r ; Ameriška Domovina /HVIERieMhHOME , '»INSPIRIT UAG€ ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 13, 1948 LETO L. - VOL. L. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) TITO IN PROGA ŠAMAC— strah. Tito je ponavljal, kot mo- SARAJEVO. — 16. novembra so v Sarajevu praznovali prihod prvega vlaka po novi progi ša-mac—Sarajevo. Proga, o kateri se je celo toliko pisalo, je v glavnem dovršena. Treba bo seveda še mnogo del, toda tračnice so položene in vlak more voziti. Središče proslave je bil Titov govor. Govor je bil seveda političen. MLADINA IN ŠTUDIRA-NJE. — Eno veliko priznanje je izrekel Tito, da je bila mladina preveč odtrgana od njene glavne naloge, od študiranja. V lepih besedah je povedal, kar so čutili vsi količkaj pametni ljudje, da se s takimi deli mJgdine rajo vse komunistične propagandne lajne, pesem, da so Ameri-kanci vojni hujskači. To je pel naprej Višinski v New Yorku in sedaj to vižo drže vsi komunisti, čni agitatorji. Tito je pokazal z nova, da je eden onih, ki morajo tako govoriti. GROŽNJE PROTI NOTRANJIM SOVRAŽNIKOM. — Do; mačim sovražnikom je napovedoval, da bodo, če pride do kake vojne, titovci najprej po njih udarili. Nobena jama, da ni tako globoka v Jugoslaviji, da bi jih skrila pred njegovim maščevanjem. Partizani so pokazali že med vojno, da se najraje vojskujejo proti neoboroženim kme- ne vzgaja, ampak samo tftjp od tom. To delo je lažje kot resno študiranja. iče bi poprej kdo kaj vojskovanje. Nič' novega torej takega povedal, bi ga zaprli. SOVRAŠTVO DO AMERIKE. -r- Mnogo se je Tito pomudil pri sovražnikih. Ti so domači, ki ne dajo Titu mirno spati in nočejo pokimati k vsem komunističnim načrtom, so pa tudi zunanji sovražniki. To so pred vsem Amerikanci. Tem je grozil, kakor da ima on najboljše eroplane in še atomsko bombo po vrhu. Nehote se ob tem Tito- Čitajte o Poljski! ni povedal partizanski prerok. KOLIKO SO NA TEJ PROGI NAREDILI? — Priznati je treba, da je bila ta proga v resnici sorazmerno hitro narejena. Dolga je 242 kilometrov (150 milj). Zgradili so 17 mostov, ki so daljši kot 60 metrov in 55 manjših. Predorov (tunelov) je vsega skupaj 2462 metrov. KDO JE DELAL. — Najtežja dela so pač izvršili vojni ujetni- Stanislav Mikolajčik, vodja kmetske stranke na Poljskem, bivši premier in pozneje podpredsednik v komunistični vladi, ki je pred kratkim zbežal iz domovine, da si je rešil življenje, piše svoje spomine. V njih bo rzagaltt vse mahinacij e "bratske” Rusije s Poljsko, ki je zdaj postala popolna vazalka Moskve. Mikolajčik priobča te spomine v clevelandskem dnevniku “News," začel je včeraj. čitajte in primerjajte z vašo staro domovino, ki se ji godi isto. Da je čtivo zanimivo, kaže tudi to, ker ga je priporočala svojim čita-teljem celo Enakopravnost zadnji petek z velikim oglasom. Slabega čtiva 'Enakopravnost gotovo ne bi oglašala. Truman zahteva 40 bilijonov za vladne izdatke leta 1949 Sovjeti bi radi spehali Amerikance in Angleže iz Berlina vem govoru človek spomni na iz- jjj jn ([^]j jugoslovanske vojske, rek, da pes laja, kadar ga je (Dalje na 3. »trtni) Berlin. — Ameriške in angleške oblasti so pripravljene, da se uprejo zahtevi Rusov, da se umaknejo iz Berlina in ga prepustijo popolnoma Rusom. Taka propaganda je že v delu in sicer jo je sprožil časopis Taegli- ROVI GROBOVI John Ausec V nedeljo je nagloma umrl John Ausec, star 66 let, stanujoč na 983 E, 218. St v Eucli-du. Doma je bil iz Zaloga pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Bil je član društva France Prešeren št. 17 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Laurich, sina Johna, tri hčere: Mrs. Marie Francel, Mrs. Stella Fletcher in Mrs. Sophie Pritekel ter pet vnukov, v stari domovini pa za pušča brata, sestre in več sorodnikov. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkey sv. Kristine ob 9:30 in na pokopališče sv. Pavla. | Skoro polovico tega bo šlo za “vojno brez orožja,” da se ustavi komunizem. Zahtevana vsota je skoro za 2 bilijona večja, kot je bila za sedanje fiskalno leto. Joe Repar Danes zjutraj je i|mrl v Charity bolnišnici Joe Repar iz 1156 E. 60. St. V bolnišnici je bil od petka. Pogrefybo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda. Čas che Rundschau, ki' je uradno gla- in drugo bomo poročali jutri. VOZNIKI MORAJO ZDAJ MNC silo sovjetske armade v Berlinu. Časopis je prinesel sledeči čla- LETOS IN PRIHODNJE LETO BO ZNAŠAL PREOSTANEK 12 BILIJONOV Washington. — Predsednik Truman je predložil včeraj kongresu proračun za vladne izdatke v fiskalnem letu, ki prične 1. julija 1948 in konča 30. junija 1949. Od kongresa je zahteval za vladne izdatke skoro 40 bilijonov dolarjev, ali natančna: $39,668,000,000. Po tem računu namerava Truman potrošiti prihodnje leto $1,941,218,622 več kot v tem letu. Predsednik je rekel, da so gotove stvari, ki zahtevajo več denarja, kot višje cene, mednarodne potrebe in razne izboljšave za deželo. Tako bo zahteval vladni program, če ga bo kongres dovolil, več denarja za socialno varnost, za brezposelno odškodnino, za splošno vojaško trenin-go in drugo. Predsednik računa, da bo imela dežela prihodnje leto dohodkov v vsoti $44,800,000,000, torej bo preostanka v vladni blagajni več kot 4 bilijone dolarjev. Razne drobne novice b Clevelanda in te okoliee da je tp proračun prevelik in da ga dežela ne bo zmogla. Predsednik še vedno ne kaže volje, da bi znižal davčno breme ljudem, pravijo. Trdijo tudi, da v proračunu nikjer ne kaže vlada, da bo varčevala z denarjem, ampak da ga bo trošila kakor ga je do-zdaj. Demokratje pa pritrjujejo Trumanu in pravijo, da je proračun dobro izpeljan, da republikanci ne bodo mogli dosti vzeti proč brez škode za deželo. Za obrambo dežele in zafinan- Važna seja nocoj— Vsi člani Euclid Rifle kluba naj pridejo nocoj ob 8 na sejo Slovenski dom na Holmes Ave. Treba je urediti vse potrebno za srnjakovo večerjo, ki bo prihodnjo nedeljo 18. januarja. Kdor še nima vstopnice za nedeljo, naj si jo preskrbi pravočasno. Osma obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pok. John Paulin Jr. v spomin 8. obletnice njegove smrti. Na sejo— Jutri večer ob 7 bo seja podružnice 47 S2Z. Seja bo na 8601 Vineyard Ave. Vsaka članica naj se seje gotovo udeleži. Zaroka— John L. Novosel, sin Mr. in Mrs. John Novosel iz 15618 Holmes Ave., se je zaročil z Miss Olgo Alice Dolgan, hčerko Mrs. Sophie Dolgan iz 15814 Holmes Ave. Tretja obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida sv maša za pokojno Mrs. Jennie Debevec v spomin tretje obletnice njene smrti. Smrt v domovini— KWJfgP'' , ki iso vajeni voziti avto zavore pri avtu nič, če niso še samo ob lepemu vremenu, naj ostanejo zdaj pozimi doma, pravi clevelandska policija. V slabem vremenu, ko so ceste ledene in mokre, je vozarenje dvakrat tako opasno kot drugače. Kadar je cesta opolzkla ne pomenijo celo nevarne. V dežju, snegu in poledenici najboljša avtna kolesa ne drže smeri, nikar še gladka in izrabljena kolesa. Ako niso zavore pri vseh štirih kolesih do pičice enako ad-justirane, vržejo atvo s tira na se naglo priti- Kaj pravijo Hani SNPJ! “1™,.