191 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 1, 191—200 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:07/2022; spr eje t o/ Accep t ed:10/2022 UDK/UDC: 27-584:364-54-053.9 DOI: 10.34291/B V2023/01/S v ab © 2023 Š v ab K a v čič, CC B Y 4.0 Irena Švab Kavčič Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe pri zapo- slenih v slovenskih domovih za starejše Perception of Spirituality and Spiritual Care among Employees in Slovenian Homes for the Elderly Povzetek : Duho vnos t, ese nc a holis tične oskrbe s t ano v alce v do mo v z a s t ar ejše, se izr až a v oskrbi hudo bolnih ali umir ajočih. Ne glede na njen pomen so duho v - nos t in z njo po v e z ane potr ebe t er s tisk e pog os t o pr e zrt e. Duho vna oskrba lah- k o dopolni ne z ado v oljiv o oskrbo in t ak o izboljša k ak o v os t življenja s t ano v alce v t er pr epr ečuje iz g or elos t z aposlenih. T ak šno oskrbo pa lahk o z ag ot o vi le osebje, ki s v ojo vlog o r az ume. Odg o v ori na z as t a vljeno r azisk o v alno vpr ašanje: »K ak šna je pe r ce pcija duho vnos ti in duho vne oskrbe pri z aposlenih v slo v enskih domo- vih z a s t ar ejše?« so potr dili vpliv dojemanja duho vnos ti na per cepcijo duho vne oskrbe. P oda tki so bili zbr ani na v z or cu 20 domo v z a s t ar ejše ; iz v edena je bila ek splor a t orna f ak t or sk a analiz a, ki je bila doda tno pr e v erjena s k on firma t orno f ak t or sk o analiz o. St andar dizir ani r egr esijski k oe ficien t pri neodvisni spr emen- ljivki zaznavanje eksistencialne komponente duhovnosti 0,854 je s p < 0,001 s t a tis tično značilno r azličen od nič. Pri spr emenljivki nereligiozna komponenta duhovnosti je vr ednos t s t andar dizir aneg a r egr esijsk eg a k oe ficien t a –0,025 in nima značilneg a vpliv a (p = 0,53) na duhovno oskrbo. Ključne besede : palia tivna oskrba, per cepcija duho vnos ti, nemedicinski vidik i oskr- be, ner eligio zna oskrba, les tvic a merjenja duho vnos ti in duho vne oskrbe SSCR S Abstract : Spirituality , the essence of holis tic c ar e in long-t erm c ar e f acilities, finds its expression in the care of the seriously ill and dying. Regardless of their im- port ance, spirituality , spiritual needs, and spiritual dis tr ess ar e oft en o v erloo- ked. Spiritual care can compensate for poor nursing performance, improves r esiden ts’ quality of lif e, and r educes s t a ff burnout. Such c ar e c an only be pr o- vided b y s t a ff who under s t and their r ole. The ans w er t o the r esear ch ques tion, “Ho w is spirituality and spiritual c ar e per ceiv ed b y s t a ff in Slo v enian long-t erm c ar e f acilities? ” c on firmed the impact of per cep tions of spirit uality on per cep- tions of spiritual c ar e. Da t a w er e c ollect ed in a sample of 20 long-t erm c ar e f acilities; e xplor a t or y f act or analy sis w as perf ormed and v erified b y c on firma- t ory f act or analy sis. The s t andar diz ed r egr ession c oe fficien t f or the independen t v ariable per cep tion of the e xis t en tial c omponen t of spirituality 0.854 is s t a ti- 192 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 s tic ally signific an tly diff er en t fr om z er o a t p < 0.001. F or the v ariable non-reli- gious component of spirituality, the value of the standardized regression coef- ficien t is - 0.025 and has no signific an t in fluence (p = 0.53) on spiritual c ar e. Keywords: pallia tiv e c ar e , pe r ce p tion of spir ituality , non-m e dic al aspe cts of c ar e , non-r eligious c ar e, SSCR S spirituality and spiritual c ar e r a ting sc ale 1. Uvod C i cel y S au d er s, z ače tn i c a so d o b n eg a p al i a ti vn eg a p ri s t o p a, j e z u v ed b o f en o me- na t ot alne bole čine polo žila t emelje holis tičneg a pris t opa pri oskrbi hudo bolnih in umir ajočih (Saunder s 1963). T ot alna bolečina z ajema ne le fizično , t em v eč tudi p sihično , socialno in duho vno r az se žnos t – ki pr eds t a vlja sr čik o usmerjeneg a pri- s t opa k hudo bolnim in um ir ajoč im (1 98 8 ). Če pr a v je duho v nos t v osk r bi bolnik o v dele žna v elik e r azisk o v alne po z ornos ti, se t o ne odr až a na š t e vilu r azisk a v , ki bi se ukv arjale s per cepcijo duho vnos ti in duho vne oskrbe, zlas ti na podr očju dela s s t ar ejšimi. Nejasno de finir ani r azisk o v alni pojmi onemog oč ajo primerljiv os t r e z ul- t a t o v r azisk a v; pr a v t ak o njiho vih dognanj z ar adi k ulturnih in drugih r azlik v ok oljih, kjer r azisk a v e pot ek ajo , ni mog oče neposr edno primerja ti (St einhauser idr . 2017, 437; P aal idr . 