodnih besedah, za katere se je občinstvo govorniku zahvalilo z odobravanjem, je sledila predstava Finžgarjeve drame »Razvalina življenja«. Ker smo o igri, ki je bila med prvimi uvrščena na spored letošnjega gledališkega leta, že poročali, naj tu le na kratko ponovimo svojo sodbo, ki jo je potrdila tudi sobotna jubilejna predstava. Pomen uprizoritve »Razvaline življenja« je predvsem v tem, da je z dostojno odrsko interpretacijo potrdila resnično ceno pričujoče drame, ki bo kot ena najresnejših slovenskih kmečkih iger še dolgo živela na odru. Kakor pomeni uprizoritev v režiji g. M. Skrbinška nasplošno napredek v podajanju kmečkih iger v naši Drami, tako je treba še jx>sebej ugotoviti, da je najnovejš.a gledališka podoba »Razvaline življenja« doslej najbolj celotno in pristno postavljeno Finžgarjevo delo na odru. To trdimo kljub temu, da je bilo tu in tam čutiti rahlo popuščanje ter zlasti pretiravanje obeh stranskih oseb (Sirk in Mica). Z njima je hotel pisatelj podati le tipiko naše vasi, zato je sleherno karikiranje nedopustno. Osrednja drama, ki so vanjo zapleteni Kante, Lenčka in Martin ter Ferjan in Tona, pa je slej ko prej trdna. V celoti je treba »Razvalino življenja« uvrstiti med redke umetniške uspehe v naši Drami.
Čeprav je bila proslava v Drami tiha, tako da ta ali oni morda ni niti vedel zanjo, je bilo gledališče vendar domalega polno. Pogrešali smo določenih družabnih krogov ter žal tudi mnoge književnike. Zato je bil tembolj razveseljiv pogled na tiste, ki so prišli in tako pokazali, da pisatelja dejansko ljubijo in cenijo njegovo delo. Posebno mnogo je bilo videti mladine, ki je napolnila ne le dijaško stojišče, ampak je bila tudi sicer elitni del občinstva, ki je v soboto v naši Drami počastilo življenjski jubilej enega najpomembnejših slovenskih dramatikov.	France Vodnik.
Finžgar v tujih prevodih
Finžgarjevo delo je našlo tudi pot v svet ter ga danes bero najrazličnejši narodi, zlasti pa Slovani. Tako je Pod svobodnim soncem, ta. povest davnih dedov, doživela velik in navdušen sprejem pri Srbih, kamor jo je prevel Živojinovič za dijaški list »Venac«. Po tem prevodu je povest bila tudi — ilustrirana — kar pri Slovencih še ni, pa bi bila gotovo doživela velik uspeh, da bi se kdo lotil teh zgodovinskih podob. Toda zgodovinsko slikarstvo je pri nas še »manjvredno« in je šele v razvoju. Toda te srbske risbe so izhajale kot — strip v sešitkih po 1 din (1. 1940 v časopisu Miki-jevo carstvo) ter so Finžgarja in njegov roman popularizirale med Srbi prav tako, kot je populizi-ran med Slovenci. Te risbe, katerih nekaj primerov ponatiskujemo zgoraj, bomo začeli s slovenskim besedilom priobčevati v najkrajšem času v našem dnevniku ter upamo, da bomo vsem čestil-cem Finžgarja in bralcem njegovega romana
ugodili.	.
Nadalje je bil ta njegov roman preveden v češčino (Linhart) že 1. 1928, v slovaščino (Čollak) 1935, Funtek pa ga je prevel v nemščino ter je sedaj v rokopisu, dogovorjeno pa je bilo, da bo iz-
hajal v Volkischer Beobachter, toda nove razmere so izhajanje preprečile. Prav tako je prevod končan tudi v francoščini (Kolednik), kakor smo že poročali. Ko bo izšla ta povest v tujih jezikih, smo prepričani, da bo vzbudila zanimanje tudi v filmskih krogih, saj kar kliče po platnu.
Poleg »Pod svobodnim soncem« so tujci prevajali tudi Deklo Ančko, tako v češčino (1929, Emerik Čech), v hrvaščino, kjer je izšla med Jero-nimskimi knjigami.Divji lovec je preveden v srbščino in so ga igrali že pred vojno v Belgradu, po vojni pa tudi drugod. V Skoplju je gledališče predvajalo Verigo. Zdi se mi, da so tudi Strici izšli v češčini, če se ne motim. Vojni roman Prerokovana prevaja v madžarščino Pavel Avgust. V nem?či-no je Hafner prevel črtico Nad petelina, v angleščini pa je izšlo nekaj krajših črtic, kakor tudi v francoščini (Oh ta Jaka), kjer so izšle tudi njegove Postne pridige. Finžgarjeve črtice so izšle tudi v esperantu.
Tako vidimo, da prodira Finžgar tudi v svet, da pa se njegova pot v inozemske jezike šele začenja.
Prof. Ghabot v Italijanskem institutu
V sredo, dne 12. februarja bo v italijanskem zavodu za kulturo v Ljubljani predaval slavni italijanski profesor Federico Chabot, in sicer: »Italijanski preporod in njegova zamisel o svetu«. Profesor Chabot je danes gotovo med najboljšimi ita-
član vodilnih italijanskih zgodovinskih znanstveidh društev, prav tako je član Društva za diplomatsko zgodovino in Mednarodnega društva za zgodovinsko znanost.
V glavnem bo obravnaval vprašanja italijanskega preporoda in je v 1. 1926 napisal knjigo o Machiavelliu, 1. 1934 o Bateru, 1. 1934 o Milanski državi v cesarstvu Karla V„ 1. 1938 pa študijo o verskem razvoju v milanski državi za Karla V. Na mednarodnih zgodovinskih kongresih so obravnavali često njegove razprave.
