93. številka. Ljubljana, v torek 26. aprila 1898, XXXI. leto. lahaja vaak dan Bve*er» ta i mi l ,«delje in praanik«, tor valja po posti prejaiuan ta »Titruogerske deteta aa rae leto 16 |tld., ta pol leta 8 prid , aa £etrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L i n b I i« ir Sraa pošiljanja na dom aa m leto 13 gld., ca oatrt leta 1 ,/ld. 30 kr. aa jeden meaeo 1 pld. 1U kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr. na meaeo, po DO kr. aa oatrt lata. - Za tuj« daicle toliko već, kolikoi p-atoma anaaa. — Na naroCbe, brez iatodohne vpoailjatve naročnine, se ne oiira.. Za oananila plaCn,e m od ttmatopnti petit-vrate oo *> kr., će se oznanilo jedenkint tiska, po o kr će ae dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopia* naj te tavoli frankovat R/ikopiai ae ne /racajo — Uredništvo in uprt* Bistvo ie na Kongresnem trgu it. 12, Dprtf uiitfD naj at- blagovolilo pošiljati naročnine rek lamami in nananila, t. j vat« aominiatrativne stvari. Telefon 6t 3«i- Častiti gospodje volilci! Izbrati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta. Koliko lepega in koristnega je tekom let in soatbno po potresni katastrofi storil občinski avet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj kar se je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve. Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenov ljenje in t povzdigo naše, t sem tako mile bele L ubijane. Izvrševalni odbor narodne stranke priporoča Vam soglasno z zaupnimi možmi v ta namen kandidate, o katerih je prepričau, da imajo voljo in zmožnost, dtlovati za Vašo blaginjo, ■ittntllrttttjc narodne stranke za II. volilni razred, ki voli v sredo, dne 27. aprila 1.1, so gospodje: Anton Komove lnžener južne železnice Dr. Danilo Majaron advokat in deželni poslanec o. kr. ravnatelj Tišje gimnazije Ivan dubio o. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih šol o. kr. računski svetnik. Častiti gospodje volilci! Ako zjedinite svoje glasove za kandidate, kattre Vam priporoča izvrševalni odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo. PST Volite torej soglasno! ~15S^ V Ljubljani, dne 25. aprila 1898. Za izvrševalni odbor narodne stranke: Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, predsednik. v Špansko ameriška vojna. Sedaj je vojna mej Šoansko in Zjedinjenimi državami todi formalno in ofic jalno napovedani, in madridski uradni list. je tudi že obelodanil oficijalno pojasnilo o tem, kaki stališ'e zavzema vlada na pram posamičnim mejnarodnim vprašanjem. Vlada je izjavila, da se hoče zvesto držat določb mejnarodnega prava in da hoće spoštovati tndi načela, po katerih »o nrejene pariške deklara cije it 1. 1856-, dasi se Španska t--j deklaraciji ni nikdar pridružila, samo pravico brodolova si Španska pridržuje tndi sedaj. Vladni dekret naznanja, da so razveljavljene vse pogodbe in konvencije z Zjedinjenimi državami, in odrejuje, da mor«jo vse ameriške ladje tekom petih dnij zapustiti španske pristane. Dalje odrejuje, da je sovražno blago varno, če se vozi pod nevtralno zastavo, izvzemši če dotičaa ladja vozi tudi orožje, municije in droge vojne potrebščine). Blokade to veljavne samo, če so efektivne. Vlada bo izdajala dovoljenja za brodolov in bo iz trgovinskih ladij sestavila pomožno vojno brodovje in si pridržuje pravico preiskovati na morju tudi ladje, ki se vozijo pod neutralno zastavo. Vlada se marljivo pripravlja za krepko obrambo svoje posesti, toda njene priprave napredujejo jako počasi, ker so državne blagajne skoro prazne. Napoved vojne je prebivalstvo silno prestrašila, kar se vidi najbolje iz dejstva, da nihče več ne m in papirnatega denarja, da hoda ves papirnati denar zamenjati za srebro in z'aro, vsled česar je ažijo postal neznansko visok. Strankarski prpiri pnostrnjejo seveda že itak napete razmere, zlasti pa prikrite agitacije raznih pretendentov, kateri samo preže na trenotek, da prouzroče revolucijo. Prvi mej njimi je Karol Marija de los Dolores princ bourbonski, katerega imenuje nemško časopisje porogljivo „der slovenische Spa-mer", ker se je slučajno rodil v Ljubljani. Teh ovir in težav ne poznajo Z;edinjene države, zlasti pa imajo v izobilji denarja. Južne države sicer niso unete za vojno, ker bodo imele ,7eliko škodo, ali to ne ovira vojne akcije. Mornarica, kater » so /jedinjene države poslale proti Špancem, sestoji iz 22 ladij. Po najnovejših poročilih iz ameriških virov se je to brodovje razdelilo. Jed en del blokira Kavano, Matanzas, Mariel in Katdenas, drugi del pa je odplnl, da blokira Portorico. Doslej ni to brodovje še ničesar drnzega storilo, kakor da je ujelo nekoliko španskih trgovinskih ladij, ter čaka, da se približa špansko brodovje. V Wasbingtonu sodijo, da pride do prve pomorske bitke ne v antilskem vodovju, ampak pri Filipinah, kamor so Zjedinjp.ne državo poslale svoje brodovje, katero je bilo doslej stacijonirauo v Hon-kongu. Navdušenje za vojno se v severnih delih Zje-dinjenih držav še ni kar nič ohladilo, dasi je prebivalstvo jako nejevoljno, ker napreduje mobilizacija vojske jako počasi. Vrhovnim