2020, 2305). V sek ularizir ani družbi je pojem duho vnos ti nejasen, pog os t o ločen od v er skih tr adic ij in ins titucij – usmerjen k vr ednot am, pr eprič an- jem in smislu življenja (Pla t o vnjak 2017, 338–339). Hkr a ti lahk o v er o (k ot upanje) do življamo k ot odg o v ornos t, spoš t o v anje do drug eg a, drug ačneg a in odg o v arja- nje na v pr ašanja smisla (P e v e c R o zm an 20 1 7, 28 9 ). Z a ok olja, k je r so pog o v or i o duho vnos ti mor da pr epo v edani ali pa upor aba pojma ‚duho vno‘ duho vno oskrbo z a vir a ali z a vr ač a, Bes t idr . (2020, 3) pr edlag ajo upor abo t ermina ‚ek sis t encialna oskrba ‘ . Z a r azisk a v o per cepcije duho vnos ti in duho vne oskrbe pri z aposlenih v slovenskih domovih za starejše smo uporabili lestvico SSCRS, ki nabor trditev o duhovnos ti in duhovni oskrbi z ajema iz šir ok eg a pojmov anja duhovnos ti. T ak o doje t a duho vnos t pokriv a upanje, smisel, odpušč anje, vr ednot e in pr eprič anja, odnose, v er o v Bog a ali Višje bitje, mor alo , ume tnos t, samoizr až anje (McSherr y idr . 2002; McSherr y in Jamieson 2011, 1761). Duho vna oskrba, do k a t er e ima v sak bolnik, ki t o ž eli, pr a vic o , je lahk o r eligio zna oskrba – t o z ag ot a vlja duho vnik ali pr eds t a vnik v er sk e sk upnos ti, ki ji bolnik pripada, v tujini tudi specialis t duho vne oskrbe – ‚chapl ain ‘ . A duho vna oskrba ni izključno r eligio zna niti izključno specia- lis tična. Na splošni r a vni jo k ot sočutje o z. poslušanje lahk o z ag ot o vi tudi osebje ali bolnik o vi bližnji (C OME CE 2016, 13). Saunder s (2020, 31) je izpos t a vljala, da je z a oblik o v anje us tr e zneg a pris t opa pri delu s hudo bolnimi in umir ajočimi potr ebno r az ume v anje las tne vlog e v seh vključenih. S t em duho vna oskrba pos t ane odg o- v ornos t v seh vključenih v oskrbo s t ano v alce v . Usposobljenos t in znanje s t a se z a z ag ot a vljanje holis tičneg a pris t opa, k a t er eg a bis tv o je duhovna oskrba, izk az ala k ot ključna (Balbon i idr . 2014). Da bi ug ot o vili, k ak o s v ojo vlog o v oskrbi s t ano v alce v razumejo zaposleni v domovih za starejše, je bila izvedena raziskava njihove per- cepcije duho vnos ti in duho vne oskrbe. Cilj je bil ug ot o viti, ali je duho vna oskrba 193 193 Irena Švab Kavčič - Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe... odvisna od per cepcije duho vnos ti in ali glede na us t ano vit elje domo v z a s t ar ejše v percepciji zaposlenih obstajajo razlike. 2. Metode Razisk a v a je bila iz v edena v č asu od aprila 2020 do aprila 2021. Uvr šč amo jo lahk o med pr esečne, neek sperimen t alne in k a v z alne r azisk a v e. 2.1 Opis instrumenta Za pridobitev potrebnih podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki so ga za potr ebe r azisk o v anja duho vnos ti in duho vne oskrbe r az vili McSherr y idr . (2002). Prvi del vprašalnika je namenjen zbiranju demografskih podatkov o zaposlenih. Drugi del vpr ašalnik a ses t a vlja sedemnajs t tr dit e v o duho vnos ti, duho vni oskrbi, r eligio znos ti in o oskrbi, osr edot očeni na osebo. V pr ašalnik z aključujejo polz aprt a vpr ašanja o iz obr až e v anju in v er ski opr edelitvi. 2.2 Opis vzorca V Slo v eniji s t a po poda tkih Sk upnos ti socialnih z a v odo v Slo v enije 102 ins tituciji, kjer se je v le tu 2019 iz v ajala deja vnos t ins titucionalneg a v ar s tv a s t ar ejših. Ja vnih domov, ustanoviteljica katerih je Republika Slovenija, je 59. Dejavnost na osnovi pog odbe o podelitvi k oncesije iz v aja 43 domo v (v nadalje v anju k oncesionarji). 2.3 Opis poteka raziskave in obdelave podatkov Z ar adi epidemij e je zbir anje po da tk o v pot ek alo eno le t o , od aprila 2020 do aprila 2021. Odz v alo se je 20 (19 %) domo v iz 8 (80 %) območnih enot. Ja vnih domo v je bilo 11 (19 %) – iz 6 območnih enot. K oncesionarje v je bilo 9 (21 %), iz š tirih ob- močnih enot. Od t eg a so tri domo v e us t ano vile v er sk e sk upnos ti, K arit as ali njim podobne ustanove. Podatki iz zbranih vprašalnikov so bili po opravljenem vnosu obdelani s progra- mom SPSS 22.0.0.0. Iz v edena je bila f ak t or sk a analiz a, s k a t er o so bile pr e v erjene dimenzije duho vnos ti, duho vne oskrbe, r eligio znos ti in na osebo osr edot očeno oskrbe. Da bi ugotovili skladnost dobljenega modela z zbranimi podatki, smo z ek splor a t orno f ak t or sk o analiz o dobljena modela duho vnos ti z dv ema f ak t orjema in duho vne oskrbe pr e v erili s k on firma t orno f ak t or sk o analiz o. Z a pr e v erjanje skla- dnos ti smo upor abili k az alc a skladnos ti Comparative fit index (CFI) in Tucker-Lewis index (TLI), med k az alci neskladnos ti pa smo izbr ali Root mean square error of approximation (RMSE A) in Root mean or residuals (RMR). 