Profesor Chabot
lijanskimi zgodovinarji, predmet pa, o katerem bo govoril, je tisti, ki ga je profesor Chabot v svojih razpravah in knjigah najbolj pojasnil in osvetlil. Njegove razprave in knjige so vzbudile povsod po svetu veliko pozornost.
Profesor Federico Chabot se je rodil 23. februarja 1901 v Aosti in je diplomiral l. 1924. Vse-učiliške študije je obiskoval na univerzah v Turi-nu, Firenci in v Berlinu. L. 1934 je postal profesor moderne zgodovine na univerzi v Perugn. dokler ga 1. 1938 niso poklicali na univerzo v Milan. Je
Finžgarjev Pod svobodnim soncem v srbskem stripu. (Tipi nekaj važnih oseb: stari Radovan, »urica Teodora, bizantinski poveljnik Azbad ter trgovec E pa f rodi t.)
S 1» O M T
Joža Herfort: Zelena bratovščina
Ime Jožefa Herforta je našemu beročemu občinstvu že davno znano. S svojimi nazornimi spisi iz prirode se je začel najprej javljati pred leti v nedeljskem »Slovencu« in ljubljanskem radiu. Iz tega je pozneje nastala knjiga »Živa mavrica, ki je imela zelo lep uspeh in je povsod žela priznanje.
Pred kratkim pa je izšla v založbi Pastir nova Herfortova knjiga, s katero je storil posatelj korak dalje. Te knjige bodo zlasti veseli lovci, v nič manjši meri pa tudi vsi drugi bralci. »Iz lovčevega dnevnika« bi lahko imenovali to knjigo o prirodi in ljudeh, ki jo je spisal lovec-zdravnik Niso to kakšne romantične zgodbe, pisane v stilu lovske latinščine — te je v knjigi le toliko, kakor pravi pisatelj, kolikor mora imeti jed soli, da je okusna. Med čudovito lepe opise narave je pisatelj nanizal toliko življenjske resničnosti, da se te črtice bero kakor novele, ki jih je pisalo življenje samo. Nešteto ljudskih in živalskih usod je opisanih v tej knjigi s tako prepričljivostjo, da človeka resnično zgrabijo. In kar je knjigi v največjo odliko, je to, da avtorju ni glavni namen samo zabava, temveč pouk. Pa ne s kakšno moralično tendenčnostjo, temveč s pripovedovanjem samim. Bodi kjer koli, na divjem lovu, v zdravniški sobi ali na lovskih pogonih, povsod čutimo, da knjige ni pisal toliko lovec morilec kakor zdravnik, ki ima srce za žival in človeka in mu je glavni namen ohranjevanje, ne pa uničevanje življenja. Kljub resnosti, s katero je knjiga pisana, pa je v njej toliko posrečenega humorja, da se bo vsak resnično zabaval ob njej in prepričani smo, da bo imela prav tak uspeh kakor pisateljeva prva knjiga. Knjiga je okusno opremljena, zlasti avtorjeve ilustracije so prav posrečene.	—ič.
Oaruite za Jesrlicev akademski dom!
Pošiljali« na Hranilnico dravik« banovin« — čekovni račan 10.680,
Šport zadnje nedelje
Smučarski šport je zadnjo nedeljo dosegel višek v letošnji sezoni. V Celju so imeli slovenski smučarji svoj izlet združen s prvenstvenimi tekmami, v Ljubljani so imeli drsalci svoje tekme za slovensko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu, blejski FO in DK sta imela svoje smučarske tekme na Bledu, Korotan svoje v Ljubljani in še več drugih manjših prireditev je bilo doma. Največje smučarske tekme letošnje sezone, to so svetovne smučarske tekme, so se pa z nedeljskimi skoki zaključile v Cortini d'Ampezzo.
Slovensko prvenstvo v umetnem drsanju
Novi slovenski prvaki: Seniorji: 1. Thuma Emanuel 263 (seniorski prvak), 2. Betetto Milan. 244, 3. Biber Jože, 243 t.
Seniorke: 1. Palme Silva, 238 (seniorska prvakinja), 2. Sernec Vlasta, 179 točk.
Juniorji: 1. Rozman Mirko, 87.2 (juniorski prvak), 2. Klopčič Dušan, 81.9, 3. Lajovic Marko 75.3 točke.
Juniorke: 1. Bogataj Marica 89.6 (juniorska prvakinja), 2. Lukec Zdenka 79.1, 3. Zore Mojca, 73.1, 4. Drašler Mara, 67.2, 5. Rihter Božena (SK Celje) 64.2, 6. Ravnič Majda, 59.6, 7. Jerič Verena (SK Celje), 55.7 točke.
Seniorski par: 1. Bogataj - Biber 29, 2. Sernec -dr. Švab 28.8 točke.
Juniorski par: 1. Bogataj - Betetto 25.4 točke.
Smučarske tekme SK Korotana
a) Seniorji: 1. Razboršek Ivan, Ilirija, 2:44 in petino sek.; 2. Berlot Viktor, Kor., 2:45; 3. Beranek Jože, Kor., 2:48. Sledili so še Berlot Bogdan, Jenko Dušan, Ilirija, Globočnik Franc, Tržič, itd. b) Mladina: 1. Kumar Janez 40 in dve petinki sek.; 2. Žerjav Slavko 48 sek.; 3. Potočnik Miro.
II. izbirne smuške tekme obveznikov mladinske vzgoje v Mariboru
Maribor, 10. februarja.
V	soboto in nedeljo je vodstvo obvezne telesne vzgoje mariborske mladine organiziralo II. izbirne smuške tekme obveznikov obvezne telesne vzgoje. Namen teh tekem je bil predvsem ta, da med mariborskimi obvezniki izbere one smučarje, ki bodo v 15. in 16. febr. tekmovali za prvenstvo dravske banovine, ki se bo vršilo pri Celjski koči. 15. februarja popoldne se bodo vršile tekme v smuku, 16. dopoldne v patrolnem teku, popoldne pa v slalomu.