zapovednikom vojske je imenovan general Mills, a tudi ta ne more čudežev delati. V minister9tvu je radi tega in baje tudi radi vprašanja o bombardovanju Havane nastala ministerska kriza. Minister zunanjih del, Sher-man, je že odstopil, a najbrž odstopita tudi vojni minister in minister mornarice. V I Jitltlluiii, 20. aprila. .Nemški državni jezik". Vse nemške stranke so baje jedine v tahtevanju nemškega drž. jezika „T. B. Ztg.M, nemškolib* ralno glasilo, pa priznava, da je g*slo „nernški drživni j^zik" tako, da je razlaga vsak Nenuc drugače. Schonerer zahteva, da se naj Galicija izloči iz Cislitavije, potem naj se vpelje nemški državni jezik, češ potem bodo mogli Nemci postopati proti Slovanom in Italijanom prav tako brezobzirno, kakor JViadjari proti nemadjarskim narodom. „T. B. Ztg." pa dokazuje, da bi tudi brez Galicije ne imeli Nemci dve tretjini večine, s katero hi mogli ustavnim potom uveljaviti Schiiaereriev ideal. Sicer pa je nerazumljivo, k*j bi pridobili Nemci z nemškim državnim jezikom. Nemški arma ini jezik nima tiste posledice, kakoršne so se nadejali, m tudi nemški uradni jezik bi je ne mogel imeti Narodnostni boji bi trajali dalje, ker bi s« nemški državni jezik razlagal in rabil povsod drugače. Sicer pi, pravi ,T. K Zrg Nemci jako greše, ako mislijo le na svoje interese, le na svoje gospodarstva, a ne na korist celokupne države LISTEK. „Ksenofont". (Novelet».) (Dalje ) Dama se je prepustila sentimentalnosti in se izjokala. Ko se je nekoliko umirila, je segla na bližnjo mizico in vzela z nje fotografijo v usnjatem okviru. — To je ona, mila moja hčerka? — Kaka krasotica! je vzkliknil Uržumski, ko je zagledal portret ter v mislih pristavil: Morda mi bo usoda mila in me doleti sreča ... A ne smem se prenagliti! Treba je sprva previdnori. — Vam li ugaja? ie vprašala dama. — Ona mora vsakega očarati! je vzkliknil ognjevito stari knez; a oprostite, gospa, ali nimate nič drugih otrok? — Ne, ona je moja jedina hči. — Mislim torej, da jo vi in vaš gospod soprog na rokah nosita. — Moj mož je že davno umrl iu me zapustil popolnoma samo s hčerjo, je otožno odgovorila domaćica. I — Moškega tedai ni nobenega pri hiši! se je J v svojem srcu razveselil knez; to je izvrstno! — Toda oprostit«*, knez, govorim Vam o svojih razmerah in popolnoma pozabljam, da Vas prav nič ne zanimajo. Pomeniva se tedaj o najini zadevi — o stanovanji — je spregovorila dama v zadregi. A knez je imel v glavi že načrt za cel roman. Izvlekel je uro iz žepa in prestrašen zaklical: tAh, tako pozno!" vstal in boje'« rekel: — če dovolite, pridem jutri; sedaj moram nemudoma po nekem opravku, že itak sem se zapoznil. — Kakor Vam drago, knez, je pritrdila dama; — tedaj pa morda dovolite, da Vam jutri rt s predstavim svojo hčer? Ona bode tako srečna, tako srečna! — Prosim! Tudi meni ne morete napraviti večjega veselja, je odgovoril Uržumski. Tedaj do jutri? Pridem, če dovolite točno ob treh. — Popolnoma kakor Vam ugodno, knez! Ob treh Vas hodova pričakovali. Na svidenje! Jako jako rada bi jo z Vami seznanila! S temi besedami je spremila kneza v predsobo in se poslovila od njega. Knez je odšel, zatopljen v sanjarije o jutrišnjem dnovu. — Pauvre petite! si je uinhl; — to je v | resnici strašno! S; jedne, si helle — in uakrat postati vdova ie pre I poroko . . . Drugi dan, točno ob treh je zvonil knez na dnrih stanovanja svoje nove znanke. Ista hišna kakor prejšnji dan mu je odprla in ga peljala v salon, kjer je sedela gospodinja in mlada devojka, v kateri je takoj spoznal original onega portreta. Ob njegovem vstopu pa je devojka skočila po konci, kakor bi jo b lo kaj pičilo in pretresljivo kriknila: Ah, Ksenofont! — in se zgrudila brez aa vesti. Knez je bil popolnoma zmeden od tako ne pričakovanega vspre em i in ni vedel, kaj bi počel. Preveč sto podobni Kst-nofontu, njenemu pokojnemu ženinu! je pojasnila mati; — udarec je bil presilen! In hitela je k hčeri, katera je ležala brez zavesti na tleh. Knez ji je pomagal. Položila sta devojko na divan, pri čemur so se ji razpustili dolgi, tenki, zlatornmeni lasje. Mati, ne da bi se ozirala na prisotnost kneza, ampak obratno še proseč ga, naj ji pomore, je odpela hčeri obleko, razvezala nedrec in ji začela pihati v lice in treti jej roke. Mej tem .se je knez prepričal, da ae devojka odlikuje s prekrasnim stasom. To odkritje jo oživilo Glavni smoter nemškega teženja bodi narodna neodvisnost, vse drago je manjše vrednosti. Izvajanja remškoliberaln^g* glasila ho prav zanimiva, aaj povedo odkritosrčno, da Nemci res sami ne vedo, kaj naj bi bil nemški državni jezik. Sohoaerar hoče imponirati. Pozval je nemška gasilna in telovadska društva, naj mu dopošljejo čim največ peticij za odpravo jezi« kovnih naredb. Te peticije bi rad vitez Jurij pred lož I drž. zbora, Češ, glejte, koliko in kako imenitni h društev stoji za menoj! Žal, da se Sebonereja manever ne bo posrečil, kajti različno časopisje in tndi osrednji odbor turnarskih društev svari društva, 11.