194 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 3. Rezultati Od 1360 poslanih vpr ašalnik ov je bilo vrnjenih 645 (odziv 47 %), od t eh je bilo upor abnih 592 vpr ašalnik o v (44 %). Najv eč ank e tir ance v je bilo iz ljubljansk e r e- gije, sledijo ank e tir anci iz območnih enot Celje, No v o Mes t o in K oper . Najmanj ank e tir ance v je bilo iz domo v , ki so v območni enoti K r anj. V ečino ank e tir ance v , 89,2 %, so pr eds t a vljale ž ensk e. Najv eč ank e tir ance v je bilo s t arih med 50 in 59 le t, najmanj pa jih je bilo v s t ar os tni sk upini nad 60 le t. Sk upini ank e tir ance v z najmanj in najv eč delo vne dobe s t a najv ečji. Dele ž ank e ti- r ance v , ki so z aposleni v ja vnih domo vih, je bil 66 %. Med z aposlenimi pri k once- sionarjih jih je 4,7 % z aposlenih v domo vih, us t ano vit elj k a t erih so ž upnije, K arit as ali t em podobne us t ano v e. Slabi dv e tr e tjini (64,7 %) ank e tir ance v je odg o v orilo , da so v erni. Na vpr ašanje o v ernos ti jih ni odg o v orilo 7,8 %. Od tis tih, ki so odg o- v orili, da so v erni, jih 70,0 % s v ojo v er o tudi pr ak ticir a. Pri hudo bolnih in umir ajočih s t anov alcih je duhovne potr ebe pr epo znalo 68,4 % ank e tir ance v , in sicer t ak o , da je potr ebo izr azil s t ano v alec sam (57,3 %) ali pa so s t ano v alce opaz o v ali in jim prisluhni li (55,6 %); v 37,8 % so jih izr azi li s v ojci s t ano- v alc a. V ečina ank etir ancev je menila, da bi duhovno oskrbo mor alo z ag ot oviti osebje (63,3 %), duho vnik ali drug pr eds t a vnik v er sk e sk upnos ti, ki ji s t ano v alec pripada (19,4 %), družina in prija t elji (11,9 %) t er s t ano v alec sam (10,2 %). Duho v nos t sm o m e r ili z e najs tim i spr e m e nljiv k am i: »duho v nos t se izr a ž a v od- pušč anju«, »R_duho vnos t je po v e z ana samo z obisk o v anjem v er skih obr edo v , cer- k v a ali dr ug ih pr os t or o v z a bog oslužje ali m e dit ac ijo«, »R_duho v nos t ni po v e z ana z v er skim pr eprič anjem in v er o v anjem v Bog a ali drug o višje bitje«, »duho vnos t se odr až a v isk anju smisla v dobrih in slabih dog odkih v življenju«, »z ame je du- ho vnos t smisel in upanje v življenju«, »z ame je duho vnos t izr až ena v načinu ži- v lje nja posam e znik a tu in se daj«, »duho v nos t je po v e z o v alna m oč, k i posam e zni- k u omog oč a doseg anje miru s seboj in s v e t om«, »R_duho vnos t se ne izr až a na podr očjih k ot so: ume tnos t, us tv arjalnos t in samoizr až anje«, »duho vnos t vključu- je osebn a prija t eljs tv a in odnos e«, »R_duho vnos ti ne do življa jo a t eis ti in agnos ti- ki« in »duho vnos t vključuje posame znik o v o mor alo«. Duhovno oskrbo smo merili s šes timi spr emenljivk ami: »duhovno oskrbo s t ano- v alcem z ag ot ovimo , če na njihov o ž eljo or g anizir amo obisk duhovnik a ali pr eds t a v- nik a v er sk e sk upnos ti, ki ji s t ano v alec pripada«, »duho vna oskrba se z ag ot a vlja z izr až anjem prijaznos ti, skrbnos ti in dobr ov oljnos ti pri iz v ajanju z dr a vs tv ene neg e in oskrbe«, »duhovno oskrbo z agot ovimo s pr e življanjem časa ob pacien tu, z dajanjem p o d p o r e i n i zk az o v an jem t o l ažb e p o seb n o t akr a t, k o jo p o tr eb u jejo «, »d u h o vn o oskrbo s t anov alcu z agot ovimo , k o z njim iščemo smisel in namen v njegovi bole zni«, »duho vno oskrbo s t ano v alcu z ag ot o vimo s poslušanjem in namenjanjem č asa z a pog ov or o s tr ahovih, virih t esnobe in drugih t e ž a v ah« in »duhovno oskrbo z ag ot a- vljamo s spoš t ov anjem z asebnos ti, dos t ojans tv a in k ulturnih pr eprič anj s t anov alc a«. Ank e tir anci so s v oje mnenje o t eh spr emenljivk ah izr azili s 5-s t openjsk o les tvi- c o ( 1 – Mo čn o s e n e s tri n j am, 5 – Mo čn o s e s tri n j am) . S p r emen l j i vk e, ki s e z ačn e- jo z »R«, so bile z a potr ebe f ak t or sk e analiz e k odir ane obr a tno. 195 195 Irena Švab Kavčič - Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe... R e z ult a ti f ak t or sk e analiz e k až ejo na dv a f ak t orja duho vnos ti in en f ak t or du- hovne oskrbe. Ob upoštevanju vsebine trditev jih imenujemo eksistencialna kom- ponenta duhovnosti, nereligiozna komponenta duhovnosti in duhovna oskrba. Z anesljiv os t dobljenih k omponen t duho vnos ti (t abela 1) in duho vne oskrbe smo pr e v erili s k oe ficien ti k ompo zitne z anesljiv os ti (CR), Cr onbacho v o alf o in vr ednos t - mi A VE. Njuni vr ednos ti k až e t a na visok o z anesljiv os t pr v eg a in sr