“" I A V tistih člankih, radi katerih imajo zdaj na vratu tožbo Prosveta, Enakopravnost in Proletarec ,so že vnaprej opozarjali čitatelje, češ kako da bodo “razkrinkali poštenje tistega kaplana.” In potem so začeli priobčevati laži, natolcevanja, psovanja in ga naravnost imenovali sleparja in kaj še vse. Zakaj so vse to delali? Kdo jim je dal povod za to? In zdaj, ko je šel dotičnik na sodnijo, da tam išče zadoščenje in da dotični trije listi dokažejo, kar so ZAPISALI, pa vpijejo, da je ta tožba atentat na ves svoboden tisk! Kakopak! Vprašamo vsakega poštenega rojaka: kdo je, ki bi tako zmerjanje in obdolžitve, kakor so jih naprtili dotični trije listi, spravil mirno v žep? če so ga obkladali s takimi obdolžitvami, bodo gotovo tudi pripravljeni dokazati, ali ne? Vsak pošten človek bo ostal pri tem, kar je rekel, ali ‘ bo pa rekel, da je — lagal. Eno ali drugo, Ako ste imeli korajžo pisati, kako da boste “razkrinkali" sleparja, orajt, zdaj se vam nudi lepa prilika to dokazati pred sodnijo. Nikar se ne cmerite kot oblito ščene. Kakšni voditelji pa ste naprednega elementa, ki se pred enim ubogim kaplanom skrijete za hrbte rojakov in prosjačite za pomoč. Bodite vendar možaki. Ako mislite, da ste v pravem, dokažite, ako pa niste, potem storite, kot bi vsak pošten človek . . . popravite storjeno krivico. Nič drugega ne zahteva tožitelj, samo zadoščenje pravici in poštenju. " Zato naj vsak voznik gleda, da ima zdaj pozimi avto v najboljšem stanju, obenem pa naj bo vse bolj previden pri vožnji kot na suhi cesti. Vsak naj vozi previdno in samo s tako brzino, da tudi na ledeni cesti lahko avto ustavi, če je potreba. jo zavezniško kontrolno oblast, ki bi brez dvoma vodila k spre, membi okupacije Berlina. _ V Berinu ni prostora za take, ki podpirajo delitev Nemčije.” članek je bil napisan na oznanilo v Frankfurtu, da bosta ameriška in angleška okupacijska zona ustvarili močno centralno administracijo zdaj, ko konferenca ministrov v Londonu ni uspela, po zaslugi Moskve, da bi se napravilo mirovno pogodbo za Nemčijo in jo začelo postavljati na samostojne noge. -------o------ GOSPODINJE ZDAJ RABIJO OLEO, KER JECENEJI En funt oleomargarina (kratko: oleo) stane 43 centov funt, en funt sirovega masla je pa $1.08. Vsaj taka cena je bila zadnji teden. Zato ni čudno, da je velika večina gospodinj, ki uporablja v kuhinji samo oleo, namesto sirovega masla. Nekatere pravijo, da je oleo prav tako dober druge ga pa zmešajo z sirovem maslom. Toda fakt je, ako ne bo cena sirovemu, maslu zdatno padla, da bo obležalo v skladiščih. Gospodinje nočejo in tudi ne morejo plačevati zanj $1 in več. V Italiji stavkajo tudi pobiralci davkov Rim. — Iz simpatije do bančnih uradnikov, katerih 60,000 je na stavki že dva tedna, je od. so na stavko tudi 160,000 pobiralcev davkov. 4 Vlada je stopila v boj proti jeklarnam Washington. — Vlada je začela boj proti jek araara, ki so v zaroti, da določajo cene jeklu. Vlada zarteva cenik od jeklaren vse od leta 1935. ' Poizvedovalni kotiček “Podpisana prosiva, da bi v vašem čenj. listu priobčili javno zahvalo g. Louis Ižancu in njegovi soprogi, ki stanujeta na 799 E. 157, St. v Clevelandu. “Zahvaljujeva se jima naj-(janejše za veliko pomoč, ki sta nama jo naklonita, ko sva bila v največji stiski in potrebi, dasi sva jima popolnoma nepoznana. “želeč jima obilo božjega blagoslova ter zdravja polno leto 1948, ostajava za vedno hvaležna Ivan Mlečnik, Jože Avguštin. Begunec Ferdo Požele išče te-Mimi Požek roj. Strehovec; nahaja se baje v Jolietu; dalje išče sestrično Frančiško Cvitkovič roj. Požek. Naj mu pišeta na naslov: Ferdo Požek, Tref-fling, Lager 2 B, P. Seeboden, Kaernten, Austria. Jožef Drenek bi rad zvedel za naslove otrok svoje umrle sestre Rose, omož. Pšeničnik; naj mu pišejo na naslov: Josef Drenek, Invalid Camp, D. P. Camp b, 3 K, Treffling, P. Seeboden, Kaernten, Austria. Kurent Marija roj. Virant, vas Hinjice 9, p. Krmelj, bi rada zvedela za naslov svojega strica Janeza Virant ali njegovih sinov; stric je bil rojen v Polju pri Tržišču na Dolenjskem. Njen brat Kurent Jože bi pa rad zvedel naslove svojih sorodnikov Adolf, Marija in Amalija Kurent, ki so bili rojeni v Sevnici ob Savi. Naj jima pišejo na gornji naslov. Švedski zdravnik ni prišel k Stalinu Moskva. — Dr. Elis Bervin, švedski specialist za raka, ki je bil nenadoma poklican v Moskvo, je izjavil, da ni Stalin bolnik, h kateremu je bil klicap. Toda še vedno ni povedal, h komu je bil klican tako nenadoma. Pravijo, da je Stalin pri na;, boljšem zdravju. Darovi za begunce jonov dolarjev. Tako bo izkazala vladna blagajna letos in drugo leto nad 12 bilijonov preostanka. Ampak ta preostanek, je rekel predsednik, naj bi šel za odplačilo vladnega dolga in ne za znižanje dohodninskega davka. Ponovno je priporočal kongresu, naj ne zniža dohodninskega davka za več kot $40 vsaki osebi, ampak za prav toliko naj zviša davkov korporacijam. Republikanski kongresniki so Truman nad 18 bilijonov dolarjev. To je 46 odstotkov vsega dolarjev Iproračuna za 1949. -V tem je vsebovana odpomoč za Evropo in Kitajski. Od preostanka bi Truman plačal na Vladni dolg toliko, da bi ga bilo 30. junija 1949 le $246,-000,000,000. Za napovedane dohodke računa vlada dobiti $22,506,000,1)00 na dohodninskih davkih od posameznikov, 10 bilijonov pa od kor- takoj skočili pokonci in zavpili, poracij. Za slovenske begunce so darovali v našem uradu: Rev. Julij Slapšak je poslal ček za $49 sicer so darovali sledeči: po $10: neimenovana iz Loraina, George Hrvatin in neimenovan; po $5: neimenovana, Mre. Gabriel Russ (pddali na škofa Rožmana), po $3: neimenovan, neimenovan, Mr. in Mrs. Joseph Matešič, po $2.50: Anton Buha-jamnik, Mike Vidmar. Iz Sheboygan, Wis. je poslal neimenovan $10, Mrs- Jennie Hribar, 6729 JJbnna Ave. je darovala $10 4|i bogoslovce. Dalje je darovala za begunce $5 neimenovana, Mrs. Terezija Rozman $3, in Frank Habjan $1.50. Iskrena hvala vsem skupaj za velikodušni dar za slovenske reveže in priporočamo še drugim, da bi kaj darovali ob priliki. KONČNO SE JE POSREČILO POLICIJI DOBITI MORILCA MALE DEKLICE Vse od novega leta dan sem je doma izginil od doma in ki je bil Cleveland razburjen nad šele lansko leto prišel iz ječe v umorom 8 let stare deklice Shei- la Ann Tuley iz 124. St. blizu Superior Ave. Dekletce je oče poslal na novega leta večer ob 7:30 po cigarete, kakor je to prej storil večkrat. Otrok se ni več vrnil. Iskali so ga vseokrog in šele čez več ur so našli dekletce mrtvo, vso v krvi, na verandi hiše v sosedni ulici. Policija je dognala, da je nekdo zadal otroku 7 ran z velikim nožem. Dekletce ni takoj umrlo, ampak se je plazilo v smrtnem boju do hiše svoje prijateljice sošolke. Tam so kazali krvavi N. Y., kjer je sedel 5 let radi nekega zločina proti nravnosti. Policija je šla na delo in dognala, da se je fant odpeljal v Baltimore in doma povedal, kam naj pošljejo za njim plačo 'za zaslužek, ker je tako naglo pustil delo, (ja niti na ček ni hotel čakati. Policija je obvestila policijo v Baltimore, ki je fanta prijela in ki je kmalu priznal zločin. Izpovedal je, da je dekletce videl na cesti in jo izvabil v temno ulico. Ker se mu je protivila, jo je sedemkrat zabodel in pustil ležati. odtisi prstov, da je skušalo dete Doma je nož omil in šel mirno Francoski komunist napada Ameriko Milan, Italija. — Na kongresu komunistov, je vodil najbolj strupene napade na Ameriko in na Marshallov načrt za odpomoč Evropi francoski komunist Maurice Torez. To je tisti, ki