>j ne bodo nepremišljena, da jih vlada ne raz pusti, ako prestopijo svoj delokrog, vtikaje se v politiko ! Srbske homatije. Odkar je nastal v Mike- doniji zopet mir ter je bulgur-kt vlada vslei energične not-* Avstro Ogerske in Rusije nstavda delo vanje revolucionarnih komitejev, vzbuja na Balkanu posebno pozornost nasilno postopanje r it> kralja Milana proti radikalcem. Ta Htraatui, 1 »liko-mi>ljeni mož ne pozna v preganjanju radikalcev in niihovih voditeljev nobene mere. Ker jih hoče pri bodočih volitvah za skupščino do cela uničiti, pos'užuje sa najtrših sredstjv. Teroriziranje volilcev z vlastmi in podkupovanje Milana ne zadošča, sedaj si je iznislil novo sredstvo. Z i Rinko Tajšičem, vodjo skrajnih radikalcev, h č* odstraniti še Paš ca, proti kateremu je naperil obravnavo radi veleizdaja va in izdajalske zveze s Petrom Karagjorgje-vičein proti dinastiji Obrenovičev. Srbski časopisi porečejo tla bodo Paš ča vrgl- že mej preiskavo v ječo, s čimer bodo izgubili radikala voljo mej volitvami. Zatrjuje s-% da je Paš.č zmeren mož, ki upliva le pomirjevalno na razburjen1 radikalce; da pa utegne frakcija Tajčičeva potegniti v uporui tabor tudi ztn«rne radika'ce, ako ee bode nasilno preganjanje nad lijevalo. Mej srbskim narodoja kipi in vre, da more bukuiti v.-ak čas ostanek proti Milanu in drugim parnaitom, ustanek pa utegne omajati že itak pira ve nog« prestola slabotneg* kralja Aleksandra. Vojna Amerike s Španijo Ameriško ladi-jevje, obstoječo iz 1*2 bojnih ladij, se je pred Ha-Vano razlelilo na tri dele. D/e ladtji sta o 1 pluli proti laki Hahi a Honda, štiri proti M ita izasu in CarJenasn, ae-at jih pa čaka 5 milj pred Hivano. Sodi se, da h-3 zgrabiti ipansko in ameriško ladi-jevje šele črez 10 —12 dmj, ker prej ne prideta skupaj. V ameriškem ministrstvu je krizi stalna. Dva ministra sta že odstopila, in sedaj hoče odstopiti še vojni min:ster Alger. Ameriški poveljnik M les neče ilkroati na Kubo prej ameriške vojne, dokler nima vsaj 50.000 dobro izvežbanih mož. Alg>r pa lahteva, da se naj izkrcajo tudi manjše čete, dasi imajo Spanci na Kubi veliko vojsko. Španija naloži nove davke na trgovsko brodovje, na plin in elektriko ter najeti posojdo. Poroča se, da mislijo Amerikanci vendarle bombardirati Havano, kjer je do 50.000 starca iu z ič«l je energično pomagati, da bi nbožico privedb zopet k zave-iti. Črez pet minut se je devojka res zavedla, trudno p^gle fala navzoča, p.item pa je sklonila glavico na materina prsa in za&ela britko plakati, šepetaje : Ksenofont! Ksenofont ! Knezu se je milo storilo pri tem ganljivem prizoru in mislil si je: Uboga dušica! Tisti dan je presedel cele tri ure pri svojih novih znankah, in dasi vprašanje o stanovanji ni biio prišlo na dnevni red, je zvedel knez ves životopis i materin i hčerin. Mati je bda vdova generala in se je zvala Ana Pavlov na, hči — g-neraljva hči je imela blago-doneče ime Barbara. Mati je imenovala svojo hčer — Ara, Aročka, a hčer je klicala mater — mamica. Uili sta nekdaj zelo, zelo bogati, a vsegamogočni oskrbniki in upravniki so ju pripravili ob vse. Kot jedini žarek sreče na njunem mračnem obzorji po smrti generala ne je pojavil krasni, bogati, izvrstni Ksenof mt. Zagledal je gospico Aro na nekem večeru, brez uma ae zaljubil vanjo in ji odkril svojo ljubezen. Ko je začel obiskovati njijia dom kot ženin, se jima je zdelo, da je uioda premenila svoj gnjev v milost in da se jima je sreča zuo/a za-smehljala. Zilibog se je ta iluzija sreče razpršila hitro kakor dim: Ksenofont se je prehladi), začel kašljati, potem kri bljuvati; slednjič je šel v Nico, kjer je umrl. Z njegovo smrtjo je gorje znova zavladalo na domu ubogih žensk. (Dalje prih.) španskih vojakov. Španska vlada je v uradnem listn oficijalno proglasila vojno, in včeraj je zahteval tndi Mtc Kinley, da ga pooblasti kongres napovedati vojno. V Španiji iu tudi na Knbi ae vrše dan na dan demonstracije proti Ameriki in ovacije vojski. Amerikanski listi pa prinašajo poročila in slike o krutostih in nečloveški n nasilatvih Spancev na Kubi. Zlasti \Veyler mora slišati marsikaj, s čimer as razburja javno mnenje. Iz učiteljskih krogov. i. (Konec.) Toraj gg. kolegi, če hočete, da dobimo stanarino, le pustimo pouk na obrtnih šolah! Gotovo bde našemu zdravju bolj prikladno isti čas porabiti za sprehole. oe^o se žrtvovati za pouk Vsak ljudskošolski učitelj ima na tsden s popravo in korekturami najmanj 40 ur dela, a potem še 15 ur na obrtni šoli To ni malenkost! In aa tistih približno 500 ur dobi k večjem kakih 150 gl. nagrade, toraj po k »kiti 20 30 kr za uro. Le dajte n an stanovanja ah stanarino in radi pustimo stranski zaslužek. Pač si bode učitelj premislil, predno bide prosil v tak kraj, kajti zunaj na deželi je ob 4 uri gotovo že prost, v tem ko mor.»jo mestni učitelji do 7. ali 8. ure bivati v zaduh'iti šolskih sobah. Končno je pa še upoštevati draginjo, katera je zavladala v nekaterih trgih in mestih osobito V Postojm1, Kraiju in Tržiču V im novamh krajih se je stanarina povišala za 100—150'/0 » stauovanja, ki so bila še pred nekaj leti po 50 —70 gld., so sed*j po 120 do 200 gli Ako merodijui krogi ne bodo tega uvaževali, sigurno ne bodo hoteli učitelji