ednje visok o z a- n esl j i v o s t d ru g eg a f ak t o rj a. V ed n o s t C r o n b ach o v e al f e z a f ak t o r duhovna oskrba znaša 0,755. F ak t or K v adr a ti k or elacijskih k oe ficien t o v Cronbachova alfa K oe ficien t kompozitne z anesljiv os ti CR P ovpr ečna izločena v arianc a AV E Eksistencialna komponenta Nereligiozna komponenta Eksistencialna komponenta 1 0,003 0,844 0,839 0,512 Nereligiozna komponenta 0,003 1 0,658 0,661 0,397 Tabela 1: Diskriminantna veljavnost modela duhovnosti. Na podlagi t eh ug ot o vit e v lahk o z aključimo , da s t a eksistencialna komponenta duhovnosti in duhovna oskrba zanesljiva faktorja, medtem ko je faktor nereligiozna komponenta manj z anesljiv . F ak t or sk e ut e ži so pri v seh tr eh f ak t orjih v ečje od 0,7, k ar k až e na močno po v e z anos t spr emenljivk s f ak t orjem. Celot en model per cepcije duh o vnos ti in duho vne oskrbe pri z aposlenih v slo- venskih domovih za starejše predstavlja Slika 1, ki prikazuje vpliv percepcije du- ho vnos ti na per cepcijo duho vne oskrbe. Ob po v eč anju z azna v anja eksistencialne komponente duhovnosti za en standardizirani odklon bi se zaznavanje duhovne oskrbe pri nespr emenjeni vr ednos ti nereligiozne komponente duhovnosti pove - č alo z a 0,854 s t andar dneg a od klona. St andar dizir ani r egr esijski k oe ficien t pri ne- odvisni spremenljivki eksistencialna komponenta duhovnosti zn aša 0,854 – je p o- zitiv en in pri p < 0,001 s t a tis tično značilno r azličen od nič. Višje k ot je z azna v anje eksistencialne komponente duhovnosti, višje je zaznavanje duhovne oskrbe. Pri spremenljivki nereligiozna komponenta duhovnosti je vrednost standardiziranega r egr esijsk eg a k oe ficien t a z elo majhna ( –0,025) in nima značilneg a vpliv a (p = 0,53) na duhovno oskrbo. 196 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Pr e v erili smo še, ali ob s t ajajo s t a tis tično značilne r azlik e v per cepciji duho vno- s ti pri z aposlenih v tr eh vr s t ah domo v , in sicer glede na us t ano vit elja. Iz r e z ult a t o v F-t es t a je r az vidno , da značilna r azlik a ob s t aja med v saj dv ema sk upinama z apo- slenih. Pri na t ančnejšem pr egledu, kje so r azlik e, Bon f err onije v popr a v ek k až e, da do s t a tis tično značilnih r azlik prihaja med z aposlenimi v ja vnih domo vih in z apo- slenimi pri koncesionarjih. Eksistencialno komponento duhovnosti namr eč moč- neje z azna v ajo v ja vnih z a v odih. Med z aposlenimi pri k oncesionarjih ( glede na us t ano vit elja) s t a tis tično značilnih r azlik ni. Z a nereligiozno komponento duhov- nosti med tr emi vr s t ami domo v ( ja vni z a v od, k on cesi on ar i n v er ski k on cesi on ar) s t a tis tično značilnih r azlik (p = 0,08) pr a v t ak o ni. d9 d10 d2 d12 d7 d15 d11 d17 d8 d4r d13r d16r Eksistencialna komponenta dohovnosti Nereligiozna komponenta duhovnosti Duhovna oskrba 0,76 0,76 0,76 0,64 0,65 0,53 0,71 0,64 0,854 -0,025 0,60 0,69 0,79 0,63 Slika 1: Regresijski model. d9 Zame je duhovnost smisel in upanje v življenju. d10 Z ame je duho vnos t izr až ena v načinu življenja posame znik a tu in sedaj. d12 Duho vnos t je po v e z o v alna moč, ki po- same zn i k u o mo g o č a d o seg an j e mi ru s seboj in svetom. d15 Duho vnos t vključuje osebna prija t elj- stva in odnose. d17 Duhovnos t vključuje posame znik ov o moralo. d4r Duhovnost je povezana samo z obisko- vanjem verskih obredov, cerkva ali dr ug ih pr os t or o v z a bog oslužje ali m e- ditacijo. d13r Duho vnos t se ne izr až a na podr očjih, k ot so: ume tnos t, us tv arjalnos t in sa- moizr až anje. d16r Duhovnosti ne doživljajo ateisti in agnos tiki. d2 Duhovna oskrba se zagotavlja z izr až anjem prijaznos ti, skrbnos ti in do- br o v oljnos ti pri iz v ajanju z dr a v s tv ene nege in oskrbe. d7 Duho vno oskrbo z ag ot o vimo s pr e živ- ljanjem č asa ob s t anov alcu, z dajanjem podpor e in izk az o v anjem t olažbe – po- sebno takrat, ko jo potrebujejo. d11 Duhovno oskrbo stanovalcu zagotovi- mo s poslušanjem in namenjanjem č asa z a pog o v or o s tr aho vih, virih t e- snobe in drugih t e ž a v ah. d8 Duhovno oskrbo stanovalcu zagotovi- mo , k o z njim iščemo smisel in namen v njegovi bolezni. 197 197 Irena Švab Kavčič - Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe... 4. Razprava Na r azi sk o v al no vpr ašanje o per cepci ji du ho vnos ti pri z ap osl eni h v sl o v enski h d o- mo vih z a s t ar e jše odg o v arja t a dv a v analizi potrje na f ak t orja: eksistencialna kom- ponenta duhovnosti in nereligiozna komponenta duhovnosti. V ečino spr emenljivk, ki so zajete v faktor nereligiozna komponenta duhovnosti, so McSherr y idr . (2002) v r azisk a v e vključili z namenom potr ditv e šir ok eg a, vključujočeg a r az ume v anja du- hovnos ti. P oimenov ali so g a r eligio zni, da bi jasno z ajeli tudi v er sk o oskrbo. Splošna pripor očila z a duho vno oskrbo v z dr a v s tv eni negi (Mihelič Z ajec idr . 