Primo nevnik TRST, nedelja, 10. oktobra 1971 jSSTpSSSK UpT* Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 237 (8025)__________________________________________________________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razamofeni na^ ^NEVNIK^^^j^ EvropL^01 ? «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pn Idnji. Bil je edini tiskam partizanski D J Tako pa ne gre! Prav zares ne bi po enem 'fcdnu vnovič omenjali fašistič-he «adunate» na tržaškem Goldonijevem. trgu prejšnjo nede-lj°, saj je bilo že na Garidaldi-jSvem trgu dovolj prepričljivo Povedano vsakomur, ki hoče — 111 tudi tistemu, ki noče — razumeti: da namreč politika d^iogočanja fašističnih adunat v naši deželi s pomočjo sed-bataljonov policajev in orožnikov in s tem politika grobega kršenja protifašističnih bonskih predpisov (ki dati-^io še leta 1952, t. j. iz čar fjvlad desnega centra) in kr-^nja prelepih obljub o sožit-jn in prijateljstvu, ne more i-hieti dobrih posledic ne za Trst ne za deželo ne za drža-v° ne za Evropo. Če torej ta bank dogodka prejšnje nede-ije danes ponavljamo, je temu 'P'r°k predvsem zlata resnica, pa nikoli ne škoduje opozar-javnosti, zlasti pa odgovornih oblastnikov, na nevarnost zgrešene politike, kot nas zgovorno uči zgodovina zad-bjih preteklih let; poleg tega P1 hoteli povedati, da se zdi, np ni nič zaleglo naše opozori ki smo ga zapisali v na-^n dnevniku pred tedni: da P°bo namreč tisti, ki so še ve-nno prisiljeni prenašati fašistično sramotenje, žalitve in v°jnohujskaštvo, prisiljeni po-^ Pač po samoobrambnih sredstvih, če jih 'oblast ne bo JP°gla ah hotela zaščititi. Po bsti nedeljski adunati, je nam-reč popolnoma jasno, da oblast fbnstavno noče storiti te svo-■J® dolžnosti in zaščititi napadenih pred napadalci, še več! anes smo, žal, prisiljeni ugo-viti še nekaj mnogo hujšega: P»blast je začela ščititi napa-zato, da jim je napada-nJe omogočila! Tak je hal nam-izid vseh številnih, brezuspešnih intervencij antifaši-Pri najvišjem predstavnd-vlade v naši deželi. Toda vsega tega ne ugotav-Jamo le mi, temveč so to ugo-. 'pb, kot rečeno, že na Garibaldijevem trgu antifašistični Javorniki in med njimi tudi perka samega Cesara Batti-“Ja. Predstavniki oblasti se ba-Ogovarjajo, da so fašistič- 0 adunato «morali» dovoliti aradi spoštovanja demokratič- ^ ustavnih načel. Zares lep govor! Opravek imamo torej edinstvenim primerom krše-J.a pa-kona v imenu demokra-tie in ustave! V tako slepo uli-i je torej pripeljala naše ob-astbike ta njihova politika šči-^ia fašistične adunate... ln vendar še tik ob odhodu ^ajšnjega in od prihodu nove-"! tržaškega prefekta — ko-rj^rja ni kazalo, da se bo aa politika nadaljevala; go-ril° ^ je cel0j da je prejš-^ 1 odšel, ker je vodil politi- 1 javnega uveljavljanja starih bovih fašistov, dopuščal valjanje pogojev za skrunjena Partizanskih spomenikov in J? je prav zaradi tega prišel j?vi komisar, ki da bo s ta-J^b početjem prenehal — vse j™ navodilih iz Rima, ki jih rJe Prejšnji ni upošteval. In ^ je novi, takoj po svojem prihodu naslovil na javnost 2ar Precej simpatičen pozdrav vabiiom na sodelovanje za t a?0r vsega prebivalstva ln j. bi mi smo ga objavili, a Jbdje so bili takoj mnenja, da °dslej drugače, boljše... ^°da: Ves up zaman! Najprej se je zgodilo, da st tudi novi, kot pred njim i ari’ Poklical k sebi podpisni-® znanega lanskega pisma v ®dsedniku vlade in jim po-j®bai da je obljubljeni spre-aib Pri predsedniku vnovič ^uiožen — ne ve se do kdaj čeprav bo minilo čez kakih tdeset dni že eno leto, od-n7r je bilo pismo poslano. v nikar ne mislite, da je pr-. • V prvih dvajsetih najmanj dvajseto, katera podpisniki niti odgovora niso prejeli... Pred tem pa še velikodušnost enega izmed obeh tržaških demokristjanskih poslancev : Jugoslovani, ne bojte se! Za