ostati na šolah v trgih tn mestih. Razven teg t preti pa se drugi nevarnost. Javua tajnost je, da ljubljansko učiteljstvo teži za t^m, da bi prišlo tais'o v I. in 11. plačilni razred, br.'Z ozira uu alužbeu.. da! ^ko ste res taki. p^tem: z Bogom kolegijalnost I Toraj I. in 11. razred hočete imeti zase in drugi naj b idemo hvaležni, da nam pustite ostinke? Ne, to se ne sme zg ditt! Za zaslugo, da ste v Ljubljani, imate stanarin;, a staius pustite, ker to nihče ue more trditi, da naj bode u'itelj vsled tega, ker je v LjuTijaui in ima le par definitivnih ler, v istem razredu kakor oni, ki jih ima 20. Upamo, da Vi, ki srn > Vam odbor sk-venskega učiteljskega društva poverili, naše zadeve, ne bodete ua ta način zlorabljali z .upanja in si okušali na stroške drugih in po krivici svoje stanje izboljšati. Hvaležno Vam bodi učiteljstvo za Vaš trud a odločno bode protestovalo proti krivičnim poskusom. Nadevov. II. Ob.'e znana je nepristranost Vaš>ga cenjenega lista Dovolite toraj malo prostorčka v cenjenem „Slovenskom Narodu4 jedneruu najstarejš h njegovih naročnikov. Ne bi r.td nadlegoval Vaš list, a primoran sum, ker drugje nočem več nadlegovati. Stvar je pa sledeča: Dne 12. sušca t. 1. pisal sem gospodu uredniku BUčiteljskega Tovariša" nekoliko vrsto a prošnjo, da jih priobči v svojem glasilu. A ni se mi prošnja izpomila, akopram sem tudi tam star in vesten naročnik in plačnik. Gospod urednik mora imeti tehtne vzroke, ker ni skromni želji vatre-gal. Zatorej obračam se do Vas, d t blagovolite nekoliko vrstic v Vašem listu priobčiti V številki 88 Vašega lista oglasil se je neki gospod tovariš z 21 službenimi h ti ter je svoje mnenje o regulaciji učiteljskih plač izrazil. Mnenju tega gospoda d >p h tka pridružujemo se menda vsi učitelji na deželi in želimo, da se plače tako uravnajo, kakor je veleslavni deželni zbor sklenil. Učitelji z dežele gospodom uči-teljom v Ljubljani ne zabranjujemo njih dobrih namenov, a teb namenov ne smejo v kvar učiteljem na d-ž.-li uresničiti, katerim sta veleslavni deželni zbor in deželni šolski svet ne preveč veselo stanje izboljšati nameravala, a ga sedaj mlajši gospodje učitelji v svoj h ase k izkoristiti hočejo. Proti takemu postopanju v našo škodo o Jločno protestujemo. Ako ne morejo mlajši pg. učitelji v Ljubljani s svojimi, postavno jim določenimi plačami izhajati, naj gredo na kmete in videli bodo, da jim se bo še slabše godilo, nego v Ljubljani, čeravno jih je potres po-tresel; a tudi nas je tresel, a doblad n smo dobili Centa toraj status? Jaz učiteljanm 33 let, a nisem bil tako srečen, da bi kdaj v službo v Ljubljano prilezel, akoravno imam tri za šolo godne dečke in od dveh mesečno 2G gld. v Ljubljani plačujem z obleko vred. Naj mene denejo v Ljubljano na službo II razreda plače in rad prepustim plačo 1. razreda jednemu ljubljanskih gospodov. Takih gospodov učiteljev je na deželi mnogo. Veleslavni o kr. deželni šolski svet se pa uljudno opozarja, da pri regulaciji plač učiteljev na deželi ne preterira, marveč da se v deželnem zboru sklenjene postave drži. Ako pa hočejo mlajši gospodje učitelji v Ljubljani svoje gmotno stanje izboljšati, prosto jim, a ne na kvar učiteljev na deželi. + Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. aprila. — (Volitve v občinski svet.) Najslabejšo pozicijo ima nemška stranka v dragem volilnem rasredn To tndi sama prav dobro tati, in aategadal uporablja vsa nedopustna sredstva, da bi svojima brezupnima kandidatoma vsaj toliko stezo ugladila, da bi morda nekoliko spodobneje propadla, nego •ta propadla Pock in Hribar v tretjem rasredn. V ta namen pričela as js prava gosja proti slovenskim kandidatom, ki so slučajno tudi uradniki, in poživlja se vlada, da naj pade a gorjate po teh možeh, ki so toli predrzni, da Žrtvujejo svoj prosti Čas, kojega imajo itak malo, in svojo strokovnjaško vednost mestnemu saetopu. To js še hudodelstvo v očeh naših germanskih junakov, in barona Hama, do ko* jega so sedaj mej volitvijo staknili veliko ljubezen v svojih srcih, ščujejo, da naj Senekoviča, Šubica in Svetka dene pod nož vladne brezobzirnosti. S takimi sredstvi se agitacija naše nemške klike sama obsoja, in ljudem, kojim na čeln stoji prof Uinler, ae prav malo poda, če kriče po policiji, in po vladni sili, proti možem - uradnikom, ki že več let uspešno in koristno delujejo v mestnem zastopti in kojih strokovnjaške skušnje mestnai uprava ravno v ti dobi, ko se upeljuje elektrika, niti pogrešati ne more! Mihr in Dzimski, za Boljo voljo, ali naj ta dva nadomestujeta Senekoviča in Subica! Tako najiviii tudi naši najf»natičaeji Nemoi niso, da bi resno bili prepričani, da se sineta ta dva humoristična kandidata iz dalje primerjati a kandidati narodne stranke, bodi si glede značaja, hodni glede neodvisnosti in ljubezni do dela. O vednostih in skušnjah — \Vissen uud Erfthruog — niti ne govorimo, ker bi gospoda Mahra in Domskega prav močno talili, če bi jima z ozira na mestno upravo kaj tacega pripisovali. Vzlic temu pa pričakujemo, d i bodo vohlci v drugem razredu v polnem števila udeležili se volitve, in