je v vojni proti Hitlerju pobegnil iz francoske armade v Rusijo in se po vojni vrnil domov v Francijo kot največji rodoljub. priklicati ljudi iz hiše. pa ni bilo nikogar doma. Mrliški oglednik je rekel, da je ležalo tam dekletce najmanj 2 uri, predno je umrlo, šele, ko so prišli ljudje dotične hiše domov okrog 11 ponoči, so jo našli že mrtvo. Vsa policija je bita takoj po- spat. Drugi dan je šel delat, toda popoldne je povedal, da ga ne bo več, ker ima boljše delo v Baltimore. Je to 23 let stari Harold Beach iz 15608 Lakeview Rd. ki je izjavil policiji v Baltimoru, ko ga je vprašala, če se zaveda, kaj je konci in vse do včeraj so iskali storil: “No, več kot smrt mi ne krutega morilca. Nešteto osumljenih so prijeli. Policija ni prav vedeta, če so bili prizadete rane od noža, ali jo je kdo zadel z avtom. Policijski poročnik Kekič je vedno trdil, da so bile rane od noža. Včeraj je pa dobila policija namigljaj, da naj skuša dobiti nekega 23 let starega fanta V roke, ki je pa 2. januarja nena- morejo dati.” Oseba, ki je spravila policijo na pravi sled, bo dobita $7,000 nagrade, ako bo fant spoznan krivim zločina. Toliko je bilo namreč razpisane nagrade. Časopis Cleveland Press je sam razpisal $5,000. Ime te osebe poli- je ha Ljubljani oče v visoki starosti 85 let. V Ameriki zapušča ti dve hčeri, v starem kraju pa tri hčere in enega sina. Pred 14 leti so jim umrli pa ljubljena mamica. Naj v m ru počivata v rodni zemjli. Jutri ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega očeta ob priliki 30-dnevnice smrti. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Johana Srdina; piše ji Mariji Košir iz Retja 83, p. Loški potok. Raznašatca iščemo— Za raznašanje našega lista bi radi dobili fanta ali dekleta in sicer za okolico Aspinwall med 140. in 152, cesto. Raznesel bi okrgo 30 listov na dan. Kdor ve za katerega, ki bi bil zanesljiv, naj pokliče naš urad ali naj to pove našemu zastopniku Frank Walterju. Ako ne bomo mogli dobiti raznašalca, bomo morali poslati dotičnmi naročnikom list po pošti. Novi uradniki— Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ je izvolilo za letos sledeči odbor: duhovni, vodja Rev. A. L. Bombach, predsedn. John Bradach iz Miller Ave., pod-predsdenik George Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 8325, blagajnik Edward Kolman, zapisnikar Anton Tekavec, nadzornice: Alice Popek, Katie Goli-nar, Caroline Kaliope, zdravnika: dr. Skur in dr. Rotter. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine. Hčerka je— Družini Mr. in Mrs. Leo Bru-der, 1227 ». 175. St., je prinesla tetka štorklja na starega leta večer zalo hčerko, ki je že drugi otrok v družini. Mati in dete se nahajata doma na gornjem naslovu in se prav dobro počutita. Srečni ata je sin poznane družine Joe Bruder iz 74. ceste, mamica je pa iz Lauriha- land. cija še ni dala v javnost. Zločinca bodo danes pripeljali v Cleve- tove družine na 167. cesit. Naš poklon vsem skupaj. 'AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 13, 1948 s® Ameriška Domovina ^=111... ■ % V»1 Mlf /Hi-MOlWI -attsaru ilji nimajo samo mnogo večjih plač, temveč tudi mnogo večjo sekuriteto, Zdi se, da imajo tako rekoč zajamčeno dosmrtno plačo. $117 St. Clair Are. (JAMES DEBEVEC, Editor) HEndernon 0628 Sekuriteto, Zdi se, ilaSo. , , , , Voditelji AFL ne izvajajo demokracije med delavstvom. Clerelaad 3, OKI« NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $8.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. -) SUBSCRIPTION RATM United States $8.60 par year; $5 for 6 months; $3 for 3 monthB. Canada and all other coup-tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. IM* JANUARY NU , m i w * f * 113 4 S 6 7 8 9 10 N 12 13 M 15 K 17 M 19 20 21 22 23 24 23 26 27 28 29 30 31 Entered as second-class matter January 6th, 1908| at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879, toffifc>83 No. 8 Tues., Jan. 13, 1948 Anion Martin Slomiek tno-tto VUUUCljl nrt 1IC u.vajaju UUUVM“'■'»jw mvu Nasprotno; oni bodrijo in ustanavljajo klike, mašine in prašila železne pesti. , Razveseljivo dejstvo pa je, da je čedalje več delavskih voditeljev, ki priznavajo te nedostatke. Eden glavnih med njimi je Emil Rieve, predsednik CIO Textile Workers unije, ki je izjavil: “Organizirano delavstvo mora sprejeti odgovornost ne • samgo napram svojemu članstvu, temveč tudi napram delodajalcem in splošnosti. Zavedati se moramo, da so minili časi, ko se je upravljalo Velike delavske unije kot privatne klube, ne oziraje se na mnenje široke javnosti.” Istega mnenja je tudi William Green, predsednik AFL, ki priznava potrebno delavske edinosti in sloge. “Kako naj izvedemo svoj program, ako bomo med seboj razdvojeni? Kako naj prepričamo javnost o svoji iskrenosti in dobri volji, ako se bodo unije med seboj napadale ter poizkušale druga drugo uničiti?” nMmtMH m 1111111)111 **** *111111 ll>***t Delavstvo še ni počistilo svoje’hiše! Naravno in razumljivo je, da večina delavskih unij dolži vlado za restrikcije nove Taft-Harleyjeve delavske postave. Unije ne jemljejo skoraj nič v poštev dejstva, da se je moral kongres ozirati tudi na ljudsko mnenje, ki je bilo često zelo nezadovoljno zaradi neupravičenih delavskih šrajkov in izporov. Poleg tega vladajo v nekaterih unijah še vedno razmere, ki bi morale biti že davno odpravljene. Na primer: 1. Še dandanes vlada mrzla in brutalna diktatura v mnogih unijah, ki so v rokah istih mož že izza časa Teddy Roosevelta. 2. Delavski baroni, katerih arogantnost postavlja v senco vse pošteno in iskreno prizadevanje tisočerih manjših unijskih bossov, služijo ogromne plače, imajo poleg tega na razpolago tisoče dolarjev za izredne stroške ter žive grofovsko življženje, s katerim se ne da niti izdaleka primerjati življenje njihovih delavcev, ki zaslužijo od $40 do $75 na teden. 3. Mnogo unij je tako rekoč zaprtih baronij, ki nočejo sprejemati novega članstva ali pa zahtevajo od prospektnih novih članov visoke pristopnine ter izključujejo članstvo zgolj iz plemenskih ali verskih nazorov. 4. lzvežbanih komunistov, ki izkoriščajo glavne delavske unije za svoje politične namene, še vedno delavski voditelji niso izključili. Oglejmo si nekatere teh voditeljev: Arogantni Uncle Dan Tohin je vladar 900,000 članov BESEDA IZ NARODA Inminii............................