Z II. izbirnimi tekmami je vodstvo dobilo popolni pregled sposobnosti posameznih smučarjev in je že moglo sestaviti reprezentanco za celjska tekmovanja.
V	teku je tekmovalo 28 obveznikov, od katerih so vsi dospeli na cilj. Proga je bila izredno težka, dolga 5 km z višinsko razliko 150 m. Z ozirom na težko progo in južni sneg so doseženi uspehi jako dobri. Kot prvi je prispel na cilj Kune v času 30:22, 2. Simonič 32:05, 3. Žunter 32:41, 4. Forneci 32:42. 5. Mirk 33:10, sledili so Vlaj, Rojko, Lokar, Jakac in Harb.
V	spustu na progi Ruška koča—Ruše se je pomerilo 23 tekmovalcev. Proga je bila dolga 6 in pol km z višinsko razliko 650 m. Za mlade tekmovalce je bila proga težka in na nekaterih mestih tudi nevarna. Kljub temu se je tekmovanje vršilo brez nezgod. Prvi je prispel na cilj Žunter v času 9:19, 2. Rojko 10:36, 3. Kune 10:55. Jakac 11.17, Fornezi 11:39.
Tekme so potekle v najlepšem redu in je bila njih organizacija jako dobra. Tekmovalci so se pri Ruški koči udeležili tudi sv. maše, ki jo je daroval č. g. Kokošinek.
Pri teh tekmah je vodstvo preizkusilo tudi novo vrsto smuške maže, ki se je sijajno izkazala.
Upati je, po doseženih rezultatih sodeč, da se bodo mariborski obvezniki postavili tudi na banovinskih tekmovanjih v Celju.
Zaključek svetovnega smuškega prvenstva v Cortini d'Ampezzo
Zadnji del tekem na letošnjem svetovnem smučarskem prvenstvu so tvorili solo skoki, ki so prinesli nemalo presenečanja. Zmagali so Finci, dosedanjega nemškega prvaka Bradla so pa porinili kar na peto mesto. Posmezni rezultati takole izgledajo:
1. Paavo Vierto (Finska) 221 5 (64, 75 in pol m), 2. Leo Laško (Finska) 220.5 (65 in pol, 72 m), 3. Se-langer (Švedska) 218.3 (63, 73 in pol m), 4. Weiller (Nemčija) 217.7 67, 76 in pol m), 5. Bradi (Nemčija) 216.4 (63, 74 in pol m), 6. Lindstrom (Švedska), 215.8 točk, 7. Topila (Finska) 214.7, 8. Klopfer (Nemčija) 212, 9. Sorensen (Norveška) 211.4, 10. Kraus (Nemčija) 209.9.
Prvak v alpski kombinaciji banovine hrvatske
Prvak v alpinski kombinaciji banovine Hrvatske
je zopet postal Ivo Škerl iz Sušaka.
Nogomet: Hrvatska liga
Gradjanski : Železničar 2:2. — Concordia (Zagreb) : Bačka (Subotica) 6:1. — Slavija (Varaždin) : Split 1:1. — Hašk : Slavija 9:1. — Hajduk S(plit) : Sašk (Sarajevo) 5:0.'
Italijansko nogometno prvenstvo
Lazio-Napoli 1:0 (v 36. min. drugega polčasa prekinjeno), Genova-Juventus 2:0,, Novara-Fioren-tina 2:0, Ambrosiana-Milano 2:2,Livorno-Bari 1:0, Triestina-Venezia 3:1, Roma-Atalanta 1:0. Tekma med Torinom in Bologno je bila odgodena.
V vodstvu tabele je Bologna s 26 točkami, sledijo: Ambrosiana s 25, Juventus z 21, Torino z 20 točkami.
Športni drobiž
Gillardova na Bledu. Znamenita umetnica na ledu in partnerica slovitega svetovnega mojstra v umetnem drsanju Dunajčana Karlija Schaflerja gdč. Fritzi Gillardova se je na povratku s svoje turneje po Jugoslaviji ustavila par dni na Bledu. Nastanila se je v Park hotelu ter je danes dopoldne in popoldne drsala na jezeru. Kljub temu, da je umetnica hotela samo malo trenirati, se je zbralo dopoldne in popoldne mnogo občinstva, gostov in domačinov, ki so umetnico navdušeno sprejeli in jo nagradili z viharnim aplavzom.
ZFO
Zopet smučarski prazniki ZFO
Drugi del svojega letošnjega tekmovanja bo izvedla Zveza fantovskih odsekov v Radovljici in Kropi prihodnjo soboto in nedeljo. Tedaj bodo tekmovali naši fantje in mladci v klasičnih disciplinah in sicer v tekih, štaletah ter skokih.
Podroben program vsega tekmovanja smo objavili v nedeljski številki našega lista in opozarjamo nanj vse lantovske odseke in posamezne tekmovalce, ki se bodo udeležili teh tekem. Drugi del tekem obeta biti še bolj zanimiv kakor je bila alpska kombinaciji, kajti izgleda, da bo udeležba zelo velika in konkurenca ostra, ker se vsi zavedajo pomena tega tekmovanja.
Fantje) Smučarske tekme morajo postati naš veliki zimski praznik. Zatorej v soboto vsi v Radovljico, v nedeljo pa v Kropo, kjer bomo v plemeniti borbi tekmovali za naslove letošnjih prvakov ZFO.