da bode v prvi vrsti tudi uradništvo s svojim glasovanjem slovesno protesto-valo proti neslani šali nemške stranke, ki hoče, da r. j bi Artur Mahr in Alojzij Damski bila zastopnika našega razsodnega iu inteligentnega ur tdmstva ! — (Uradni list — razširjevaleo lažajivih vesti j.) Uradni list se je včeraj sposabil tako daleč, da je pr.občil anonimno, z „več neodvisnih volilcev" podpisano „poslano", katero se glasi: „Župan našega m- »ta je mnenja, da mora m -st na občina Ljubljanska še tekoče leto novo posojilo dva in pol do tri milijone najeti in so predidoča deia za to, kakor je čuti, že v toliko dokončana, da se v bližnjih sejah občinskega sveta utegne že končno-veljavno o tem sklepati. Ko bi torej nemški kan-didatje pri pred boječih volitvah v občinski svet ne prodrli, bode nnjno potrebno, takoj ustanoviti odbor v evrho vložitve protesta proti temu vnovičnemu zadolženju mesta". Tudi najnedo'žnejši človek mora na prvi pogltd spoznati, da je to volilen manever tiste stranke, katera skuša pri letošnjih volitvah vtihotapiti v obč. svet svoje k-url dtte in da hočejo Nemci z raznašanjem tak h laži j begati slovenske volilce, da bi jih vjeli v svoje zanjke. Ne moremo se pa načuditi, da je vladni list odprl svoja predala za hujskanje, kajti uredništvo tega lista ve in mora velet:, da je neresn i ca, kar tu pišejo — „neodvisni volilci". Uredništvo vladnega lista pošilja v obč. svet svojega poročevalca, kateri je dobil tiskano poročilo županovo v tej zadevi, in mu je torej znano, da župan ni nikdar predlagal, „da mora mestna občina Ljubljanska še tekoče leto novo posojilo dva in pol do tri milijone najeti", in znano mu je tudi, da se v tej stvari še ni ničesar sklepalo. Ž.ipan je obč. svetu predložil nasvet, po katerem naj se za pokritje oziroma konvertiranje in unificiranje sedanjih dolgov in za izvršitev raznih naprav najme posojilo do 2l/a milij. gld. Sedanji dolgovi znšajo 1,040.000 gld. in je od njih plačevati 4,/a°/o obresti, župan pa predlaga, naj se ves ta dolg plača in naj se dobi novo posojilo, od katerega pa bo plačati samo 4°/0, tako da bo mesto samo pri obrestih vsako leto prihranilo 5230 gl. Novega dolga, nasvetuje torej župan, naj se napravi l'/a milijona gold., oziroma toliko, kolikor treba denarja za razne važne naprave, katere se ne dajo odložiti, kakor za poslopje občne obrtne šole, katero dobi Ljubljana po dolgoletnih prizadevanjih, za zgradbo dekliških šol, šentjakobskega župnišča itd. Iz tega je razvidno, da se tn gre za projekt, ki ga nasvetuje samo župan, ki pa ni nikakor dognan, in ki bi se končno brez ozira na druge teškoće brez privoljenja deželnega zbora itak ne dal izvesti. Iz tega pa je tudi razvidno, da je uradni list dal prostora očitno lažnjivi vesti, dasi je dobro vedel, da je namen tega .poslanega" la jeden: vznemirjati in hojskati prebivalstvo proti obč. svatu ter tako loviti slovenske volile«, da bi glasovali za nemike kandidate. Prietavek, da administracija „Laibacher Ztg." ni sa to odgovorna, kar piie V liatu wveč neodvisnih volilcev", je neslana sala, in vsakdo ve, da kaj tacega ne pride v list brez privoljenja odgovornega urednika List je za to od govoren toliko bolj, ker je uredništvu natančno znano, da to .poslano" ne govori resnice. Res, daleč je prišel naš uradni list, in skoraj je ne bo več oslarije na svetu, da bi je ne pregrešil ta moniter! To liko razsodnosti moral bi tudi oficijozni redakter imeti, da bi ne dopuščal v uradnem listu priobčevati tacih stvarij, katere imajo na sebi vse znake k a z n j i v o s t i v smislu § 308. k a z. zakona. Če slavni list razširja vest, da buče mestni svet tri miljone meni nič tebi nič novega dolga napraviti, kdo nam je porok, da ta lažnjivost vsaj mej nižjimi slojevi prebivalstva ne provzroči rabuk in ekscesov! Z jedno besndo proti takemu postopanju uradnega l.sta, ki je pravi unikum v Avstriji, p r o t e s t u j e m o z vso odločnostjo ter za* htevamo, da se že vendar jedenkrat konec stori ti neumnosti, ki ima sedaj svoje gnezdo pri „Laibacher Zeitungi 14 — (Nemški nacijonaloi) raznašijo včeraj in danes govorico, da je dež predsednik dobil z Dunaja nalog, uplivati na uradnike, da bi pri jutrišnji volitvi glasovali za Arthurja Muhra in Alojzija Dzimekega. ISosebno agituj^jo s tem nekateri pio fesorji m uradniki. Odlična oseba iz narodne s'rauke je imela danes priliko, govoriti z del, predsednikom, in je baron Hein popolnoma precizno izjavil, da ae on čisto nič ne vtika v občinske volitve in da ne bo na nobeno stran u p 1 i -val, toliko manj, ker ga nemška stranki pri izberi kandidatov ni vprašala za njegovo mnenje, in ker mu nekateri nemški kandidati nikakor ne u gaj ujo. — (Stavbinska družba in obč. volitve.) Stavbinska družba je sinoči obelodanila izjavo, v kateri prav*, da vodstvo ni uphvalo na svoje uradniško osobje v z idevi volitev, ampak da je vsakemu dovoljeno, voliti, kakor s;.m hoče. Da bodo uradniki skoro vsi glasovali za nt mške kandidate, o tam pač ni dvoma; istina pa je, da posamezni njeni uradniki agitujejo za nemško etranko. Nam je naposled vse jedno, kako