************ Ob svežem grobu prijateljici Cleveland, O. — Srce mi na- rekuje: Spominjaj se smrti! vsak dan misli mi hite, neš za vedno! Tvoje telo naj mirno počiva v hladni ameriški zemlji, tvoja duša pa naj u-žjva večni mir! Na grob tvoj, draga Mary, niu^auuu uiiviv 1 VfM»8» jv ▼*«*«**» Teamsters unije, ki j en aj večja unija sveta. On je predsednik te organizacije in njenpoiitični boss že 41 let Doslej ničilo Smrt ne počiva, vedno gre za novimi žrtvami. Dne 20. dec. 1947 se je ustavila pri moji prijateljici Mary Skrl na 5095 Turny Rd. O, ti koščena žena, ki neprestano kosiš! Nikdar ti ni dovolj žrtev! Pretrgala si nit življenja mladi, komaj 42 let stari ženi, polni upov in nad. Pa je morala iti s teboj pred večnega Sodnika, kamor ji bomo sledili vsi prej ali slej. Draga prijateljica Mary! Tvoja smrt je bila srečna, ker si se zanjo dobro pripravila. V tvoji bolezni te je obiskoval s sv. Rešnjim Telesom sam Jezus; prejela si sv. poslednje o-lje, molitev za umivajoče in zadnjo popotnico. Pri postelji te je čuvaja hčer- ker drugače mi ni mogoče, Iblag imam*spomin na te! Tvoja prijateliica Jennie Pugely. še človeka, ki bi se mu drznil zoperstaviti. Daši je že 73 let star in bi stopil lahko v pokoj ob svoji plači, ki znaša $30,-000 na leto (poleg dohodkov za posebne izdatke), se je dal Tobin nedavno spet izvoliti za nadaljnih pet let. Aktivnosti te unije oziroma njenih voditeljev so že preiskovala sodišča, ki so ugotovila razne sleparije in nezakonosti, katerih pa na tem mestu zaradi pomanjkanja prostora ne bomo navajali. Članstvo te unije je zagrešilo nešteto kazenskih prestopkov ter so znašale skupne zaporne kazni 26 let. Neka ženska je, na primer v Pittsburghu v mrazu in snegu čakala nad dve uri na taksi voznika, da bi jo prepeljal v bolnišnico na porod. Ženska je umrla. Njen zločin je bil v tem, da je stanovala v hiši, ki je bila blizu prodajalne, kjer so prodajali “CIO pivo,” katerega pa so bojkotirali vozniki trukov, spadajoči k AFL. John L. Lewis je predsednik premogarjev že od leta 1920, in od leta 1928 ni imel nobenega nasprotnika pri volitvah! Ko se je leta 1944 opogumil kandidirati proti njemu Ray Edmundson, eden njegovih oprod, je poslal Lewis nadenj svoje “može trde pesti,” nakar je končal njegovo opozicijo proti sebi s tem, da ga je izključil iz unije. Kadar koli se je Lewisu zahotelo, je suspendiral cel distrkt ter mu prepovedal glasovanje v unijskih zadevah. Okoli 200,000 premogarjev nima pravice glasovati za svoje lastne uradnike, katere Lewis enostavno imenuje s pomočjo “trikstarske” ustave. Nato se mu zopet zazdi, da bi ustanovil novo unijo, kateri na čelo postavi svojega brata ali svojo hčer. Njegova hči je še danes zabeležena kot tajnica močnega 50. distrikta, v katerem je organizirano vše: od izdelovalcev ženskih nogavic, do delavcev na vlačilnih čolnih. Ko ga je neki časnikar nekdaj vprašal, zakaj si jemlje $500 plače na eden, mu je Lewis ošabno odgovoril :■ “Zato ker moji majnarji hočejo, da dobro živim.” Prvi podpredsednik AFL je “Big Bill” — William L. Hutcheson, 300 funtov težak mož, ki je car vseh “karpen-terjev.” V uradu že od leta 1915, Big Bill operira na principu, da je Bog ustvaril drevje, ves les pa je last njegovih tesarjev in mizarjev. In čemu ne? Na vseh konvencijah enostavno izključi delegate, ki nominirajo opozicijske kandidate. , Celo delavski liberate George Harrison, predsednik unije železniških klerkov že izza leta 1928, ima $35,000 let) ne plače. Jimmy Petrillo, predsednik unije godbenikov ima $60,000 na leto. Obsojeni izsiljevalec Joe Fay, ki je še vedno označen kot podpredsednik International Union of Operating Engineers, vleče $33.000 letne plače. Tudi manj znani voditelji dobivajo velike plače. Joe Ryan, predsednik Longshoremen’s Associative ima po $400 na teden, seveda poleg plače za izredne izdatke. On se je dal izvoliti v urad dosmrtno. Herb Sorrell, šef Conference of Studio Unions v Hollywoodu, ima $450 tedenske plače. Zdaj pa primerjajte plačo teh mož s plačami manjših CIO voditeljev, ki zaslužijo med 75 in $100 tedensko. Walter Reuther predsednik CIO avtnih delavcev, deluje vestno in pošteno v svoji uniji za $9,000 na leto. In Philip Murray, ki načeluje dvema ogromnima organizacijama, CIO, v kateri je včlanjenih 5,000,000 članov, in United Steel Workers organizaciji, zasluži na leto $20.000. Toda pojdimo nazaj k AFL organizaciji. Njeni vodite- ka, božala ti je roko in z krvavečim srcem se je poslovila od tebe, ko je tvoja duša splavala v večnost. Pogrešali te bodo tvoji domači, prijatelji znanci. Posebno te bom pogrešala jaz, ker si me tolikokrat obiskala; če te ni bilo dva, tri dni, je moralo biti že kaj posebnega. Delale smo v več kra-jih skupaj in si krajšale med delom čas s petjem slovenskih pesmic. Še tujcem so ugajale naše melodije, Utihnil je sedaj tvoj glas, zastal ti je korak roke so onemele. Nič več ne bodo delile dobrot. Povsod si se rada odzvala, kjer je bila po moč potrebna, posebno v povojnem času, ko si napravila nad sto paketov svojcem prijateljem v domovino.^ Da, tudi tam te bodo pogrešali! Še na bolniški postalji si skrbela, kdaj boš mogla zopet nadaljevati s tem delom. Kako srčne želje si imela, da bi mogla kaj skoraj obiskati svojo rojstno domovnio, vas Dolnji Zemon pri Ilirski Bistrici. Cim bi se razmere uravnale in ti o-mogočile pot v domovino, bi bila odpotovala, da bi videla še enkrat drago mater, da bi jo ohjela in posedela ž njo na klopi pred hišo domačo, nakar bi jo poljubila ter odšla nazaj v novo domovino, ki je za nas naseljence res svobodni kraj. Draga Mary, upam, da vidiš vse to iz rajskih višav, tvoj duh pa je ostal med nami. Kako lepo sfe te krasili številni venci, ko si ležala v krsti! Društveni bratje in sestre od društva Naš Dom št. 50 SDZ so te obiskali zadnjikrat, in enako so te obiskale ter molile ob tvoji krsti za pokoj tvoje duše članice podružnice št. 47 SŽZ, ter te častno spremile na tvoji zadnji zemeljski poti. Prihiteli so sorodniki in znanci iz raznih krajev, prav tako vsi prijatelji in spsedje. Ce bi le mogla videti, koliko si jih imela! Dokaz je tudi cel venček kovertic za sv. maše, ki se bodo brale v več cerkvah za pokoj tvoje duše. Z Bogom, draga prijateljica Mary! V spominu nam osta- La Salle, 111. — Na tem mestu se želim prav iskreno zahvaliti našemu cerkvenemu pevskemu zboru pri sv. Roku v La Saile za tako lepo prirejeni mi “surprise party” 4. januarja 1948 v šolski dvorani sv. Roka. Naj lepša vam hvala vsem! Da, to presenečenje so mi priredili naši pevci za mojo 50 letnico pevskega udejstvovanja v dveh katoliških ceravah, to je cerkvi sv. Roka tukaj in sv. Jerneja v,Pečah na Gorenj- laHewi Uva tukaj ama prna -sia. doba Zahvala pretaknila menda vse predale, da sta našla mojo malo 50 letno zgodovino petja. Odliko za to zaslpžita Mr. 'Joe Bratte in Mr. August Bratte. naša basista, ki sta se posebno potrudila v ta namen. Hvala vama, moža _ pevca! In prav tako moja prisrčna zahvala vsem našim pevcem in pevkam, za vaš trud, ki ste ga imeli zame na ta dan. Še se spominjam, ko je pred davnimi leti tam doma prišel k nam v Bučevo hišo kmečki fant Jernej Barlič. Slišal je, kako smo bratje in sgstre leP° Pre" pevali slovenske pesmi. Pa mi pravi: Tonč, ti boš šel prihod-nj i teden z mano k pevskim vajam gori v šolo, vidim in Slišim,, da imaš tak glas kot je moj in bova skupaj prepevala. Šel sem prav rad, učil nas je učitelj Jeglič, kot takratni organist. Za tem je moj sopevec po par letih umrl, ostal sem sam tenorist za nekaj časa. Ko je pa župnija Peče dobila novega župnika v osebi Rev. John Lesarja in zopet tu smo se uči-lepega cerkvenega petja. Prav tako lepa hvala tudi onim onstran morja, če je še kateri živ. Torej letos 11. januarja mi je poteklo lepih 50 let, odkar sem pevec kora, danes basist. Odkar sem v La Salleu so nas organisti naučili 92 lepih slovenskih pesmi za v cerkev in 4 latinske maše. Da, ročem vam, velikokrat so se mi usta odprla za čast božjo in naš narod. Končno pa še enkrat, ljubitelji petja, sprejmite mojo najlepšo zahvalo za tako lep “surprise party” in Bog vas živi. Vaš, Anton Štrukei, pevec, o Še danes žive stari možje in žene, ki jih je kot nedolžne otročiče birmal knezoškof lavantinski, veliki Slovenec Anton Martin Slomšek. Oni nam vedo