Smučarske tekme ljubljanske podzveze ZFO
Ljubljanska podzveza ZFO priključuje svoje smučarsko prvenstvo k zveznemu tekmovanju, ki bo dne 15. in 16. februarja v Radovljici
Ker je zima že pozna in so za naslednje nedelje predvidene še druge večje prireditve, se je odbor ljubljanske podzveze, namesto namembne izvedbe smučarskega prvenstva na svojem področju, odločil letos priključiti k II. delu zvezinega smučarskega prvenstva.
Zaradi tega pozivamo vse odseke in okrožja, naj zvezno smučarsko prvenstvo smatrajo obenem za oficielno prvenstvo svoje podzveze in naj se ga, kakor so to nameravali za Št. Vid nad Ljubljano, udeležijo v velikem številu. '
Prijave naj se pošljejo na naslov Zveze do roka, ki je določen za njeno prvenstvo. Ostala navodila sledijo.
Smučarske tekme F0 in DK na Bledu
Člani: 1. Zupan Janez 195 točk; 2. Burja France 191 točk: 3. Marolt France 179 točk.
Mladci: 1. Ambrožič Maks 191 točk, 2, Logar Jože 183 točk: 3. Oražem Milan 177 točk.
Vižji naraščaj: 1. Gogala France 192 točk; 2. Pintar Stanko 190 točk; 3, Kajdiž Janez 158 točk. (V tej konkurenci so tekli samo na 2 km, dočim so člani in mladci imeli progo dolgo 4 km).
Nižji naraSčaj: 1. Oblak Leopold 195 točk;
2.	Koren Janez 181 točk; 3. Rolc Cvetko 160 točk.
Članice (tek na 2 km): 1. Pretnar Tončka; 2, Marolt Roza; 3. Pazler Roza.
Mladenke: 1. Tavčar Mina; 2. Legat Ančka;
3.	Skabernik Pepca.
Skoki: 1. Zupan Janez 118.5; 2. Crnologar Jože 113 točk; 3. Gogala France 110 točk.
Reprezentančna akademija ZFO bo 2. marca v Unionu
Letošnja reprezentančna akademija, ki jo prireja vsako leto naša mladinska organizacija ZFO, bo letos v nedeljo, dne 2. marca v veliki dvorani Uniona V nizu številnih telovadnih in športnih prireditev, ki tih prireja letos ZFO v proslavo polnoletnosti Nj Vel kralja Petra II., ki prevzame letos vladarske posle v svoje roke, je tudi letošnja telovadna akademija v Unionu, ki bo imela izbran in zelo bogat spored. Poleg vrhunske orodne telovadbe bodo na sporedu rame gimnastične vaje, raianja, talna telovadba itd. Na posamezne točke te elitne prireditve se še povrnemo.
Smrtna železniška nesreča
Ljubljanski brzovlak ]e v Tremerjih pri Celju odbil progovnega delavca,
ki je čez pol ure izdihnil
Celje, 10. februarja.
Blizu druge čuvajnice v Tremerjih so danes progovni delavci čistili s proge sneg. Med njimi je bil 28 letni Jože Vetrih iz Lokrovca pri Celju. Okrog treh je pripeljal po progi od Zidanega mosta ljubljanski brzovlak, istočasno pa njemu nasproti tovorni vlak iz Celja. Vetrih se je umaknil in se naslonil na lopatin ročaj. V tem trenutku je pri-vozil brzovlak in treščil v lopatino oporišče ter odbil Vetriha, ds je padel v osemmetrskem loku na nasip ob Savinji in si prebil lobanjo na temenu in obležal nezavesten. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in ga skušali z umetnim dihanjem
spraviti k zavesti, kar se jim je tudi posrečilo. Odnesli so ga v čuvajnico, kjer je pa po polurnem hudem trpljenju izdihnil. Na krat nesreče je prišla komisija, šef postaje g. Magajna iz Celja, celjski progovni nadzornik in orožniki. Pokojnega Vetriha so odpeljali v mrtvašnico na okoliško pokopališče, kjer ga bodo v gredo popoldne položili k počitku. Vetrib je bil tik pred izpitom in je bil po izjavi železniških funkcionarjev izredno priden in delaven mož. Bil je dober družinski oče in zapušča enega nepreskrbljenega otroka in hudo prizadeto ženo, kateri izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožaljel
Rooseveltovi nasprotniki v USA
»... in zato zaklinjam visoki dom, naj pusti moj zakon nespremenjen. Če ga odpravite, boste s tem pokopali Združene države!«
Govornik je stresel svoje sive lase in je besneč kakor lev stopil z govorniškega odra. Nekaj prijateljev je bilo zelo navdušenih nad njegovimi besedami. Ti so ga objemali, večina pa je spoštljivo molčala. Mož, ki je pravkar govoril, je namreč I Stari politični lev H. W. Johnson, ki je svojim ve-
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINŠEK,
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanja z dne 10. februarja
V. razreda 41. kola.
100.000 80.000 50.000 30.000 24.000 20.000 16.000 12.000 10.000
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št. din št.
8.000 din št. 6.000 din št. 5.000 din št.
4.000
11873, 25183, 38742, 47166, 60129, 71587, 82709, 97417,
din št 13587, 25671, 39487, 49372, 61505, 75739, 82774, 98672.