sedaj vam še ne bomo napovedali vojne zaradi cone B, toda... Nato je prišel odgovor prosvetnega ministra slovenskemu poslancu, v katerem se šovinistična fašistična «Lega na-zionale« postavlja na isto raven z organizacijami Slovencev. In končno: gluha ušesa za antifašistične proteste proti fašistični adunati. Vse to in še marsikaj podobnega nas navaja, da javno vprašamo: Ali je mogoče sodelovati z naj višjim predstavnikom vlade v Trstu pri izvajanju take politike kršenja antifašistične zakonodaje še iz časa desnega oentra? Ali je mogoče poljubljati bič, s katerim te tepejo? Odgovor na takšna in podobna vprašanja so na dlani. Zato pravimo: Tako pa ne gre! Ne more iti! Ali z drugimi besedami: «Hvala lepa za besede sladke! In za pisma...« je zapisal naš slavni pesnik že konec prejšnjega stoletja. S. R. ZAKLJUČILO SE JE ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA PSI Socialisti iščejo alternativo v programih in združitvi vseh sil italijanske levice Predsednik stranke De Martino je govoril o politiki novih ravnovesij ZA SODELOVANJE VLAD SLOVENIJE IN ITALIJE De Martino iiiMmnitnnu*i—inmimnmiimimnunnnmnuiittiwwiimmi»iii«i»iiniiimiliiiwiiiiiiiiiiiiwmiimi»—nit PO POSEGU VOJSKE, ZVESTE VLADI V Argentini zadušen vojaški upor da ni tako, kot to tudi izhaja iz je podčrtal pomembne uspehe letih na BUENOS AIRES. 9. — Glavno poveljstvo argentinskih oboroženih sil .ie danes sporočilo, da so se uporniške enote v Alavarii in Azulu predale vladnim četam in da je bil s tem preprečen državni udar proti vladi predsednika Lanusseja. Po vesteh tiskovnih agencij, argentinska vlada popolnoma nadzoruje položaj in v državi vlada popoln mir. V Buenos Airesu so uradno sporočili, da so bili poveljniki vojaških enot. ki so se predvčerajšnjim uprle, aretirani. Kot poročajo iz Buenos Airesa, so se uporniki predali, potem ko so močne oborožene sile. zveste vladi, obkolile uporniška oporišča. Danes volitve v Avstriji CELOVEC, 9. — V Avstriji bodo jutri politične volitve. Napredna «Zveza slovenskih organizaciji' je pozvala svoje volivce, da volijo za avstrijsko socialistično stranko in dejala, da koroški Slovenci upravičeno pričakujejo izvajanje obljub, ki jih je dal zvezni kancler Kreisky. Katoliški »Narodni svet koroških Slovencev* pa je pozval svoje volivce «da se pri volitvah ravnajo po svoji vesti*. Narodni svet očitno ni mogel pozvati volivcev, da glasujejo za avstrijske demokristjane, ki vodijo do Slovencev sovražno in raznarodovalno politiko. Priprave za popis prebivalstva RIM. 9. — Predsednik Istata profesor De Meio .je danes izjavil novinarjem, da so dokončane vse zapletene priprave za popis prebivalstva, ki se bo nanašal na stanje v noči med 23. in 24. oktobrom. Priprave so trajale tri leta. Celotni stroški dosegajo 35 milijard lir. Treba je bilo natiskati preko 100 milijonov obrazcev in raznega pomožnega materiala. Obrazce bodo pričela razdeljevati 14. oktobra in jih bodo popisovalci pobrali družinam med 27. oktobrom in 10. novembrom. Predsednik osrednje- ga statističnega zavoda ie tudi dejal, da bodo tokrat znatno prej objavili izsledke popisa. RABAT, 9. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin se ie danes sestal s predsednikom maroške vlade Lamranijem. s katerim ie razpravljal o novi trgovinski pogodbi in o tehnični pomoči. Popoldne je Kosigin odpotoval v Casablanco. Naše nove telefonske številke Telefonske številke, ki se začenjajo s številko 9 in s številkama 78, so od danes spremenjene. Pred številko 9 je treba dati še številko 7, med številki 7 in 8 pa številko 2. Zaradi tega so se spremenile tudi telefonske številke našega uredništva in uprave, ki so poslej naslednje: uredništvo: 793 808 in 794 638 uprava: 795 823 ZTT (vratar): 795 873 sledimo komunističnemu modelu, saj prihaja tudi na