povedati, kaj je takrat pomenilo njegovo ime med Slovenci in naša sveta dolžnost je, da tega velikega rodoljuba ravnotako častimo tudi danes, tako da spomin na njega in njegova de la ne bo nikoli ugasnil. (Posebno koroški Slovenci mu morajo biti hvaležni, saj je živet in deloval dokaj časa v Celovcu in Št. Andražu ter dal med drugim pobudo za ustanovitev Mohorjeve družbe, katere važnost za njih politično in kulturno življenje ne morejo dovolj visoko ceniti.) Rodil se je Anton Martin Slomšek kot sin kmečkih staršev, dne 26. novembra 1800 v Ponikvi na Spodnještajerskem. Izredno nadarjeni deček je našel v kaplanu Jakobu Prašnikarju dobrega učitelja, kateremu je skozi vse žižvljenje ohranil naravnost, otroško hvaležnost in ki ga je imenoval svojega največjega dobrotnika na tem svetu. Spominska plošča na košatem orehu pred šolo v Ponikvah nas spominja na to, da je bil tam odlikovan dvanajstletni Slomšek kot najboljši učenec. To je ostal tudi v latinski šoli v Celju, kamor ga je spravil kaplan Prašnikar proti očetovi volji, ki je želel, da bi sin prvorojenec prevzel domače posesvto. Celje je imelo samo šest razredov gimnazije, zato je šel Slomšek jeseni 1819 i ljubljanski licej, kjer je bil so šolec Franceta Prešerna. Tu je zvedel, da 4ahko v Senju na Hrvaškem konča oba razreda v enem letu. Odšel je v Senj in ..... ’ iceta šolskega leta samimi “Vidiš, Gašper,” som se obrnil do našega glavnega junaka, katerega bi moral vsak smatrati za izgubljenega, če ne bi s svojo navzočnostjo izpričeval, da je takrat od tistega srečanja z medvedom odnesel vso svojo kožo, pa še medvedjo povrhu, kakor bomo morda dočakali slišati, “zakaj se pa nisi pognal na smreko, kakor so to delali naši lovci na Menišiji, vsaj nekateri?” “Kako bom rinil gor na smreko, ki je bila pa tako debela, da je niti obseči nisem mogel. Sicer pa tudi če bi jo mogel, ne verjamem, da bi imbl v danem položaju toliko moči v rokah, da bi me zvekle med veje. Se reče, saj bi si s tem nič ne pomagal, kakor zna medved plezati v drevje.” “Imaš tudi nekaj prav,” sem mu potrdil. “Kar lepo nadaljuj, kako se je nazadnje vse zašpinilo tam za smreko. Raztezaš pa, raztezaš, kot Hacetov Blaž svojo harmoniko . . . Ulaka, Ulaka, Radlek, Radlek . . . Poglej, Zalokarja, kar bled je, tako težko čaka konca.’’______ Pobožna želja Vesel leži na smrtni postelji. Obišče ga prijatelj: Ščuka. “Samo eno željo imam,” zastoka Vesel, “da -bi še tako dolgo živel, dokler ne bi poplačal vseh dolgov. Kot dolžnik ne bi šel rad na oni svet." “Da, da, to bi bilo pa že preveč lepo, da bi večno živel.” 1819-20 spričeval?) * samimi od- ličnimi redi, razen tega pa se je tudi gladko priučil hrvaščine in izpopolnil svoje zrianje v italijanskem jeziku. Vesel, da je pridobil leto dni, se vrne v domovino in zaprosi za sprejem v duhovsko semenišče v Celov-„j. S tem je izpolnil gorečo željo med tem umrle matere in se je posvetil stanu, za katerega je gorel tudi sam že izza mladih dni. Na gimnaziji v Celju je profesor Zupančič vzbudil v mladem dijaku narodno zavest in ga vzpodbujal, da je pisal naloge, ,spise in celo pesmice v slovenskem jeziku. Tudi na bogoslovju je Slomšek ves svoj prosti čas posvetil skoro izključno proučevanju materinskega slovenskega' jezjka. Slovel je za najboljšega poznavalca slovenskega jezika med vsemi bogoslovci, tako da ga leta 1822 naprosi semeniško ravnateljstvo, naj bi prevzel poučevanje svojih sošolcev v slovenščini. Slomšek se je z veseljem odzval temu pozivu in je tako postal prvi učitelj slovenščine na celovškem semenišču. Že takrat je bil Slomšek v stiku z mnogimi odličnimi slovenskimi rodoljubi in pisatelji. Posebno priznanje za svojo vsestransko vnemo je dobil s tem, da je že po tretjem bogoslovnem letu bil posvečen v ma-šnika. Noyo mašo je pel v Oli-nju pri Podčetrtku, kjer je žup-nikoval njegov stari učitelj in očetovski prijatelj Jakob Prašnikar. ■*Prva duhovniška služba Slomškova je bila na Bizeljskem, kamor je prišel poleti 1825. kot kaplan, poln navdušenja za svoj poklic in za delo med narodom. A,tudi ljudstvo je kmalu vzljubilo svojega novega kaplana; k njegovim pridigam so prihajali od blizu in daleč in njegova spovednica je bila kar oblegana. Slomšek se je tudi takoj lotil šole in je vsa.-, ko nedeljo poučeval okoli 70 otrok. V svojem kaplanovanju na kmetih je bil srečen in zadovoljen. Tu je spesnil pona-I'odeleV’F.n hribček bom kupil” in “Slovenec Slovenca vabi,” da bi z njimi pregnal pohujšljive in pokvarjene pesmi, ki so jih prepevali po bizeljskih vinogradih, kar mu je v polni meri uspelo. Po dveh letih je bil prer stavljen v Novo cerkev nad Celjem, kjer je ravnetako vzorno opravljal svoje dolžnosti. Kmalu je vzbudil pozornost svojih predstojnikov; leta 1829. ,ie bil imenovan za šciataaJa. Jimi , »m — —1— — - — —. ali duhovnega voditelja na celovškem bogoslovju. Tu je deloval z vso vnemo in resnostjo na verskem in na kulturnem polju. Poučeval je bogoslovce v slovenščini in jih seznanjal s sodobnimi slovenskimi literati: Prešernom, Ravnikarjem, Vodnikom in drugimi. Največ pa se je bavil Slomšek s tem, kako bi se dvignilo in pospeševalo do tedaj mko zanemarjeno življenje na slovenski severni jezikovni meji. O tem se je posvetoval z raznimi rodoljubi, vzpodbujal m svetoval, kakor nam pričajo njegova o-hranjena pisma. Seznanil se je z rodoljubi Matijo Majarjem, Ahacljem, Janežičem in z njima ustanovil “Slovstveno društvo.” Tu je uvideval, kako potrebne so ljudstvu slovenske knjige in je sam začel pisati. Prepotoval je Slovenijo in Hrvaško teiRdruge dele Avstrije. Po devetih letih je kot dale-ko najsposobnejši prosilec dobil nadžupniško mesto na Vuzenici ob Dravi in je prišel tako iz mesta na deželo, ki jo je kot kmečki sin toliko ljubil. Svojim župljanom ni bil le dušni pastir, temveč učitelj, voditelj in pomočnki v popolnem pomenu teh besed. Neumorno j^od jutra do večera delal in uvedel je v dekaniji nov red in novo življenje. Posebno skrb je posvetil šolstvu in je zato tudi leta 1844. postal višji šolski nadzornik cele lavantinske škofije. Kot tak je postal oče in voditelj vsega vzhodnega slovenskega šolstva. Dal je zidati nove šole, popravljal je stare, na neštetih sestankih je dal učiteljem navodila, kako naj postopajo pri vzgoji ip pouku. Pri vsem tem delu pa tudi svojih duhovniških dolžnosti ni pozabil in je užival pri svojih predstojnikih najboljši ugled. Na izrečno priporočilo škofa Kut-nara je dobil opatskn mesto v £elju. Ko jč pa škof kmalu na to umrl se Je uresničila želja premnogi!) vernikov in Slomšek je bil v Salzburgu leta 1846. posvečen za lavantinskega knezo-škofa. (Dalje na 3. strani) Jože me pisano pogleda, vendar se premaga in ne pride s kako kontro na dan. “Orajt, pa pojdimo z zgodbo naprej,” je pri volji Gašper. “Zdaj že lahko govorim, tokrat pa ne dobil iz mene besede. Kot sem že rekel, sklenil sem, da mrcina brez vstopnine ne bo prišla na banket, drugače sem pa samo čakal, kako bo začela javljati svoj obisk. Žival je nerodna, zanaša se na svojo silno moč in morda se bo pa le ponudila prilika, da jo bom ukanil.” “Ena ukana bi bila ta,” sem se vtaknil vmes, ki se zazdim, da nekaj vem o lovu, “da bi segel mrcini v žrelo in sicer tako globoko, da bi dosegel rep. Potem j)i pa pograbil za rep in potegnil njegovo zadnjo premo pri gobcu ven. Obrnil