2020, 9) z a po- dr očje duho vnos ti š t ejejo tudi r eligio zno živ e t o duho vnos t. Duho vnos t ni sinonim z a r eligio zno , a r eligio zneg a ne izključuje. V naši r azisk a vi tr ditv e, ki so se nanašale na religioznost, niso tvorile samostojnega faktorja. Odsotnost religioznega faktor- ja je lahk o posle dic a nelag odja pr ed izr až anjem r eligio zne du ho vnos ti (McSherr y and Jamieson 2013, 3180) ali ne zmo žnos ti izr až anja osebne duho vnos ti v r eligi- o znem je zik u. Člo v ek je odg o v or en, da odkrije in ur esniči s v oj enkr a t en in edin- s tv en življenjski cilj. Njeg o v k onkr e tni odg o v or življenju je njeg o v a deja vna v er a (Fr ankl 2015, 110). E den od ključnih pris t opo v v oskrbi hudo bolnih in umir ajočih je globok a skrb, da lahk o v sak bolnik s v ojo pot h k ončnemu smislu izber e sam in s v obodno (Saunder s 1996, 319). T o lahk o vključuje v er o v Bog a ali br e zmejne skriv- nos ti k o zmosa ali pa se nanaša na globine člo v ešk eg a življenja (Pla t o vnjak 2022, 62). Ne glede na v er oizpo v ed je člo v ek duho vno bitje, z duho vnimi potr ebami in zmo žnos tmi. T emelj oskrbe hudo bolnih in umir ajočih je z a t o spoš t o v anje izbir e v sak emu las tne duho vnos ti in pomoč pri odkriv anju moči, ki jo iz nje črpa (70). T r e tji pr epo znani f ak t or – duhovna oskrba – pri r azisk o v alnem vpr ašanju o per- cepciji duho vne oskrbe k až e, da z aposleni v slo v enskih domo vih z a s t ar ejše du- hovno oskrbo z azna v ajo k ot enodimenzionalni k onstrukt. V izvirni r azisk a vi (McSherr y idr . 2002) so bili potrjeni š tirje f ak t orji: duho vnos t, duho vna oskrba, r eligio znos t in na osebo osr edot očena oskrba. V naši r azisk a vi f ak t or na osebo osr edot očena oskrba ni bil pr epo znan. Spr emenljivk e, ki so v drugih r azisk a v ah (McSherr y in Jamieson 2002; R oss idr . 2014; Mthembu, Nic ole tt e in W egner 2016) tvorile ta samostojni faktor, so v naši raziskavi zajete v drugih faktorjih. Izjema je sp r emen l ji vk a »d u h o vn o o skrb o z ag o t a vl jamo s sp oš t o v an jem z aseb n o s ti, d o s t o - jans tv a in k ulturnih pr eprič anj s t ano v alc a«, ki je bila v naši r azisk a vi izločena. Razisk a v e so v ečinoma potr dile v sebinsk o enak e f ak t orje, ki so z ajeli r azlične spr emenljivk e (R oss idr . 2014; Mthembu, Nic olett e in W egner 2016). Martins, Pin t o , Caldeir a in Pimen t el (2015) so z a nadaljnje r azisk o v anje upor abili iz v orno r az delit e v , čepr a v je njiho v a r azisk a v a potr dila drug ačno ses t a v o f ak t orje v . V slo- v enski r azisk a vi so Mon t anič St ar c, K arnuš in Babnik (2019) potr dili dv a f ak t orja, duho vnos t in du ho vna oskrba, in ju v nadalje v anju z družili. Naša r azisk a v a je po- tr dila tri f akt orje: eksistencialna dimenzija duhovnosti, nereligiozna dimenzija duhovnosti in duhovna oskrba. Ugotovili smo, da se s krepitvijo faktorja eksisten- cialna dimenzija duhovnosti izboljšuje percepcija duhovne oskrbe. Da bodo lahko ugotovljeni vplivni faktorji dejanske zagotovitve duhovne oskrbe, bodo potrebne doda tne r azisk a v e. V erje tnos t, da bo duho vna oskrba tudi dejansk o z ag ot o vljena, 198 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 se v eč a z višjo r az vit os tjo k ompe t enc (Britt in Act on 2021, 4). K r az v oju k ompe t enc z aposlenih v palia tivni oskrbi s t ano v alce v domo v z a s t ar ejše lahk o pripomor e tudi iz obr až e v anje (R ykkje idr . 2021, 1459). Raziskali smo vpliv ustanoviteljstva domov na percepcijo zaposlenih. Zaposleni v ja vnih domovih značilno močneje z azna v ajo eksistencialno komponento duhovnosti kot zaposleni pri koncesionarjih. Ustanovitelji koncesionarjev so bili razdeljeni v dve sk upini: v er sk e in njim podobne ins titucije t er drugi. Med z aposlenimi pri k oncesio- narjih – glede na us t anovit elja – ni s t a tis tično značilnih r azlik. Za nereligiozno kom- ponento duhovnosti med tr emi vr s t ami domo v ( ja vni dom, k oncesionar in v er ski k oncesionar) s t a tis tično značilnih r azlik pr a v t ak o ni. R e zult a t je pomemben z a obli- k ov anje iz obr až ev alnih smernic, saj je kr epit ev eksistencialne komponente duhovnos- ti zaradi vpliva na duhovno oskrbo pomembna pri vseh – tudi pri z aposlenih v ja