39747, 34197, 42166, 79217, 6788, 46189, 33132, 14409, 2927, 23405, 37418, 74277, 83631, 5936, 33282, 62737, 1329, 29700, 72104, 5258, 11568, 33608, 47279, 89235, 97219, 5441, 14672, 25804, 41065, 49706, 62375, 76238, 83134,
83434, 29724, 49195,
45798, 20368, 7974, 28608, 36268, 75373, 94796, 6084, 34271, 84552, 9663, 33462, 80558, 7257, 20559, 38797, 50955, 92965, 97730, 5963, 19499, 27656, 41400, 50746, 62394, 77403, 87627,
44521, 59659,
50591, 20549, 9879, 34010, 37632, 75779,
7866, 39445, 86189, 10420, 41275, 80908, 9260, 21738, 39552, 62068, 94270,
6850, 21730, 29737, 41434, 55001, 68173, 77764, 94863,
74540,
80745, 98511,
54798, 99780,
9893, 12482, 34178, 35498, 63742, 69224, 77997, 81866,
15078, 53199, 87306, 10841, 56511, 90434,
9790, 27357, 40705, 65371, 95343,
6960, 22962, 31846, 42082, 57484, 71197, 78455, 95044,
16609, 55837,
28842, 70752,
10399, 30243, 44303, 77012, 95690,
8735, 23211, 36122, 45713, 58279, 71465, 79746, 95935,
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, ev. pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo jutri, 11. februarja.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, naj srečke takoj predložijo v izplačilo.
Novim naročnikom so srečke še na razpolago.
likim vplivom dosegel, da so morali doslej Angleži vsa svoja naročila takoj plačati. Kdo je ta politik, ki zahteva v imenu 22 milijonov Willkie-jevih volilcev, naj ostane v življenju njegov zakon?
Kralj Kalifornijo.
Čeprav je Johnsonova mati Annie de Monte-fredjr francoskega pokoljenja, je bil Johnsonu evropski svet vedno tuj. Celo njegovo življenje je poteklo v Kaliforniji in njegovo ime je neločljivo zvezano z vzponom tega paradiža na zemlji. Ko se je pred 74. leti rodil v mestu Sacramento, se je v tistih krajih komaj pričenjala civilizacija. Svojo življenjsko pot je pričel Johnson kot prodajalec časopisov in stenograf. Ko mu je bilo 20 let, ee je poročil s sosedovo hčerko Minnie Mac-Eal. To je bila tako dobra »partija«, da ga je njgov oče, ki ga je doslej smatral za vihravega vetrnjaka, vzel k sebi v odvetniško pisarno. Postal je odvetnik in je vodil do leta 1902 zavidljivo življenje podeželskega odvetnika. Potem pa ga je častihlepje pognalo v San Francisco.
San Francisco je bil takrat pristanišče divjega zapada, kjer so se križale pustolovščine z vseh sedmih morij. Državno vodstvo so imeli v rokah sami podkupljivi pokvarjenci. Mož z belim telovnikom ni imel veljave. Po velikem škandalu leta 1906 se je začela ura Hirama Warrena John-sona. Vsi pošteni meščani so zrli vanj. Podoba Johnsonova je bila idealizirana svoj čas v filmu »San Franciscu« vlogo Jobnsona je igral Tyron Povver. Film se končuje s potresom, dočim je postal Johnson slaven šele 1. 1908. Takrat je bil med procesom proti škodljivcem sredi zasliševanja ustreljen državni pravdnik Henry. Ne oziraje se na nevarnost, je stopil na, njegovo mesto Johnson in je nadaljeval zasliševanje do konca. Cele dni so nato listi pisali o »junaku iz sodne dvorane«.
Od takrat je bil Johnson tako priljubljan, da je bil leta 1911 izvoljen za guvernerja Kalifornije. Njegove želje pa so bile še večje, rad bi prišel v Belo hišo. Zato je ustanovil leta 1912 v Los An-gelesu progresivno stranko, toda proti Wilsonu ni mogel prodreti. Čez tri leta je zopet kandidiral za guvernerja. Število njegovih volilcev se je v Los Angelesu dvignilo v tem času od 150.000 na 900.0001 Porast teh glasov je bilo pripisati v glavnem njegovemu nezlomljivemu pacifizmu. Ko je njegov stari nasprotnik Wilson leta 1916 potoval po zapadu po volilni agitaciji, sta se v vsakem kraju za njim pojavila 24 ur kasneje Johnson in Borah ter rotila volilce, naj nikar ne oddajo svojih glasov temu »jx>divjanemu profesorju«, ki jih hoče potegniti v vojno. Pred meseci je zopet podobno nastopal proti Rooseveltu. Z istim uspehom. Vedno pa je ostal sebi zvest. Kot framason in predsednik lige »Sinov zlatega zapadac je vedno govoril o miru, svobodi in bratstvu.
Wheelorjev govor na Silvestrov večer
Med največjimi Johnsonovimi zagovorniki v kongresu je senator Burton Kendall Wheeler. Tudi on je pripadal progresivni stranki in je kandidiral leta 1924 za podpredsednika USA. Čeprav se danes prišteva med demokrate, je vendar Rooseveltovi zunanji politiki nenaklonjen. Ta mož je zakladnik prostozidarske lože in član me-todistične cerkve. Ko so ga radijski reporterji na Silvestrov večer prosili za izjavo na njegovem domu, je rekel slovesno: »Okrog mene stoje moji sinovi: John, Leonard, Edwerd Kendall in Ri-chart Burton. V sosednem salonu je moja ljuba žena Lulu s hčerkami Elizabeto Hale, Frances Lulu in Miron Montana. Ne bi imel rad, da bi prihodnje leto moje fante raznesli šrapneli, moje hčerke pa, da bi morale biti v zaklonišču.« Naslednjega dne so bili listi polni slik družine »z
Polovica nesnage v vodi za namakanje I
Neverjetno, koliko nesna-
v
ge odstrani Ženska hvala čez noč med namakanjem perila. To se občuti šele pozneje pri pranju po z lahkoto opravljenem delu in po mali porabi mila.
dobro namočeno, napol oprano
najlepšimi imeni v Ameriki«, zaželenega uspeha pa ta izjava ni dosegla.