bi pošast narobe, kakor Bočkov France, naš uradni Šuštar na Menišiji, kadar je šival bote za škornje. Žival bi bila potem tako malo nevarna, kot čisto navaden martinček.” “Kaj boš pil ?” poprime Zalokar namesto Gašperja, “ki znaš napamet take lepe nasvete. Vidiš, Gašper, drugič vzemi Jaka-ta s seboj, kadar boš lovil še medvede po Pennsylvania. Slačila jih bosta ko žabe.” “Gašper, nič ne maraj. in kar naprej govori, saj ga poznaš- Jožeta.” “Nekaj mi pravi, da bo Jože poplačal to svojo objestnost. Rad bi videl, kako jo oo izpeljal (trn. Že vnaprej se mi smili nje- gumswiwr ------------------- Jožeta ne bo pa niti toliko ostalo, da bi se izplačalo naročiti pogreb.” “Aha, še vse vas bom pokor pal,” jezlja nazaj Jože. “Po močni sapi sem uvidel, da je pošast črna že onstran debla. Pokukam, da vidim, od katere strani me bo načela,” je nadaljeval Gašper. “Malo je manjkalo, da me ni s taco grdoba grda pobožala po nosu, tako 'blizu je že bila in stegovala kremplje, da me poprime. Naglo sem odskočil na drugo stran debla. Marcina je še parkrat zamahnila s taco po zraku na oni strani, potem pa, ko je videla, da zajemlje v prazno, je prišla pogledat na drugo stran. Prav ista igra. Vedno sem gledal, da sem ob času odskočil, kadar ml je ponujala svojo kosmato šapo v pozdrav. Tako sva se šla skrivalnico in rekel sem si, če ne bo nič hujšega, bo kar dobro in skoro prijetno. Edino to mi ni bilo všeč, ker je zver vsakikrat, kadar je s šapo zamahnila v prazno, od togote zatulila, da mi je kar slabo prihajalo. Veste, ni prav nič dopadljivo, če vam en takle kosmatinec, ki je izdelal že vse univerze, tuli prav na ušesa. 1 Kot veste, je medved grozno okorna in nerodna žival. Naravnost si že še nekako pomaga, ampak na ovinkih jo pa zdraj-sa, da ni nikomer podobno. Sem že prej bral, da jo medvedu uneseš, če ne bežiš naravnost. Tukaj okrog smreke jo je vzelo precej časa, predno se je obrnila okrog. Jaz sem kar skočil na drugo stran debla in sem moral precej časa čakati, da mi je prišla pošast od druge strani nasproti. Včasih me je že kar mikalo, da bi ji zaklical: “Strie, na to stran, na to stran.” “Sur!” primakne Jože Zalokar in pič drugega, ampak ki je dqsti pomenilo. No, pa še jutri o tisti ringa-raji okrog smreke. Se nikamor ne mudi, ker vidimo, da je Gašper še kar nekam varen pred medvedom. Naj še nekaj časa vlečeta špano okrog smreke. J Sin mrtvega ROMAN Karal Mauser IX. misli, pa ni upal dregniti. Bog- Klevžu ni ušlo, da Jernej ve, če ne bi položaja še poslabša). Tudi z Bregarjem je na- gleda za Bregarjevo in prav mu je bilo. Se bolj prav, kot če bi se recimo fant zagledal v Gestnikovo Jerico. Beračija, čeprav je deklič na moč če- skrivaj govoril. Prijazno sta se pomenila, toda Bregar je vztrajal pri svojem. “Na grunt jo dam, na pra- čeprav j" umuv '-v o*—- » den. Jerneja bi ne privezala z tie roke pa nikoli. Nimam Jer- v Grapo. Njej bi bilo vseeno, če bi šla na konec sveta. Doma tako ni' prostora za vse. Bregarjeva Minca ga zna pri-vazti na vas in to je Klevževa želja. Če Jernej odide, je Grapa zgubljena. Zdaj z Jernejem stoji in pade. Klevž premišlja samo eno: Kako se bo izteklo. Da je z njim pri kraju, si ne more tajiti. Osivel je docela, revmatizem mu je ukrivil prste, da je komaj še za kakšno delo. Do crekve ne pride brez palice. V noge mu je legla trudnost, noči mu pijejo moč. Preme ne odneha. Koliko maš za verne duše je že plačal. Vše zaman. Preme prihaja. Ce ne vsako noč, enkrat na teden gotovo. Zdaj ne govori več, samo gleda še s vsojimi skaljenimi očmi. In v tem pogledu je vse: sovraštvo, prošnja, kletev, le od puščanja ni. In ravno tega Klevž tako na zarensko potrebuje. Samo odpuščanja. oči je Vaško življenje teče mirno, kadar se ustali. Pomlad prinese delo, zima ga unese. Bregar se je pomenil s starim ža-lehzrjem, čeprav je Fronc že obupal nad Minco. Dekle je še mlado. Čas bo marsikaj prebelil. Tako je Fronc visel, da sam ni vedel, kam bo kanil. Končno mu je bilo vseeno. Leta ga ne priganjajo, oče so pa tudi " trtteir....-—1---------------- mis *Y Znabiti se Mhčarcsše pre-nisli, odkar Jernej ne sme pre-itopiti Bregarjevega praga, ristikrat je vse zvedel, kako je bilo. Minca je bila cel teden objokana, Jernej pa je prišel neju kaj očitati ,toda vzdignil previsoko." Klevž bi rad- še nekaj povedal, toda ne more. Naj reče Bregarju, da bo vse na fanta prepisal, ko se mu ni niti še izpovedal. Fant je trmast. Lahko mu nakrene tako, da jo bo pomnil do smrti. Dokler se sama ne pomenita, dotlej ne more Bregarju nič reči. Zdaj je vse na fantu. Kolikokrat je na večer zgrabila Klevža misel: nocoj, ko bo Neža legla, se izpovem. Toda ko sta ostala z Jernejem sama, mu bila usta kot zapečate-Lovil se je sem in tja, goltal za besedami, iz sebe pa ni spravil glasu. Jernej je sedel za mizo in bral. Ko je prišla njegova ura, je voščil lahko noč in legel. Pozno v noč se je še preobračal v postelji. Da mu je Bregar prepovedal priti v hišo, ga je bolelo. In Minca se mu je smilila. Kadarkoli sta na skrivaj prišla skupaj, je jokala. Zima je bila to leto na strašno dolga. Se Jernej se je je bal. S spomladjo po je padla ža lost v Grapo. Jernej je napravil prošnjo, da bi ga pred časom poklicali k vojakom. Za man je moledoval Klevž, naj tega ne napravi, Jernej" se ni dal ugnati. “Najboljše bo tako. V poldrugem letu se marsikaj obrne. In lažje bom prebolel, če •bb Bregar Mmcc prrsittl-na-Žn^ 1948 JANUARJA 17. —Društvo Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ praznuje 35 letnico obstanka s plesno veselico v Slovenskem narodnem nem domu na St. Clair Ave. 18. —Euclid Rifle klub bo imel srnjakovo večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob osmih zvečer. 21.—Društvo sv. Neže št. 139 CKO bo imelo zabavo s kartami v cerkveni dvorani sv. Vida. 24. — Pevsko društoo Lira praznuje 35 letnico obstanka s plesno veselico v šolski dvorani sv. Vida. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 13, 1948 ___________________ 10,203, črnogorske 6,274, musll-Jni narodi) preiskovati razmere manske 15,825, albanske 3,879. |na grški meji ob Albaniji, Jugo-KOLIKO JE BILO TUJCEV? slaviji in Bolgariji. Ta komisi- JAN. IMS KOLEDAR DRUITVENLH PRIREDITEV — Po poročilu komunističnih listov je pri gradnji sodelovalo 5 842 mladih fantov in deklet iz tujine. Zastopanih da je bilo 42 držav. Sem štejejo tudi dve koroški brigadi mladih ljudi, med katerimi so bili pomešani tudi na Waterloo Rd. 31. — Društva Kristusa Kra- . . Ija št. 226 KSKJ priredi 3ola.k-)er90razluvodrteljirana- katerimi so bili pomešani turn vojnin ujeviu&uv.. v uiu**** komunistični Nemci. To je tedaj razpravljala ob drugi pritožno bila lanska komunistični visoka ati. žalostno je to poglavje mo-i ■_____________: Hornih aiižnipv no treh letih VOJ- “Snowball Dance” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 1.—iPevski zbor Zvon priredi pevski koncert ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. 4,—Dvor Baraga Katoliških Borštnarjev priredi ples v šoli sv. Vida. APRIL 17.,—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico avditoriju Slovenskega narod- viaa. —-------- - _ - 24.