teoretično stališče zavzema družba kot taka, ker jo bomo mi in tudi vsak drugi soddi samo po postopauju njenih členov in uradnikov. — (.Slovenska Matica".) Jutri ob šestih •zvečer ima „Slovenska Marica* v „Narodne m domu" svoj letošnji (XX.X1I1.) redni občni zbor. Opozarjamo gg. društvenike na ta zbor z dostav-ko;n, da je treba za sklepčnost po § 10., al. 2; dr. pravil navzočnosti 40 društvenikov. — (rZveza slovenskih kolesarjev*) javlja tem potoni svojim členom, da ji je c iu kr. poslaništvo na italijanskem dvoru v Kimu z današnjim dnem poBlalo obvestilo, da je kr. italijansko finančno min.sterstvo dovolilo členom .Zveze- proti izkazu v redu izpolnjene vsprejemnice carine prost prehod čez italijansko mejo pri nasledujih italijanako-avstrijskih carinskih mejnih postajah : Udine, Pon-tebba, Stupizza, Palmanova, Trivignano, Timan, Tieponti, Visinale, Prepotto, Mediuzza, S. Giovanni Mauzauo, S. Andratj Porto Nogaro, S. Vito del Cadore, Monte Croce Padola, Moute Croce Pontet, Peri, Ala, Belluno Veronese, Primolano, Val li dei Signori, S Pietro Val d' Astico. Ponte di Legno, Ponte Caffaro, Riva di Trento. Ko se naznanja ta olajšava, katera bode gg. členom napravljajočim kolesarske izlete v krasno Italijo prav dobro došla, poživljajo se ob jednem vsi gg. členi raznih slov. kolesarskih društev, kateri še niso pri „Z.ezi", da ji izvolijo pristopiti. Prijave vsprejemlje blagajuik, dr. Albin Kupus, odv. kandidat v Ljubljani. — (Socijalnim demokratom) je bajč dovoljen dne 1. majnika obhod z godbo. Čudimo ne, da se po dogodkih pri letošnjih občinskih volitvah more kaj takega dovoliti, k< r z ozirom na razburjenost prebivalstva ni verjetno, da bi se ta obhod za socijalne demokrate srečno iztršil. — (Vojaška godba ) Pri ugodnem vremenu svirala bodo dne 1., 8., 15., 22. in 2tt. maja v .Zvezdi" vojaška godba c. kr. 27. peŠpolka. — (Konsumno društvo v Radečah.) Iz trgovskih krogov se nam piše: Pred kratkim smo •čitali v raznih domačih listih naznanilo I. radeškega konsumnega društva, s katerim to društvo ponuja dolenjsko vino na debelo in to po jako nizki ceni. Naznanilo ni ostalo brez uspeha, a bodi že kakor hoče, naj dela konsumno društvo dobro ali slabo kupčijo, toliko je gotovo, da se njegovo postopanje ne strinja s pravili, katerih se mora društvo držati. § 2. pravil I. radeškega konsumnega društva določa : „Zadrugi namen je, priskrbovati svojim ndom vsako v gospodinjstvu in gospodarstvu potrebno in oblačilno blago dobre vrste (base) in po j nizkih cenah, kar se bo doseglo s pogodnami, skle i njenimi z zakladalci, s kupovanjem in lastnoročnim S izdelovanjem konsumnega blaga ter s prod tjanjem iatega zadružnikom". V smislu t-ga paragr fa društven h pravil sme konsumno društvo tud' vino ; prodajati samo svojim ndom, samo zadružnikom, a da se tega važnega načela ne drži je lahko skle pati iz prej omenjenega oznanila v časnikih Do i tično oznanilo pravi samo, da prodaja konsumno i društvo vino na debelo. Ako bi konsnmno društvo ! ne računalo na kupce, ki niso njega zadružniki, i bi gotovo ne bilo izdalo lepe goldinarčke za inse-rate, saj ima svoje zadružnike vse v bližini in je ; ž njimi v vedni dotiki, tako da jim ni treba šele i potom časnikov naznanjati, da kupujejo lahko tudi na debelo to kar kupujejo sproti na drobno. Brez j dvoma prodaja konsumno društvo vmo na debelo tudi uečlenom. kar pa nikakor ni v redu in ua veliko škodo vinskim trgovcem, kateri morajo visoke davke plačevati, dočim konsumno društvo ; skoraj nič ne pl čuje. Sicer pa je tisto pristno ■ dolenjsko vino, katero prodaja konsumuo društvo, zraslo vsaj večinoma na tirolskem, kar lahko i potrdi kousumnemu društvu v Radečah dobro za »m ! g Černič, agent firme Bennzzi — (Potres ) lz Velikih Lašč se nam ! piše : V nedeljo zjutraj čutila sta se tu dva sunka in sicer prvi ob 1/,3. uri in drugi čez kako uro posnejs. i'rvi je bil bolj lahen, drugi pa močnejt. • tako da je pri nekaterih stojalca za sike raz mizo j vrglo. Oba sunka sta bila spremljana s kratkim ' podzemskim bobnenjem — Za lovne) V ponedeljek zjutraj 25. t. ni. ustrelil j»-, kakor običajno vsako leto, tudi letos ; g. dež solni svetnik D. Šuf'aj divjega petelina v s M »kričali (BMtlin,ek"). Jako lep tkseoiplar, ki j tehta 4 kg. 2 dkg. — (Odbor slov. akad teh društva „Tri-! glav" v Gradcu| za htm tečaj se je s—-tavii tako le: Predsednik: med* Jernej Piki. Podpredsedn k: in^d. Pavel Kine. Tajnik: plnl. Evgenj Jarc Blagim k : med. G-idon Preul. Knjižničar: phil Janko Ko^t al j Gospodar: mr. Ivan Vuk. Olb. namestnik: med. Alfonz Serjun. — Prebrisan človek) je mariborski odvetnik dr. Haas, katerega so nunski listi te dni pestili, ker je za neko nemško stranko napravil . neko vlog n v — slovenskem jeziku Ilias se opra« vičuje h tem, da dela tiste vloge v slovenskem i jeziku, karere mu je vložiti na Ogerakem, na juž nem Tirolskem in v Dalmaciji, ker dobiva 00 od tam madiarske, hrvatske ali iralijanske sp se, katerih Seveda ne razume. Slovenščina, pravi ta pre-brisanec, mu je s.mo uredstvo. da se maščuje, g tem pa neče delati v korist slovenščine, saj jo