Otroški vertec. Poštenje nosi srečo. (Svobodno poslovenjeno.) \ekpga rokodelca je bolpzen, dragina in druge nadloge pripravila v take stiskp, da je bil vpčkrat prisiljen dobrosprčnih Ijudi prositi pomoči, da je mogpl sp.be. in svojo veliko družino saj za silo preskprbovati z živežem. Npki dan ga zoprt buda sila priganja, da bi šel za pomoč prosit nekega milosercnpga moža, ki mu je že mnogokrat v Imdih stiskah pomagal; loda la dan blagpga dobrolnika ni bilo doma; šel je bil po nekpni opravilu več nr daljpč od svojpga domovja. Ker je bila rokodelčeva potreba silna, sklenp, da hoče iti za svojim dobrotnikoni fako dalrč, da ga najde. Pot njegova pripplje pa ga na vpliko ccsto, na kteri je bilo zastran somrnja v mestu vse živo Ijndi', voz, živine in blaga. „0 nioj Bog"! zdiline ubogi mož, ,,ko bi jaz saj to imel, kar Ijudje na takili potih po nepotrebnpm potralijo, kako srečen bi pač bil!" — Ko gre tako zamišljpn svojo pot, priderči proti njemu voz poln spjmnjevavccv, ki pa je silno urno dervil naprej. Mož gre žalostno svojo pot, prpmišljevaje še vedno svoje sliskc in luge; — pa glej! kar ugleda sredi ceste ležati težak usnjati debel pas. Ko ga z veliko težavo vzdignc od tal, spozna, da je poln srebernega denarja. ,,Gotovo so zgubili la dcnar oni popotni, ktpre seni prpd srečal, in so jo tako naglo podili naprej. Oh ubogi Ijudjp, kakč zpIo se bodo pač ustrašili, ko bodo zapazili tako veliko zgubo! rad bi šel za njimi, pa Bog ve, kje so pri taki nagli vožnji že! In, ali še dobim tudi res pravega, ki je denar zgubil?" Tako govori mož sam s seboj! — Prav skerbno nese (a pas v bližnjo vas k gosposki, izroči ji denar, naj bi pozvedela, kdo ga je zgubil, in naj bi ga mu nazaj odrajtala. Se predpn je dala gosposka svoj razglas med Ijudi, že se je bralo v javnih listih, da je neki tergovec, ki se je iz sejma iz Ž—. vozil, zgnbil 2000 toljarjev srebcrnpga denarja; likrati je bilo pa obljubljenih tudi 100 loljarjev v dar poštenjaku, kdor jib bi najdel, in nazaj odrajtal. Ni terpelo dolgo, in tergovec je bil /.opet vlastnik svojcga zgubljenega dcnarja. Pošteno je izplačal tudi obljnbljenili 100 toljarjev, in ko ubogi rokodelec ta denar sprejme, toči solze veselja. Z ganjenim sercem hvali Boga za tako nepričakovano in obilno pomoč. Tako bogat še ni bil vse svoje življenje. Rešeni so bili liude lakote on in družina: zraven pa je pošteni mnž zopct niogel spešno delati pri svojem rokodelstvu in vlemeljiti si srečo za-se in za drnžino. Nikoli vee niu ni bilo Ireba larnjati: kje bom dobil kruhka, da jaz in moji lakole nc poginemo, in prav pogoslo, ko je na veeer po doveršenem deln sedel pri svoji družini, jiin je z vncto besedo pripovedoval, kako Bog poplača tega, ki vanj zanpa in pošteno ravna. Naj pravičnost in poštenje Spmnljate nas skoz' življenje! Roiloljnb Podratilovski.