vnih z a v odih. Smernice naj z apolnijo vrz el, ki je v r azisk a vi nas t ala z ar adi odsotnos ti r eli- gio zneg a f akt orja duhovnos ti in izpos t a vijo , da se odgov ori na ek sis t encialna vpr aša- nja lahk o odkriv ajo tudi znotr aj r eligije in njene r eligio zne duhovnos ti. V sodobnem č asu sek ulariz acija – in zlas ti sek ulariz em k ot ideologija – r eligio znos t iz ja vneg a ži- vljenja izriv a t a (Str es 2018, 779). Kljub t emu pa ne mor et a poseči v sr čik o r eligije – v odnos, ki g a člov ek goji do Bog a, do Pr ese žneg a (P ev ec R o zman 2017, 299). Nadaljnja r azisk o v alna deja vnos t na podr očju per cepcije duh o vnos ti pri z apo- sl en i h v d o mo vi h z a s t ar ej še b i b i l a p o tr eb n a n a p o d r o čj u p r ep o zn a v an j a o vi r z a z ag ot a vljanje duho vne oskrbe. Bes t, But o w in Oliv er (2016, 333) so ug ot o vili, da je z a r ednejše z ag ot a vljanje duho vne oskrbe pomanjk anje č asa najpomembnejša, a ne edina ovir a. T emu naspr otuje ug ot ovit e v , da najv ečja ovir a ni č as, t em v eč ne z a v edanje pomena ali primernos ti duho vne oskrbe t er pomanjk anje iz obr až e- v anja (Balboni idr . 2014). Zag ot a vljanje duhovne oskrbe ni doda tno delo , aktivnos t, t em v eč poslušanje, slišanje potr eb in isk anje načino v z a z ado v oljit e v potr eb; dr ob- ne po z ornos ti, k ot so drž anje z a r ok o , nasmeh, solz e, vliv anje upanja ali z g olj biti ob bolnik u (Holy ok e in St ephenson 2017, 4; Büssing 2021, 3733). Čepr a v je t o v se, k ar lahk o ponudimo , je mor da ž e do v olj, da bodo bolniki odkrili sebi las tne vir e moči. T udi bole čina oskrbo v alce v bo znosnejša, če bodo smisel in mes t o v s tv ar- s tvu, ki je nespo rno dobr o , isk ali sami. P og os t o mor a osebje spr eje ti, da so bolni- ki pr e v eč bolni ali da so sami pr e v eč z aposleni. Skrb z a t elesne potr ebe, č as, po- tr eben z a r azlag o simp t omo v , tiho spr ejemanje je znih z ah t e v družine, način z ag o- t a vljanja oskrbe – v sa t o vr s tna opr a vila so oblik e duho vne oskrbe (Saunder s 1988, 32). Osebje k ot najpog os t ejše o vir e z a z ag ot a vljanje duho vne oskrbe na v aja po- manjk anje us tr e znih znanj in k ompe t enc (T oman in Sk ela Sa vič 2013, 231; Balbo- ni idr . 2014, 406-408; W u, T seng in Liao 2016, 39). K pr emag o v anju t eh o vir ob- s t oje či iz obr až e v alni pr og r am i ne pr ipom or e jo (P aal, He lo in Fr ick 2 0 1 5, 2 7 ; Le h t o idr . 2017, 4). Glede na r e z ult a t e r azisk a v e bodo lahk o pripr a vljene smernice iz o- br až e v alneg a pr ogr ama z a z aposlene v domo vih z a s t ar ejše. Razisk a v o in njene r e z ult a t e je mog oče in t erpr e tir a ti ob z a v edanju, da je par cialna obr a vna v a člo v e- k a dopus tna le v r azisk o v alne namene – t emelji namr eč na pr edpos t a vki, da lahk o ključne k omponen t e člo v ek o v e duho vnos ti de finir amo njeg o vi edins tv enos ti in nepono vljiv os ti na vkljub (Cooper idr . 2020, 8). 199 199 Irena Švab Kavčič - Percepcija duhovnosti in duhovne oskrbe... 5. Zaključek V r azisk a vi per cepcije duho vnos ti in duho vne oskrbe pri z aposlenih v domo vih z a starejše v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da zaposleni duhovnost zaznavajo kot po- jav z eksistencialno in nereligiozno komponento. Duhovna oskrba je v dojemanju z aposlenih enod imenzionalni k ons truk t, ki se izboljša, če se okr epi per cepcija ek- sis t encialne k omponen t e duho vnos ti. Ug ot o vit e v je pomembna pri načrt o v anju usposabljanja z a vključene v oskrbo hudo bolnih in umir ajočih, saj je pomanjk anje znanja pomembna ovira za dejansko zagotavljanje duhovne oskrbe. Reference Balboni, Michael J., Adam Sullivan, Adaugo Amo- bi, Adrea C. Phelps, Daniel P. Gorman, Ange- lika Zollfrank, John R. Peeet, Holly G. Priger- son, Tyler J. VnaderWeelw in Tracy A. Balboni. 201 3 . W hy i s s p i r i t u a l c a r e i n f r e q u e n t a t t h e e n d o f l i f e ? S p i r i t u a l c a r e p e r c e p ti o n s a m o n g p a ti e n t s , n u r s e s , a n d p hy s i c i a n s a n d t h e r o l e o f training. Journal of Clinical Oncology 3 1, š t . 4 :4 6 1 – 4 6 7 . h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 1 20 0 / j c o. 201 2. 4 4 . 6 4 4 3 Balboni, Michael J., Adam Sullivan, Adrea C. Enzinger, Zachary D. Epstein-Peterso, Yolanda D. Tseng, Christine Mitchell, Joshua Niska, Angelika Zollfrank, Tyler J. VanderWeele, in Tracy A. Balboni . 201 4 . N u r s e a n d Phy s i c i a n Barriers to Spiritual Care Provision at the End of Life. Journal of Pain and Symptom Manage- ment 4 8 , š t . 