Noben banket brez Vandeberga
Tretji zaveznik »nergačev« — tako namreč rtnenujejo Rooseveltovo nasprotnike — je Van-deberg, ki je postal iz časnikarja politik. Doma je iz Grand Rapidea v Michiganu. Ime ima kraj od tb. ker tu, globoko sredi ameriškega zapada stoje vsi »veliki brzovlaki«. Vandeberg je tam izdajal tednik »Collier's Week!y«, ki je ined najboljšimi tedniki v Ameriki. Pečal se je z notranjo politiko, njegov zgodovinski vzor je bil Hamilton. Napisal je knjigo »Hamilton, največji Amerikanec« in še eno »Ce bi Hamilton danes živel«. Ko je prišel Roosevelt na oblast, je upal, da je v njem vstal Hamilton v novo življenje. Danes ni več tega mnenja, ker zahteva preveč diktatorskih pooblastil. Po njegovem mnenju bo dobil vojno Stalin in je zato neumno, da jo vodijo naprej. V tem prepričanju ga podpira tudi njegova žena gospa Hazel, ki je doma iz Indijane in je še večja izo-lacionistka kakor on sam.
Senator Vandeberg je tipični Yankee tudi zato, ker je član skoro vseh večjih klubov v državi. Mož je znan po tem, da je silno zaposlen. Potuje namreč od banketa do banketa. Povsod mora biti. Ker ima njegova žena polno opravka v prav toliko ženskih organizacijah, sta oba zelo srečna v zakonu. Le otroci željno pričakujejo tistega večera, ko bodo lahko z očetom in materjo pri skupni večerji.
Kakor vidimo, trije največji Rooseveltovi nasprotniki niso harmonični. Vsak živi svoje posebno življenje Skupno jim je le to, da nočejo diktatorjev. Vsi drugi opozicionalci so jim za las podobni. Zbirajo se okrog Lindbergha. Večina živi v istem idejnem svetu kakor predsednik, le da on vidi, da je država v nevarnosti, dočim oni mislijo, da temu ni tako.
Dekoracija-Montiranje zastorovl
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
Sv. Petra cesta 17 Telefon 20-42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cene!	Solidna izdelava!
Darujte za starološki »Dom slepih«
tavod za odrasle slepot Čekovni račun št 14.672 - »Dom slepih«, Ljubljana
BELI PORTLANP-CEMENT TALJENI PORTLANP-CEMENT
(procesa „LAFARGE")
KERAMIČNE PLOŠČE
dobavi:
„ALPEKO", Ljubljana
Edgar Wall*ce:	24
Zagonetna grofica
(Roman iz londonskega življenja.)
Mihael pokliče po telefonu najbližjo policijsko postajo, se predstavi in vpraša po imenu lastnika Galiovvs-farme. Moral je počakati nekaj trenutkov, da je dobil željeni odgovor.
»Pristavo je pred enajstimi meseci vzel v nijem Mister —.« Slišal je ime, ki mu ni bilo znano. »Razen tega gospoda in neke stare ženske, njegove služkinje, v tej hiši ne stanuje nobeden drugi.«
To ni bilo ravno sijajno obvestilo, toda Mihael se ni dal vznemiriti. Zopet je začel proučevati zemljevid in po kratkem premisleku prišel do zaključka, da je Gallovvs-farma edina hiša v bližini, ki vsaj nekoliko prihaja v poštev. Naglo se je še pokrepčal v restavraciji na aerodromu. Mrak je že bil, ko se je odpeljal preko letališča in zavil na cesto, po kateri je prispel Chesneyjev voz. Ko je privozil čez hrib, so se nejasno pojavili v luči njegovih močnih reflektorjev obrisi hiše; ni pa mogel opaziti nobene luči ali kakršnega koli drugega znamenja življenja v hiši. Sivi, grdi zidovi, ki so obdajali farmo, so imeli zgoraj vzidane razbite steklene črepinje, vrata so bila trdno zaklenjena. Zvonca ni bilo nikjer videti.
Vrnil se je k svojemu avtu, vzel električno žepno svetilko in nadaljeval s preiskovanjem. Farma je ležala na obronku griča, zato je moral iti navzdol po bregu, da je prišel na zadnjo 6tran. Tu je zapazil neka večja, slabše zaprta vrata. Ko jih je poskušal odpreti, je zaslišal od znotraj srdito lajanje in rožljanje verig. Prisluhnil je. Zavijanje psov se mu je zazdelo znano. To ni bilo ne globoko lajanje buldoga, ne rezko revskanje ter-rierja, ampak tuljenje, kakor ga je včasih poslušal ponoči, ko je bil še v Indiji...
»če to niso indijski »pariji«, potem jih nikoli
nisem slišal,« je pomislil sam pri sebi in nadaljeval pot.
Z obronka na zadnji strani hiše je lahko videl zgornja okna zgradbe. Potem se je zopet vrnil na sprednjo stran in glasno potolkel jx> črnih, lesenih vratih.
Zavijanje psov je moralo nekoga prebuditi, kajti takoj je zaslišal rezek glas neke ženske:
»Kdo je?«
»Ali bi lahko govoril z lastnikom te hiše?«
»Zaenkrat ne. Je že legel.«
»Potem pa ... potem bom govoril z vami. Odprite vrata!«
Nastal je molk; nato reče ženska: »Glejte, da se čimprej izgubite od tukaj, ker bom sicer telefonirala po policijo«.
Premor je izdal ostroumnemu detektivu, da je z žensko še nekdo, ki ji šepeče, kaj naj govori.
»Izvolite reči vašemu gospodarju, ki jo že legel, a najbrž še ni zaspal, da se bom povzpel na zid, če mi ne odprete.«
Tokrat pa ženska ni čakala nobenega navodila, ampak je takoj zaklicala:
»Če si drznete to napraviti, bom naščuvala pse na vas.«
Odšla je čez dvorišče in minuto pozneje se je razlegel lajež psov, ki so dirjali pred njo.
