Sfara pesem sc ponawl|a. Pred sto leti — ali točneje pred 101 letom — leta 1831 se je istotako v Ženevi vršila razorožitvena konferenca vlad evropskih držav. Posvetovanja so bila tajno sklicana in so se vršila za zaprtimi vrati. Pričela so spomladi leta 1831 in so trajala do 29. decembra istega leta. Konferenci so prisostvovali: avstrijski kancler knez Metternich, francoski delegat Perier, pruski delegat Ansilcm, ruski delegat Nesselrod in zastopnik Anglije Castlereagh. Predsednik francoske republike je bil takrat Luis Phillip, poznejši francoski kralj. Konferenca je bila sklicana v cilju odprave oboroževanja, ki je tako težko ne le za vlade, ampak tudi za narode. Francoski delegat je zahteval napredujočo in istočasno razorožitev, kajti če nadaljujemo s tem nevarnim oboroževanjem naših armad, bo militaristični duh konečno prevladal nad težnjo, da se vzdrži mir in krvava vojna bo neizogibna posledica načina oboroževanja, je utemeljeval svoj predlog. Knez Metternich, ki je vodil glavno in odločilno besedo v imenu takrat na vrhuncu svoje slave in moči se nahajajoče Avstrije, je naglašal, da so najhujši časi ona nesigurna doba, kadar nimamo vojne niti miru. Knez Metternich je stavil tudi več predlogov, med njimi je bil najvažnejši, da naj ostanejo v veljavi vse obstoječe pogodbe med posameznimi državami, dokler se ne izpremene na temelju medsebojnega in mirnega sporazuma med žainteresiranimi državami. Zastopnik Prusije je zagovarjal, da se mir ne bo pokvaril, dokler bodo njegovo domovino in Francijo vezale skupne težnje za mirom. Priznal je, kako velike so težkoče pri vzdrževanju miru v Evropi, v dobi, ko še niso rešena vsa važna vprašanja, ki vznemirjajo Evropo in katerih rešitev je sedaj mnogo težja nego kdajkoli preje. Zastopnik Rusije Nesselrod je izrazil mišljenje, da neprestano poudarjanje o moči armad raznih držav ni ravno najboljša pot k uCvrstitvi medsebojnega zaupanja med evropskimi narodi 5n ne bo pospešilo rešitve splošne razorožitve. Louis Phillip je poslal konferenci pismo, v katerem pravi med drugim: Odstranil bom vse težkoče oboroževanja, ko mi bodo dana jamstva, da francoski časti ne grozi nobena nevarnost. To pa je odvisno od splošne razorožitve. Francija želi razorožitev. Tudi druge evropske države čutijo potrebo razoroževanja in splošne koristi zahtevajo razorožitev. Uspeh dolgotrajne konference je bil sklep, da bodo delegati podpisali protokol o želji po pospešitvi razoroževanja. Knez Metternich je radostno vzkliknil, da se je s tem obnovilo stanje miru v Evropi, in da Evropa ne bo nikdar več opustila stanja miru! Nemški delegat je izrazil željo, naj bi Francija prva podala dobez- zgled, češ, da je od vseh držav najbolj oborožena. Francoski poslanik v Rusiji Brossen je istočasno poročal, da predstavlja Rusija veliko oviro razorožitvi, četudi sama sodeluje na konferenci, kajti ona je končno samo za to, da naj se le vsi drugi razorožijo. Anglija je videla glavne težkoče razorožitve v tem, da ni mogoče odrediti točnega razmerja oboroženih sil posameznih držav, od katerih vsaka ima posebne pogoje glede obmejitve, političnega položaja in možnosti nove oborožitve. Z ozirom na vse to in ko je postalo jasno, da ni nobene možnosti popolnega sporazuma, je francoski delegat izjavil, da splošne razorožitve ni mogoče zamisliti, dokler se ne vrši najvažnejše in odločilno vprašanje (?), ki še vedno ni rešeno. Francoski poslanik v Londonu Taleyrand je drugače gledal na stvar in je poročal svojemu ministru v Pariz: Rešite vendar in za božjo voljo čimpreje vprašanje razorožitve. Tako bo vaše ime obdano s slavo, obenem pa boste olajšali francoski proračun! Kakor pred sto Ieti pojejo tudi danes v Ženevi razorožitveno pesem — ostane pa kakor nekdaj tudi danes le pri lepih glasovih brez — dejanj!