3 :4 0 0 – 4 10 . Best, Megan, Carlo Leget, Andrew Goodhead, in Piret Paal. 2020 . A n E A P C W h i t e P a p e r o n Mul ti - D i s c i p li n ar y E du c a ti o n fo r S p i r i tu al C ar e i n P a l l i a ti v e C a r e. BMC Palliative Care 19, št. 1 :9 . h tt p s : / / d o i. o r g / 1 0 . 1 18 6 / s 1 29 0 4 - 0 1 9 - 05 0 8 - 4 Best, Megan, Phyllis Butow in Ian Oliver . 201 6 . D o c t o r s D i s c u s s i n g Re l i g i o n a n d S p i r i t u a l i t y : A Sy s t e m a ti c L i t e r a t u r e Re v i e w . Palliative Medi - cine 3 0, š t . 4 :32 7 – 3 3 7 . h tt p s: / / d o i . o r g /10 .11 7 7 /026 9216 3 1 5 6 0 0 91 2 Britt, Katherine C., in Gayle Acton . 2021 . E x p l o- ring the Meaning of Spirituality and Spiritual C a r e w i t h H e l p Fr o m V i k t o r Fr a n k l . Journal of Holistic Nursing 4 0, š t . 1 :4 6 – 55. h tt p s: / / d o i . o r g /10 .11 7 7 /0 8 9 8 0101 211026 7 76 Büssing, Arndt . 2021 . T h e S p i r i t u a l N e e d s Q u e s ti- o n n a i r e i n Re s ea r c h a n d C l i n i c a l A p p l i c a ti o n : A S um m ar y o f F i n di n g s . Journal of Religion and Health 6 0, š t . 5 :3 7 32– 3 7 4 8 . h tt p s: / / d o i . o r g / 10 . 10 07 / s 10 9 4 3 - 021 - 01 4 21 - 4 COMECE: Secretariat of the Commission of the Bishops’ Conferences of the European Com- munity . 201 6 . O p i n i o n o n p a l l i a ti v e c a r e i n t h e E u r o p ea n U n i o n . C o m e c e. 9 . 3 . H t tp s :/ /w w w . comece . e u / w p - con t e n t / u ploa ds / s i t e s /2 /2 0 2 2 / 0 4 /2 0 1 6 0 3 0 9 - O p i n i o n - o n - p allia- tive-care-in-the-European-Union.pdf . (p r i d o- b l j e n o 2 9 . 6 . 202 2 ). Cooper, Katherine Louise, Lauretta Luck, Esther Chang, in Kathleen Dixon . 2020 . W h a t I s t h e Pr a c ti c e o f S p i r i t u a l C a r e ? A C r i ti c a l D i s c o u r s e Analysis of Registered Nurses’ Understanding of Spirituality. Nursing Inquiry 2 8 , š t . 2 :e 1 2 3 8 5. h tt p s: / / d o i . o r g /10 .1111 / n i n .1 2 3 8 5 Frankl, Viktor E. 201 5. Zdravnik in duša: Osnove logoterapije in bivanjske analize: Deset tez o osebi . C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . Hefti, René . 201 3 . T h e E x t e n d e d B i o p s y c h o s o c i a l M o d e l : a w h o l e - p e r s o n - a p p r o a c h t o p s y c h o s o - m a ti c m e d i c i n e a n d p s y c h i a t r y . Psyche & Gelo- of 2 4, š t . 2 : 11 9 – 1 2 9 . Holyoke, Paul, in Barry Stephenson . 201 7 . O r g a n i- z a ti o n - l e v e l p r i n c i p l e s a n d p r a c ti c e s t o s u p p o r t s p i r i t u a l c a r e a t t h e e n d o f l i f e : a q u a l i t a ti v e study. BMC Palliative Care 1 6 , š t . 1 :2 4 . Lehto, Juho T., Kati Hakkarainen, Pirkko-Liisa Kellokumpu-Lehtinen in Tiina Saarto . 201 7 . U n d e r gr a du at e c ur r i c ulum i n p allia ti v e m e di c i- ne at Tampere University increases students’ knowledge. BMC Palliative Care 1 6 , š t . 1 : 1 3 . Martins, Andreia Raquel, Sara Pinto, Sílvia Cal- deira in F. L. R. Pimentel . 2 0 1 5 . T r ansl a ti o n an d a d ap t a ti o n o f t h e S p i r i tu ali t y an d S p i r i tu al C ar e R a ti n g S c a l e i n Po r t u g u e s e p a l l i a ti v e c a r e nurses. Revista de Enfermagem Referência 4, š t . 4 : 8 9 – 97 . McSherry, Wilfred, in Steve Jamieson. 201 3 . T h e Q u ali t a ti v e F i n di n g s f r o m an O nli n e S ur v e y I nv e s ti g a ti n g N u r s e s ’ Pe r c e p ti o n s o f S p i r i t u a l i- ty and Spiritual Care. Journal of Clinical Nursing 2 2, š t . 21 – 2 2 :3 1 70 – 3 1 8 2. h tt p s: / / d o i . o r g /10 .1111 / j o c n .1 24 11 McSherry, Wilfred, Peter Draper in Don Kendrick. 20 02. T h e c o n s t r u c t v a l i d i t y o f a r a ti n g s c a l e 200 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 designed to assess spiritual care. International Journal of Nursing Studies 39 , š t . 7 : 7 2 3 – 7 3 4 . Mihelič Zajec, Andreja, Igor Karnjuš, Katarina Babnik, Branko Klun in Klelija Štrancar . 2020 . Splošna priporočila za duhovno oskrbo v zdra - vstveni negi . L j u b l j a n a : Z b o r n i c a zd r av s t v e n e i n b a b i š ke n e ge S l o v e n i j e ; Z v e z a s t r o ko v n i h d r u - štev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Montanič Starc, Tanja, Igor Karnjuš in Katarina Babnik . 201 9 . St a l i š č a d o d u h o v n o s ti i n d u h o v - ne oskrbe med zaposlenimi v zdravstveni negi v bolnišnicah. Obzornik zdravstvene nege 53, š t . 1 :3 1 – 4 8 . h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 1 45 2 8/ snr . 2 0 1 9 . 5 3 . 1 . 3 1 3 Mthembu, Thuli G., Nicolette V. Roman in Lisa Wegner . 