»No, ali ne boste že odšli? Kajti, če odprem vrata, vam bodo psi iztrgali čreva iz telesa, ek dum!«
Mihael Dorn je nehote vzkliknil: »Ek dum?« Saj to je indijski izraz. Kdo ga je le izrekel?
»Mislim, da bo boljše, če me pustiš noter, ljuba sestra,« je dejal v indskem jeziku.
Ni takoj odgovorila, a Mihael Dorn je čisto razločno slišal, kako nekdo energično in hitro šepeče.
»Ne vem, kaj hočete s to tujo in nerazumljivo govorico,« odgovori ženska s hrapavim glasom. »Rajši takoj odidite, ker vam bo sicer še žal.«
Mihael posveti s svojo svetilko sa gornji rob
vrat ki opazi vrsto zarjavelih železnih konic. Ali naj poskusi priti čeznje? Mogoče so pa to čisto pošteni ljudje. Nič nenavadnega ni bilo, da je ženska izustila one indske besede. Morda je njen mož bil včasih vojak v Indiji, pa se je ona od njega naučila nekaj besed.
»Ne bodite tako nezaupljivi, pustite me noter. Samo nekaj vprašanj bi vam rad stavil.« V tem hipu mu pade v glavo dobra misel. »Jaz namreč prihajam od Chesney Praye-a.«
Nastal je dolg in globoko molk, tako da je Dom mislil, da je ženska že odšla. Nenadoma pa je spet spregovorila:
»Midva ne poznava nobenega Chesney Pra-ye-a. Zdaj pa greva v hišo.«
»Midva? Kdo pa je tisti drugi?« je naglo vprašal Mihael, a ni dobil nobenega odgovora.
Slišal je, kako so se hišna vrata glasno zaloputnila. Na dvorišču so tulili in renčali psi. In ko je Mihael konec svojega čevlja porinil skozi ozko špranje pod vrati, je zaslišal iz teme besno zavijanje; veselo se je zasmejal.
Kmalu potem so zaslišali oni v hiši hrup avtomobila, ki je odhajal. Svetli sij avtomobilskih luči jim je kazal, da se Mihael Dorn oddaljuje v smeri proti Londonu.
Loiso Reddle je popadel silen obup; vrgla se je na posteljo in vse telo ji je stresalo krčevito ihtenje.
XXVII.
Minili sta dve uri po odhodu Mihaela Dorna. Doktor Tappatt je sedel, v svoji sobi, komolce je imel naslonjene na kolena, svoj debeli obraz zarit v dlani. Poleg njega je stal do polovice poln kozarec vina. Buljil je v ogenj, ki je pri njem gorel pozimi in poleti, odkar se je bil vrnii iz Indije. Včasih je njegovo ime slovelo v zdravniških krogih, toda neki odvratni slučaj ga je pregnal iz Edinburgha, kjer je, čeprav še mlad, imel sijajno prakso. Tako je prišel v Indijo in sc tam
znašel v težkem položaju Nič mu ni ostalo, razen njegovega znanja, majhnih prihrankov in veliko ljubezni do dobrega vina. Nekaj časa je bil telesni zdravnik nekega indijskega kneza in je takrat osnoval sanatorij za bogate Indijce, ki so bili umobolni.
Če ne bi bilo njegove vedno večje pivske strasti, bi lahko čez nekaj let nehal s svojim poslom in brezbrižno preživel zadnja leta svojega življenja. Toda Tappatt se je lotil nekih blaznih načrtov, ki so se preveč pokazali tudi pri vodstvu province; odšel je v Bengalijo, kjer je osnoval nov zavod. Kmalu pa so se tudi o tem slišalo čudne reči. Svojci pacijentov so ga prijavili sodišču, češ, da v zavodu s silo zadržuje ljudi ali pa jih pušča, i^a enostavno nekam izginejo, ker to hočejo gotovi ljudje. Naposled je bil zavod zaprt in Tappatt je pobegnil v Panjab.
Njegov izvrstni razum se je še bolj izostril zaradi konfliktov z oblastmi; tako je postal dober »strateg« strategija pa je umetnost, vnaprej razbrati namere svojega sovražnika.
Ko je tako buljil v plamen, je mislil na posebnosti značaja Mihaela Dorna in prišel do določnih zaključkov. Služkinja je že bila legla in je trdno spala, ko se je splazil po hodniku in potrkal na njena vrata.
»Pridite ven rad b! nekaj govoril z vami.«
Slišal jo je, kako godrnja in se vrnil v svojo sobo. Medtem ko je čakal, je gledal na telefon in bil v skušnjavah, ali vzame slušalo v roko. A vedel je, da osebe, ki jo je hotel poklicati, no sme več nadlegovati. Svoje obvestilo je že sporočil. Njegov načrt je bil dober; če bi se tudi motil v presojanju Mihaela Dorna, vendar stvar ni mogla postati šo slabša.
Ko je ženska vstopila, mežikaje z očmi in zapenjaje si haljo, ji je dal znak naj sede. Govoril je z njo približno pol ure.
Bila je razjarjena in mu je vsak čas vpadala v besedo, toda doktor se na to ni cairaL
Mali oglasi
» "'•"J ojclnslh .nI j. tiafti lemni I dlB. teulUi vanltkl
•dasi I din D.h.1« (l.k.a, a«.!„„„ be.sd. „ r. "n"o
*J,,nr"Jfi •»•r''. •• "•» u din. . M«U
•*l«»l m plačujrjo takoj pri naročilu. • Pri odanlb " '»■»■•" «na*aja .«i ra*nn» •noknlnnaka. I mm »Uoka vatitna »"tir. po • din 7.a plamen* oricovnr« (leda aiallb afflaaov troba prllotlU inaniko.
j Službe B | SUižte g
IMflo:
Kontoristinja
ln blagajničarka, s 6 letno prakso ln potrebnimi šolami, Išče službo za takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kontoristinja«.