—Slovenski lovski klub nega doma na St. Clair Ave. mer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. ja je po tej izjavi proti pravilom Združenih narodov. VOJNI UJETNIKI. — Na prošnjo Avstrije je Jugosalvija obljubila, da bo do novega leta 1948 izpustila 1000 avstrijskih vojnih ujetnikov. O drugih bo Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Barberton bo imel srnjakovo večerjo v Domovina dvorani na E. 14 St. v Barberton, Ohio. Po večerji bo ples. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete card party. Januar 25,—Pevsko društvo Planina njali komunistični evangelij in pletli mreže propagande po celem svetu. Amerika ni dovolila svojim komunistom, da bi poslali delovne brigade v to komunistično šoto. Gotovo je bilo med to mladino Veliko število fantov in deklet, ki niso bili komunisti, toda priložnost dela tatu. Bili so v šoli komunizma in so postali vsaj sopotniki. POMEN PROGE JE'DVOJEN. — Gospodarsko bo v veliko korist Bosni. Velik je tudi njen pomen z vojaškega stališča! Mnogi misljio, da je to drugo odločevalo. Prihodnje leto (1948) napovedujejo, da bodo nadalje- dernih sužnjev po treh letih vojne in v sredi dvajsetega stoletja. ------------ ANTON MARTIN SLOMŠEK 1800—1862 25.__revsKO arusivo runu«« uaucujc- bo imelo koncert v Slovenskem vali z deli iz Sarajeva proti Ja- narodnem domu v Maple Hgts. MAJ 9. — Podružnica št. 32 SŽZ dranskemu morju in tudi tam spremenili ozkotirno železnico v normalnotirno. 31. _ Letni ples kadetk dru- priredi plesno veselico v Slo. štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v venske mdruštvenem domu na Slovenskem delavskem domu Recher Ave. ■o---------- DROBNE VEHI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) (Nadaljevanje s 1. strani.) Značilno, da delajo še po skoro treh letih, odkar je vojska končana, vojni ujetniki. Gotovo tudi to v imenu “svobode,” ki jo prinaša komunizem. KOLIKO JE DELALO NA TITO V BOLGARIJI. — Tito prdino potuje. 27. novembra je bil v Bolgariji. V Jetovišču bivšega bolgarskega kralja v EV-ksinogradu blizu Varne sta se sestala Dimitrov in Tito. Tito in bolgarski predsednik vlade sta podpisala prijateljsko pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Pogodba zagotavlja sodelovanje obeh držav posebno za slučaj vojne. Tq je gotovo precej pra- Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14 Ib je 16, 44 je 18, in 46 je 20- (NadaUevanJe s 2. strani) Med največje zasluge, ki si jih je pridobil Slomšek kot škof in ki so velike važnosti za razvoj vsega Slovenstva na Koroškem in Štajerskem, je preložitev sedeža lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor 1859. leta. Tako je dobila severna Slovenija slovenske du hovnike in učitelje, ter se je mogla uspešne zoperstavili germanizaciji. Na cerkvenem polju je deloval jako uspešno ter ustanovil mnogo cerkvenih družb in bratovščin. V revoluciji leta 1848. je Slomšek odločno podpiral slovenske zahteve, kot katoličan in cerkveni dostojanstvenik pa je ostro obsojal vsako nasilje. Za blinkošti leta 1862. je bil Rimu; dolga pot je njegovo želodčno bolezen poslabšala. Dne 24. septembra je umrl , v škofijskem dvorcu v Mariboru, kjer je bil po slovesnem in krasnem pogrebu tudi pokopan. Vsa Slovenija je objokovala smrt tega velikega moža. Ce pregledujemo Slomškovo rPrt moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 48 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 1SVŽ. 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 151/z, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 161/2, 43 je 17. (Po “Obeoru.”) ------o------- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. BELO DOBIJO ženske za čiščenje Od 6 zjutraj do opoldne, poln čas. Zglasite se v Employment uradu, 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave. leharjevo. “Nemara se ne misliš več vrniti”, izgolta Klevž. “Poglej me, kakšen sem in samo tebe imam. Kaj naj počnem?” f, _ “Najemite za ta čas. Cas bo vasTmo” ob nedeljah, ko je brž nokoli. Končno je tudi za vas boljše, da se vojaščine prej Zdaj še kaj pobrnja- iel k maši. Klevž je videl, da se je Jer-vej spremgnii. Zagnal se je v Jelo, toda veselja v njem ni bilo več. Ob nedeljah je veševal okoli, kakor da nekaj išče. Klevž bi ga rad vprašal, kaj 1' JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY PRANCES ZUUCH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše- domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 ' 18116 NEFF ROAD Radijski aparati, p opravi janicv—razne dele zanje Popravljamo vseh vttf ledenice MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 et.-?*jsaS 6, nol, vi » • »5lwR!tS!hmS^ HKsHSI* quk«n«« a, iMMMa e0m MO i - l 1 1 znebim. .. . - , - - te, čez leto še tega morda ne boste zmogli. Tedaj bo moj rok potekel’.” Tako je Klevžev Jernej šel to leto na nabor. Z Zaleharje-vim Froncem vred. Fronca so izvrgli zavoljo srčne napake, Jernej pa je bil koj potrjen. Z Bregarjevim sta bila dodeljena k planinskemu polku. Prvikrat se ga je Jernej pošteno nakresal. Ne toliko zavoljo navade, bolj zavoljo žalost, ki ga je zgrabila, ko je videl, da je Žaleharjev oproščen. Vsak dan bo lahko govoril z Minco, vsako noč šel pod njeno okno vasovat. Bogve, če je nazadnje ne bo pregovoril. Bregar bo pritiskal na dekliča, kar se bo dalo. Ves v pušeljcih je kolovratil z Bregarjevim po mestu in se šele na večer vrnil. Pa ne do-jmov. Vsi, kar jih je bilo potrjenih, so zavili k Peharčku, kjer so ga zvrnili še en Štefan. Potlej so se zb’rali na vasi, uka-li in peli, da so stari pričeli godrnjati, dekleta pa v izbah na okna in v jok. Minca je bila vsa narobe. Koj cel dan je brisala oči in nikjer ni imela obstanka. Zdaj bo sama ostala z Žaleharjevim. Da ni potrjen, je zvedela še pred nočjo, ker je prišel precej po-pjjrjgfl domov. Bregar, ki ga je videl skozi okno, se je drobna nasmehnil. Noč 3* hila lepa. ne preveč hladna, zvezd pa toliko, da so se kar prerivale. Jasno je slišala Jernejev glas, čepray je bil že hripav. PROGI MLADINE? — Progo so ves čas imenovali mladinska proga, ker je res tam delalo veliko število mladine. Sedaj priob- - »-*-- - čujejo številke: Srbske mladine zno delo, ker bo že Sovjetska ve —V ... A. slovenske 14,962, maKedojj ^ rodni pesnik ter dospel z mla- Ko se je Tito vrnit v Belgrad dinskim in nabožnim pisatelje-je izjavil, da pogodba ni pogod- vanjem do poučnega piša e ja ba o federaciji obeh držav, da čttsaess ženske za čiščenje Poljaki delajo za kamdsko državljanstvo. — Poljski veterani so se ob naselitvi v Kamdi pogodili z vlado, da bodo delali dve leti na farmah predno dobe kanadsko državljanstvo. Tri izmed teh nam kaže gornja slika pri pobiranju sladkorne pese na farmi v Alberta, Kanada. Nad 2,000 bivših poljskih vojakov opravlja sedaj razna kmečka dela m farmah v Kanadi. Jv F®..." ba o federativni zvezi. Povsod v Bolgariji, da so ljudje vzklikali, da nočejo mej z Jugoslavijo ampak federacijo. “Ljudstvo”, je vzklikalo, kar je bito naročeno. ŠE ENA POGODBA. — 19. decembra je šel Tito podpisovat pogodbo z Rumunijo. Tudi ta pogodba je podobna kot ona z Bolgarijo. Tita so v Rumuniji častili, kot so vedeli, da rad vidi. Rumunski komunisti so mu vpili živijo, kjer se je prikazal. To Rumunpv ni veliko stalo, ker radi vpijejo. Iz Bolgarije, kjer je stanoval v kraljevskem gradu, je Tjto odnesel dve medalji, upamo, da mu tudi rumunska odlikovanja ne odidejo. pKoti ZDRUŽENIM NARODOM. — Drugi dan po podpisu jugoslovansko — bolgarske pogodbe je bilo objavljeno, da Jugoslavija in Bolgarija odklanjata vsako sodelovanje s komisijo, ki ima p <> BELI MENIHI O o <» o o <» o o Povest h prve polovice XII. stoletja i <* o o d > spisal IVAN ZOREC •' o o o o o 0 naprej. V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel. Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila. h 15601 Waterloo Rd. KE 7248 injmirrumnanjTrmjiTi- rurriJTJUTruTruT.ri 1 Utt J c ft* --- -- V menih nasmehnil Pljuškarici. Pljuskarica je rdela, molčala in oči pobešala. “Poloni bi bilo treba poslati glas, kje in kako ji je brat, ’ se je Tone domislil. “Seveda, še ene mi manjka, da bi tuliti pomagala tejle!” je pater poredno pogledal nepo-čakljivo nevesto. “Zvedeti vendar mora,” je Trlep obračal: “saj jo že zdaj močno skrbi, zakaj ji brata še odnikoder ni.” , “Kje je Vrbičev gospod? On naj ;stopi tja.” Vrbičev gospod je zginil. Ni mogel prežvečiti, kar je skuhal Trlep . Ilm: črna vojska je vendarle prebito huda stvar, glej jo po starih ali pa tudi po novih postavah. Za njo še utegne tipati oblast. Vrag si ga vedi, ali ne vzame v precep prav njega, češ, učen si na postave, pisma jim pišeš do cesarja, samo ti si bil, ki si jih učil, 'kako naj zaplešejo z gosposko ... Ko se je črna vojska vlila proti Soteski, mu je postalo vroče. “Matevžek, ali znaš molčati?” se je ustopil pred pevčka. “O, če ne bi znal in bi izčes-nal, kar vse vem, bi se svet zgrizel in požrl.” “Veš, na Primskovo pojdem, pri vikarju se zaklonim. Tu bi me utegnil iskati kakov birič. Molči in ti sam vedi. kje sem. Ko se črna vojska vrne, pa z novicami brž brž priteči do mene!” Bežal je ponoči, da ga nihče ni videl. “Da, kje tiči?” so se zdaj spogledovali. “Iskat ga pojdem,” si je Matevžek na irhastih hlačah pritegnil stremena in šel. “Pa tudi patru opatu moramo povedati, kaj se je primerilo,” je Trlep zamišljen gledal za Metevžkom, ki je drobencal proti Šentjuriju in Bratencam pod Primskovim. “Najprej bi stopil v Sitčno, potlej pa bi se spustil že do Polone, če Vrbiče-vega gospoda odnikoder ne bo.” “Kaj ne bi do Polone lehko skočil kar jaz’” je Tone popal. BARAGOVA PRATIK« za prestopno leto 1948 To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Najzanimivejša črtica je Meškotov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpi j e nju pod naziii. Črtici: ”V TU JUL. KRAJIH!’.-" “SLOfVENKA MED gPIRITISTI” (dogodek v Coi-linwoodu), sta zajeti iz življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici: “SLEPI PASTIR” in “POTRDILO” in še mnogo drugih zanimivosti nudi Pratika. * Pratika stane samo 50 centov kar pošljite v Money ordru, ali v gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo naslovite ija: BARAGOVA PRATIKA 1857 WEST 2Ut PLACE CHICAGO 8, ILL. Mali artist je sedemletni Charlie Pongratz iz Akron, Ohio, ki se zaveda vrednosti živega modela pri slikanjit. Kot živ model mu služi šestletna Cathy Ann Conway, katere sliko bo uvrstil med ostale svoje slike, ki jih bo poslal na razstavo, ki bo prirejena za male artiste iz ljudskih šol ši? rom dežele. -AND THE WORST IS YET TO ČOHE -in najhnjše šele pride iir-t TTKmrNTTi' ■ji|! t1 11 : * umruin-rmimruiJir^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ P0S0JUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 4^% obresti na zemPa in posestva brez kake provizije ^ ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pHtte na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 3S1S3 NORTH CHICAGO STREET JOURT, ILLINOIS _ jmnrmnEiEincinnririri n BJiJlJTJlJiriJin-riJT W NAZNANILO W ZAHVALA Potrtega in žalostnega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša dobra soproga in mati Nary Frailhoffer- Vidmar ROJENA OBREZA ki je umrla dne 10. decembra 1947 previdena z sv. zakramenti za umirajoče. Pokojna je bila rojena 13. oktobra 1889 v vasi Sel-šček pri Cerknici na Notranjskem. Pogreb pokojne se je vršil dne 13. decembra iz Že-letovega pogrebnega zavoda v cerkeV Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval e. g. Rev. Max F. Sodja smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija. Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Max F. Sodji za opravljeno sv. mašo zadušnico ter druge pogrebne molitve, katere je opravil za pokojno. Zahvalimo se mu tudi, ker je pokojno spremil na poko-1 pališče vse do njenega groba ter ondi opravil molitve I zanjo. Dalje se prav iskreno zahvalimo vsem, ki so po-klqnili toliko lepih vencev ter pokojnico ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Vence so poklonili sledeči: Mr. in Mrs. Frank Slabe, Mr. in Mrs. Joe Makovec, Marion in Elsie Špehar, Mr. in Mrs. Frank Kranjc, Mr. in Mrs. Frank Krainz, Jr., Mr. in Mrs. John Sodja, Mr. Joe Sodja, Rev. Max Sodja, Mr. in Mrs. Louis Sodja, Mr. in Mrs. A. Gundersen, Mr. in Mrs. John Rožanc, Mr. in Mrs. John Krall, Mr. in Mrs. Paul Hult, Mrs. Louise Škerl, Mrs. Franceš.Vidmar, Mrs. Frances | Oblak, Mrs, Mary Mihelčič, Mr. in Mrs. Joe Tekavec, Mr. in Mrs. Joe Ivaneic in družina, Mr. in Mrs. A. Faj-Ldiga in družina, Mr, in Mrs, Mate Megilp Mr, in Mr§,. I A. J. Tianelio, Mr. in Mrs. Anton Pikovnik in druzma, društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, podružnica št. 18 SŽZ, The Weatherhead Co., Engineering Dept., The Weatherhehd Co., Louis Majer. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za dušo drage pokojnice. Prispevali so sledeči: Mr. Louis Obreza, Mr. in Mrs. John Pernus, Mr. in Mrs. A. Mihelič, Mrs. Molly Vidmar in hči, Mr. in Mrs. Frank Slabe, Jr., Mr. in Mrs. A. Kranjc, Mr! in Mrs. John Minge, Mr. in Mrs. D. Čicciollo, Mr. in Mrs. Carl Kattler, Mr. in Mrs. John Rožanc, Mr. in Mrs. William Slabe, Mrs. Jerina, Mr. in Mrs. Frank Debevec, Mr. in Mrs. Jack Poje, Mr. in Mrs. Ray Clayton, Mr. in Mrs. Tony Ostrelich, Mrs. Zora Petruška, Mr. in I Mrs. Jerry Slabe, Mrs. Johana Hlad, Mr. in Mrs. Hrva-| tin, Mr. in Mrs. Jack Zagar, Mr. in Mrs. John Sivec, Miss Ursula Ivančič. Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu. To so sledeči: Rev. Max I F. Sodja, Louis Obreza, R. Krall, P. Hult, J. Sodja, A. Kranjc. I Dalje iskrena zahvala pogrebcem, ki so bili sle-| deči: Frank Krainz, Andrew Kranjc, John Sodja, Louis Sodja, John Pernuš in Rudolph Krall. Naša iskrena zahvala tudi vsem, ki so pokojnico kropili, dalje vsem onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter potem pokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Dalje se zahvalimo pogrebnemu zavodu Joseph Že-I le in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter prvovrstno postrežbo, ki so jo nam dali ob tej tako žalostni uri. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj pomagali ali nam drugače storili kaj dobrega. Morda se je pri tem naštevanju imen urinila kaka pomota; prav možno, toda tega nismo storili namenoma. Ako se je kaj takega morda pripetilo, prosimo, da nam oproste. Tukaj zapušča sestri Anna Slabe, Frances Makovec, v stari domovini pa sestro Angelca Garin. , Ti pa, predraga mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duša Tvoja pa naj uživa sveti raj in Bog daj, da še enkrat združimo tamkaj nad zvezdami: Kjer ni joka ni solza, kjer vse se večno veseli. Žalujoči ostali: FRANK VIDMAR, soprog FRANK FRAITHOFFER, sin LEE FRAITHOFFER, sinaha ROBERT R. FRAITHOFFER, vnuk £. Cleveland, Ohio, 18. januarja 1948.