rabi samo, da bi ga stranke ne razumele, s čimur je tudi dokaz»Da nje Mniderw-rth'gkeit. Temu prebri-sancu je torej slovsOfČina pač dobra, da jo rabi pri občevanji z Madjari in Lahi, proti slovenskim strankam pa vlaga nemške spise. Ko bi vend r kdo podučil kmete v mariborski okolici, da naj hod io k dru Haam samo takrat, kadar imajo pravd- na na Madjarskem in na južnem Tirolskem ! — (Brzojavni promet) preko Key West-a in j s Havano. Brzojavke, ki se iicajo pošiljati preko Key West a, podvržene so letam državni kontroli. V Havano se pripuščajo le brzojavke v netajnem jeziku. • (Nadvojvoda Leopold veleopasno bolan.) Na gradu Hernatsifl leži že več let od kapi zadeti in udno povsem otrpnjeni nadvojvoda Leopold. Niti jesti ne more sam. V zadnjih dneh se je stanje 7Tdernega moža jako poslabšalo, tako da se je na-I dejati katastrofe. Nadvojvoda ne mrre uiti govoriti več ter izgublja vsak hip zavest. * (Kmetski upor.) V ogerski vasi Rs? pri Velikem Varadinu je nastal ustanek, ker je hotel sodnik prisiliti narod k tlaki. Orožništvo je zaprlo 80 ljudij, jeden izmej puntarjev se je v ječi obesil. Ker se je začel zbirati narod oko i županove hiše, eo poklicali vojake Orožniki so imeli mnogo dela. Na Ogerskem so torej pouekod še vedno pred 1. 1818! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 2G. aprila. Na današnjo sejo poslanske zbornice se je zbralo ne samo jako mnogo poslancev, ampak tudi občinstva. Lože in galerije so bile že celo uro pred sejo natlačeno polne. Tudi ljubljanski knezoškof dr. J»glič, katerega je bil podpredsednik dr. Fer-jančič pozdravil, je prisostvoval seji. Začetkom seje je finančni minister dr. Kaizl storil ob ljubo kot poslanec, potem so bile pročitano interpelacije, mej njimi jako ostra interpelacija dr. Funkeja, kateri je z ozirom na to, da je neki nemški burš v Pragi, ker je prebivalstvo provociral z velikonemškimi trakovi in za to dobil nekaj zaušnic, vprašal ministerskega predsednika, hoče li namestnika grofa Goudehova odstaviti in razpustiti praški občinski svet, da odstrani tako župana Podlipnega Potem je zbornica nadaljevala razpravo o predlogih, naj se obtoži nrnislerstvo. Dunaj 26 aprila. Pri razpravi o obtožnih predlogih je prvi govoril Zallinger, kaUri je rekel, da on in tirolski njegovi somišljeniki obsojajo zadevne predloge v pirla-meutu, in da se bodo glasovanja vzdržali, ker se jim predlogi ne zdč umestni, saj Badeni ni več ministerski predsednik iu se torej z ra/.pravo si-hm čas trati. IVleiuizoval je dalje s Grab-uiavriem in z Wolfom, kar je dalo poved hrup« uim prizori m, ter za klical Wolfu, naj le pride v njegov volilni okr*>j, tam ga vzprejmo tako, da bo pomnil. Krščanski socijalist B i e 1 o -h 1 a \v e k je svetoval Č hom, naj se sami od-pov. d6 jezikovnim naredbam, Scheicher pa je razkladal, da se mora v Avstriji zgoditi vse, kar Nemci zahtevajo. Pottm je naznanil predsednik, da ima besedo dr. Kramar. To je bilo znamenje za upriz ritev škandaloznih prizorov, pri katerih so se posebno odlikovali II o c h e n b u r g e r, P e s s 1 e r, c. kr. okr. sodnik Eibele, c. kr. prof. Ho fman AVellenhof, c. kr. profesor dr, S te i ti we nd e r in c. atf« prof sor P o m in e r. Krepko so jih podpirali Peschka, Glockner, Mi lesi in pijani Schonerer. Tulili so, kričali BFrja, -.Ab-zugu, „Bideni'akuiM, „Scliandbube", „čechi-scher Schuft" itd. Cehi, Poljaki in Slovenci so stali krog Kramami, da ga eventuvaln» branijo. SchOnerer je rjul: n II ura h; kavale-njau, „ Predlagam, naj se Kramar z*preu. I Hofmann \Vellenhof in Kinderinann i sta s pestmi tolkla po miztdi, drugi kulturo-j nosci so žvižgali iti si kali V tem, ko so se , Nemci tako barabsko vedli je Krama*1 ob večji kratuem viharnem pritrjevanji destrce govoril, j B; tvo njegovih izvajani je, da bi se ne bil J ogla sil, ko bi bili Nenci le količkaj objektivno • govorili. A govorih so samo o lex Falkenhavn, ne pa o tem, kar se je prej godili. Kar so i Nemci prej uganjali, to so bla v smisu § 76. j kaz. zakona hudodelstva. Nemci so parlament ! ponižali in premenili v n—*. ( Ilir91 *•««» % I&t*t»li;*nl: Doc 23. aprila . Jožefa Ivan. detaVfiSTS liči, 1 mesec. Opekarska cesta fit. 22, jetika. — Maitm ZiipanAic, posestnik, 7'J let, Sotesk- it. 8, kap. Anton Maher. kovačev sin, 4 leta, Sv. Martina cesta &t 1, vnetje trebušne mrene. Meteorologično poročilo. ViSnia, nad morjem K'2 m. •c -< — Čas opa zovanja Stanje barometra v nun L» s z h" — Vetrovi Nebo J*, zvečer 73V 6 12 5 nI jvzh. del. obl. M. 7. zjutraj 734 6 94 Sl\ jjtzh. oblačno • 9. popol. 731 5 20 4 Sf, Jag del. obl. ■ — m Šal PU t» 00 Srednja včerajšnja temperatura 13 0% z* 1*7' nad aormaloui. IZ)~u_xxa-jsipici cciza 8knpni drtavni dolg v i.otah..... \u\ ^ld 80 kr. Skupni državni dolg v srebru . . . . lul , tJO „ Avstrijska zlata renta . ,..... 121 „ tO , Avstrijska kronska renta 4°'0..... lol , 50 „ ORersk» alata renta 4°,0....... 120 0 50 , Ogertika kn.iiska reuta 4u/0..... , 10 , uvsrro-ogerske bančne delnice . . . . 9l'i , — Kreditne delnice......... 8 0 , 75 , London vtsta........... 120 „ *5 „ Hemski dr*, bankovci za 100 nairk ... 