201 6 . A n e x p l o r a t o r y f a c t o r a n a l y s i s into the applicability of the Spirituality Care- -Giving Scale, the Spirituality and Spiritual Care R a ti n g S c a l e a n d t h e S p i r i t u a l i t y i n O c c u p a ti o- nal Therapy Scale to the South African context. South African Journal of Occupational Therapy 4 6 , š t . 1 : 7 4 – 8 2. Murray, Scott A., M. Kendall, G. Mitchell, S. Moine, J. Amblàs-Novellas in K. Boyd. 2 0 1 7. P a l l i a ti v e C a r e f r o m D i a g n o s i s t o D ea t h . BMJ 3 5 6:j 8 7 8 . Paal, Piret, Katharina Maria Lex, Cornelia Brand- stötter, Christiane Weck in Stefan Lorenzl. 2020 . S p i r i t u a l C a r e a s a n I n t e g r a t e d A p p r o a c h t o P a l l i a ti v e C a r e f o r P a ti e n t s w i t h N e u r o d e ge - n e r a ti v e D i s ea s e s a n d T h e i r C a r e g i v e r s: A Literature Review. Annals of Palliative Medici - ne 9 , š t . 4 :2 3 0 3 – 2 3 1 3 . h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 2 1 0 3 7 / a p m . 2020 . 0 3. 3 7 Paal, Piret, Yousef Helo in Eckhard Frick . 201 5. Spiritual Care Training Provided to Healthcare Pr o f e s s i o n a l s: A Sy s t e m a ti c Re v i e w . Jorurnal of Pastoral Care and Counseling 6 9 , š t . 1 : 1 9 – 3 0 . Pevec Rozman, Mateja . 201 7 . Po m e n i n v l o g a r e l i g i j e v s o d o b n i p o s t m o d e r n i d r u ž b i i n i s k a nj e bistva religioznega fenomena. Bogoslovni vestnik 7 7 , š t . 2 :2 8 9 – 3 01 . Platovnjak, Ivan. 201 7 . V p l i v r e l i g i j e i n k u l t u r e n a duhovnost in obratno. Bogoslovni vestnik 7 7, š t . 2 :3 3 7 – 3 4 4 . – – –. 202 2. M e e ti n g t h e s p i r i t u a l n e e d s o f a d y i n g person. Nova Prisutnost 20, š t . 1 :5 7 – 7 2. h tt p s : / / d o i. o r g / 1 0. 3 1 1 9 2 / n p . 2 0. 1 .4 Ross, Linda, Rene van Leeuwen, Donia Baldacchi- no, Tove Giske, Wilfred McSherry, Aru Naray- anasamy, Carmel Downes, Paul Jarvis in Annemiek Schep - Akkerman. 201 4 . St u d e n t n u r s e s p e r c e p ti o n s o f s p i r i t u a l i t y a n d c o m p e- t e n c e i n d e l i v e r i n g s p i r i t u a l c a r e : A E u r o p ea n pilot study. Nurse Education Today 3 4, š t . 5 : 6 97 – 702. h tt p s: / / d o i .o r g / 10 . 101 6/ j . n e d t . 201 3 . 0 9 . 01 4 Rykkje, Linda, Margrethe Bakstad Søvik, Linda Ross, Wilfred McSherry, Pamela Cone in Tove Giske . 2021 . Ed u c a ti o n a l I n t e r v e n ti o n s a n d Strategies for Spiritual Care in Nursing and H ea l t h c a r e St u d e n t s a n d St a ff : A S c o p i n g Review. Journal of Clinical Nursing 3 1, š t . 11 – 1 2:14 4 0 – 14 6 4 . Saunders, Cicely . 1 9 6 3 . T h e t r ea t m e n t o f I n t e r a c- table Pain in Terminal Cancer. Proceedings of the Royal Society of Medicine 5 6 , š t . 3 : 1 9 5 – 1 97 . – – –. 1988. Spiritual Pain. Journal of Palliative Care 4, š t . 3 :2 9 – 32. – – –. 2020 . Čujte z menoj: Navdihi za delo in biva - nje v paliativni oskrbi . C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a ; D r u š t v o M o h o r j e v a d r u ž b a . Skupnost socialnih zavodov Slovenije . 2020 . Ku m u l a ti v n i s t a ti s ti č n i p o d a t k i z a l e t o 201 9 . Interno gradivo. Hrani avtor. Steinhauser, Karen E., George Fitchett, George F. Handzo, Kimberly S. Johnson, Harold G. Koe- nig, Kenneth I. Pargament, Christina M. Pu- chalski, Shane Sinclair, Elizabeth J. Taylor in Tracy A. Balboni . 201 7 . St a t e o f S c i e n c e o f S p i r i t u a l i t y a n d P a l l i a ti v e C a r e Re s ea r c h P a r t I: D e fi n i ti o n s , M ea s u r e m e n t , a n d O u t c o m e s . Journal of Pain and Symptom Management 5 4, š t . 3 :4 2 8 – 4 4 0 . Stres, Anton. 201 8 . Leksikon filozofije. C e l j e : C e l j- s k a M o h o r j e v a d r u ž b a ; D r u š t v o M o h o r j e v a d r u ž b a. Toman, Branka, in Brigita Skela Savič . 201 3 . R azu m e v a nj e i n p o m e n d u h o v n o s ti i n d u h o v n e o s k r b e v p a l i a ti v n i zd r av s t v e n i n e g i [U n d e r - standing spirituality and spiritual care and t h e i r r o l e i n p a l l i a ti v e c a r e ]. V : B r i g i t a S ke l a S av i č i n S i m o n a H v a l i č T o uze r y , u r . 6. mednaro- dna znanstvena konferenca Znanje in odgovor- nost za spremembe in razvoj v zdravstvu glede na rastoče probleme po zdravstveni obravnavi , 2 2 8 – 2 3 3 . J e s e n i c e : V i s o k a š o l a z a zd r av s t v e n o nego. Wu, Li-Fen, Hui-Chen Tseng in Yu-Chen Liao. 201 6 . N u r s e Ed u c a ti o n a n d W i l l i n g n e s s t o Provide Spiritual Care. Nurse Education Today 3 8 : 3 6 – 41 .