Absolventka trg. tečaja
lsčo primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slov « pod št. 1837.	(a
Dobe:
Iščemo
prvovrstnega ročnega zgibača (Mandfalzer), Izvrstnega strlinega mojstra (Scherermeister) in prvovrstnega prlrejeval-ca < nianchlercr und Fuf-fer) za tovarno usnja v Bačkl, Tonudbe pošljite r.a: Stevan Szabo. Novi Sad, Produženje Tetlove ulice.
Izurjeni v pletenju rokavic, sprejmem. — Suc, Šmartno pri Litiji.
Dekle za vse
dobi službo. Nastop dne 16. februarja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1856.	(b
nadomešča popolnoma in poceni
RUSKI CAJ čaj „Jugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brez plačen vzorec.
JUOOBItJE", veletrgovina
lleograd, Ivankovačka ulica 25
Iščemo rajonskega zastopnika.

4°
Potrpela je, previdena s tolažili sveto vere, naša preljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Magdalena Krašovec
v nedeljo, 9. februarja ob 5.45 zvečer.
Pogreb blage pokojnice ho v torek, dne 11. februarja ob 3 popoldne z Žal, kapelice sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. februarja 1941.
Žalujoči: Ivan, sin; Leopoldina por. Nabrgoj, hčerka; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Prvovrstna natakarica
čedne zunanjosti, ne prestara, katera je zmožna samostojno voditi dobro Idočo restavracijo — so sprejme. Znanje nemščine Jč predpogoj. Nastop službe čimprej. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Gorenjsko« št. 2020.

»REALITETA«
zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 54, I. nadstr. Telefon 44-20.
Visokopritlično hišo
z gostilno In vsem inventarjem ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1818.	(p
Enonadstropno hišo
novo, trgovsko in stanovanjsko, 13 prostorov, na križišču, prodam za 450.000 din. Davka prosta. Ugodna prilika. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju.
Zaradi preselitve
je naprodaj v Sloveniji tovarna mila s hišo: 4 sobe, kuhinja, koj»alnlca, pisarna ln 2 shrambi, 4 kleti, 2 velika prostora, delavnice, prostor za vozove, konjski in svinjski hlevi, dvorišče, vrt ln sadovnjak. — Vprašati : Spudič, Maribor, Tomšičev drevored 8.
Kupujte pri naših inserentih!
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v dravski banovini išče za svpj$. obrate
inženjerja strojne ali elektrotehnične stroke
s prakso in s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop.
Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro »STROJNI INŽENJER« na upravo lista.
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE
v dravski banovini išče za svoje obrate
INŽENJERJA
gradbene stroke
s prakso m s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop.
Ponudbe z lastnoročno pisan;m curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval ood šifro •GRADBEN I IN2ENJER« na upravo lista.
Belokranjska duhovščina sporoča žalostno vest, da je v nedeljo dne 9. februarja po kratki bolezni umrl gospod
ALOJZIJ JERIČ
župni upravitelj v Preloki.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 12. februarja ob 10 dopoldne v Preloki.
Dekan Pavlin Bitnar.
Eznnnai
16 let stara deklica
prosi za mesto učenke v kakršni koli trgovini. Naslov v podružnici »Slov.« na Jesenicah.
Želim spremeniti
mesto učenke — zaradi rodbinskih razmer. Stara sem 17 let, imam 3 meščansko šole. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1741.	(v
Kupimo
'-h »■ '	M?w-'»^fi^v^-rV
VSAKOVRSTNO t

SREBQO-PLHTINO
BRILJfltfTE
SMRRK0E SRFIIUE RUSIHE SI1ERE |T,B.iTBRINIKt , . HHKITE TIR UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH STBRB TVODKB
J*EBERLE
uuBLJnkft, TVR JEVA 2?
^ihčeve čudovite
•	a■ yv■
dogodivščine
(281) Skupno so šli nato domov proti Mehanopolisu. Za uboge človečke je bila pot neizmerno dolga in naporna, toda kdo je ne bi prehodil, če se s tem reši sužen-stval
mgm^i
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najviSjib cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova nlica št. S
Vsakovrstno zlato
h r i Ija nte in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica S
iPcinrj
Kupuje — prodaja
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod
Maribor

Fige
za žganjekuho po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, telefon 26-07.
(282) Končno le pridejo do svojega rodnega mesta Takoj se je nabralo vse povsod polno ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo re-šence in rešitelja.
Za vedno nas je zapustil naš predobri ata, gospod
Anton Rus
mesar in posestnik
Pogreb nepozabnega bo v torek ob 16 iz hiše žalosti, Dol. Logatec 49, na farno pokopališče.
Dolnji Logatec, 10, februarja 1941.
Žalujoča rodbina in ostalo sorodstvo.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naša srčno ljubljena soproga," skrbna mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Nemec roj. Šteblaj
soproga tes. mojstra in posestnika
danes ob pol 2 popoldne, po dolgem trpljenju, za vedno zapustila.
Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, dne 12. februarja 1941 ob 3 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 17. februarja ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Janeza v Trnovem.
Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 10. februarja 1941.
Globoko žalujoči:
Franc, soprog; Marija, Franci, Jožica, otroci — in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob težki izgubi predrage matere, sestre, gospe
Rosy Bleiiveis -Trsteniske
' jh
roj. Souvan
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo zdravniku, ki ji je s toliko požrtvovalnostjo lajšal njene bolečine.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 14. t. m. ob pol 9 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 11. februarja 1941.
Žalujoče rodbine:
Bleiureis, Souvan, Urbane
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar!*
izdajatelj: Inž. Jože Sodjs
Urednik: Viktor Cenžiž