58 „ 85 , 80 mark............ 11 , 77 , 80 frankov........... 9 „ &6 n Italijanski bankovci........ 44 „ 40 „ C. kr. cekini........... 5 , «6 . Proaa se novuzdelana jednonadstropna • 7 sobami, 4 kuhinj mu in vrtom, pripravna za obrt ali gostilno. Proda se radi preselitve po jako nizki ceni. Več ge »/▼•* pri Alojzija Kallin. pisarna za posredovanje pri prodaji zernljtsc ▼ LJubljani. Jtiroloev trg. Trgovina z mešanim blagom nixko kolo. dobro obrani eno, ta 70 k'«** pruda, — Kje? pove pod K. K. 10o upravnifitvo .Slov. Naroda*. »i39) Prodaja vina. Imam v kleti pristno istersko črno in belo vino od 16 do 25 kr. liter, postavljeno na kolodvor državne železnice Đig'nano. Mali vzorčki ae ne pošiljajo. A. M. Fuj man, Di gnano, (<•.«»—3) Istra.. Da te pft rec.n vse prevare, Imam od slej to oblastveno reglttrovano varstveno snamko. Jedino pristen BALZAM iTtnctura balsamioa) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno konresjjonirana iu trgovinskosodno protokolirana t ovu rn n balzama lekarnarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatoa. Pristen samo s to trg. sodno registrovano zeleno varstveno znamko. Obilna priprava mojega balzama utojl pod lakimittm varit v um vaorcev. (207-7) Najstarejše, najpreiikusenejse. najcenejše in najreel-riejsd ljudsko domače zdravilo za prano in pljučno boli. kašelj, izmečke, krC v želodcu, manjkanje slasti, Blab okus, slabo di&očo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd , za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v uetib. ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zaloge. naroč> se naravnost z našlo /oro : T«»tarna balzama lekarnar a A. Thierrv v Pregradi pri Kiigutcu. Cena franko za vsako p stno postajo Avstro-Ogerske je z zabojem vred: 12 mihli ali '> dvojnih stekleni j..... 4 krone, 60 „ .30 . - .....l.i kron. V n >»nu in Hercegovino MO novč. več. Ponarejalce in po^nemulca, kakor tudi prodajalce takih falsttikatov bodem na podlagi xak<>na zi varstvo znamk »tiogo preganj.il sodnim potom. Jedino pristno Centifoiiisko mazilo Lekarna angelja varuha (lt;il/;tnin<*ka -i krone 40 vm. Svarim jirnd nakupovanjem n?ufitiknjočih pona-reanj in jirosim natanko ra to paziti, da je na vsakem lončku vžjjana zgornja varstvena znamka in firma „SekstX6Bff*l Ap<.theke de« A. Tliieri} in 1'resrada'1. Vs^k K)iičpk mora biti zavit, v navodilo za v porabo, katero ima to v«rstveno znamko. Ponarejale« in posne.malce mojega jedino [instnega ceiitifolijskega mazila bodem na podlasri zakot a za varstvo znamk Mrogo preganjali isto tako ptodajalce falsifik.utOV Kjer ni noben« zalog«, naroči se nara. nost. t naslovom ; Lekarna SSgelja varuha iti tovarna bal/ania A. Tliierry v Pregradi pri Resjates Razpošilja se biezizjcmno Iu proti |ioprijsrijemu na-Vs.?\\ aU proti pov/.ftju zneska. g Kazposilj Prodajalko sa, trgovino m papirjem, zmožno slovenskega in nemškega jesika ter računstva, vzprejme takoj .T«>h||> trgovec s papirjem V/ LJubljani. (641—1> Dobra poštna in brzojavna upraviteljica se viprejme l«ko| aia posto. Ponndbe in pi goji na up-avnistvo nSleven-«kega Naroda" pod S fro „Slovenka". («40—1> dva praktikanta za neki komptoir proti plači, ali iz stroke z man ti f»k tur nI m In drobnim blagom. Zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govora in pismu in jako lepa ročna pisava. Ponudbe v obeh jezikih naj se pošilja o upravnistvu .Slov. Naroda". 694-4) Odda se zaradi bolezni za več let ii z blagom ali brez blaga. Trgovina je na deželi in v dobrem teka. — Kje? pove upravMfltvo „Slov. Naioda". (590—4) Na prodaj je hiša oddaljena P/j ure rd Ljubljen*', v kateti je dobro obi^knna gostilna z lepim eadnim vrtom in z vsemi pripadajočimi gospodarnkimi poslopji. (638—1) Kje? pove npravnistvo nSlovenskega Naroda". Mlad, izobražen in soliden v niannf-kturi in v vseh strokah trgovine dobro i/ntVrj, žnli kot trgovski iiomoriik, niH|{H-clnrr ali kot Uoutpt "Irlat v trgovino z mana-faktarmm blagom tako| vatopltl. Ponudbe p d J. P. poste restante Novo mesto. 2> Na voglu Reseljeve in Sv. Petra ceste štev. 3 se odda velika prodajalnica cela ali le polovica iste, takoj ali pa za avgustov termin. Povpraša na) se intotatn. 628—3) ff^ooooooo»»oooooooonoooooooooooootto^ » e e « e s « s e « s o Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, l»r»n«>, !I«*. motiliUriiinpi-, vil*«, vsakovrntne šai;e, pile, ImiicI leieSOliti in ploftćt:-viiKt- ti , »»uru l»ni krlZI« ra/lifna mi. tirsKit, 1*>- SHrNku, kljneuviil-(■»rskii, kokrnikn i u nrsltii orotljtt. Nle«llluikl. |»e*l| vuii*t in tuljanu Z<— IriD vsakovrstno kn-li misltit or«»4l|«*, ko< * ii ii j i. /ii m mI rop*-, drslmee Iu drsi, vsakovrstne telit* niče, vsakovrstna plo-fteevlnsit tnealuKasla, pakTiMiHNlH, bukrrun, ilntiMila, lii'lnlu «rntfl in |i'nlnki»iiu. Trombe wi»il» In kuoJiiI<'<»; avettlkn aa v«»a»*e; različna k<»vnn|n aa l*o-6IJe. 141 Jii^-uliilc*", m« • Mlii|(aate ltl|uke, I»milf In r.i4|>Mlie>, plo* t«'«*« »uisre Iu pipe in pivo itd itd. itd. Izdajatelj in bdgovot&i nzeibik: Joaip Nolli. Lastnine in tisk .NaroJnn iibkaruo-. EX