zahodu do naprednih rešitev. Mi se ne bojimo govoriti o takih rešitvih in mora biti naša akcija v skladu s stvarnim položajem. Treba je preobrniti sistem potrošnje in postaviti na prvo mesto družbeno potrošnjo. To pa je bistvo gospodarskega načrta, ki ga je sestavil Giolitti in je tudi zelo težko, da bo današnja večina sposobna načrt pretvoriti' v stvarnost. Tu je nova pot, tu so nova ravnovesja, ki pomenijo demokratično stabilnost in akcijo za reforme. Glede zunanje politike je De Martino mnenja, da se mera Italija zgledovati na kanclerja Brandta in da postaja konferenca o evropski varnosti stvarnost, komaj bo mogoče ratificirati pogodbe o Berlinu. Zaradi tega je bil optimist, češ da se odpirajo nove perspektive. Na zasedanju centralnega komiteja PSI se je ustvarila nova večina De Martino - Mancini - Lombardi, tako da so v opoziciji izolirani Nennijevi avtonomisti. V resoluciji RIM, 9. — Posebno zanimanje je na zasedanju centralnega komiteja PSI obstajalo za govor predsednika stranke in podpredsednika vlade De martina, saj je desnica skušala razdvojiti tajnika stranke Mancinija in De martina, češ da gre za ostro ločeno stališče, za novo ostro notranjo krizo socialistov in skratka za stranko, ki je v notranjih težavah, izkazalo se je, ' ’ ' , ' zanimivega govora De Martina, ki socialistične stranke. De Martino je dejal: PSI si je ponovno pridobila zaupanje širokih ljudskih slojev, uspela je na volitvah in je odločilno prispevala k sprejemanju reform ter je istočasno delila vladne odgovornosti. Nadaljeval pa je, da bi lahko bili zadovoljni, če bi ocenjevali položaj saimo z vidika stranke. Treba pa je priznati, da gre za zelo resna vprašanja. Volilni izidi od 13. julija so prikazali nevarne elemente usmeritve na desno, ki jih je treba zelo resno ocenjevati, ker so za tem rezultatom močne sile kapitalizma in birokracije. Ne gre za naše napake. V Italiji je vedno obstajala močna desnica. Ne bomo jo premagali z u-merjeno linijo, ki nikogar ne preplaši in istočasno tudi ne rešuje vprašanj italijanske družbe. Tako se podpirajo desni prevratniški poskusi. Desnica se premaga z učinkovito demokracijo, ki je sposobna odgovoriti na zahteve delovnih ljudi. To pa je osnovno vprašanje levega centra, če je že zastarel, ali ne, in če je treba iskati nove politične rešitve. Pravilno je bilo rečeno, da gre sedaj za »stavko investicij* in da je to tudi razlog za proizvodno krizo ter da ni res, da so za njo kravi deiav-, ci, češ da nočejo delati. Socialisti iščejo alternativo v programih in Skušajo pri tom iskanju združiti vse sile italijanske levice. Obrazložitve so lahko različne, toda osnovna misel je jasna: ustvariti je treba politiko reform, ki bo uži vala podporo vseh političnih in simdikaflnih sil, ki se z pjo strinjajo. Tudi v tej zvezi je De Martino govoril o pomembnih uspehih, ki so bili doseženi in je dejal, da so pričeli z nujnostjo, da se premosti »omejitev večine* (kar v italijanskem političnem besednjaku pomeni, da je večina pripravljena sodelovati s komunisti). V celoti niso uspeli, toda vrata niso več zaprta. Ne gre za vstop komunistov v vlado, temveč za gospodarsko politiko in reforme, ki bodo lahko uživale pokoro levice. Absurdno je govoriti, da se vračamo k «frontizmu* iz leta 1948, ko je bil svet ostro razdeljen na dva bloka. Danes komunistični svet ni več monoliten, KPI je naredila pomembne korake, čeprav še niso dokončni, na poti svoje avtonomije. Tudi socialisti so drugačni. Bistveno je, da so socialisti stranka levice, ki se na različne načine povezuje z vso levico. To je mnogokrat težavno in moramo u-poštevati obstoječi položaj, ker se ne sme povzročiti krize, dokler ne obstajajo objektivni pogoji «za naprednejše rešitve*. Vprašanja italijanske družbe prehajajo okvir reform in če bomo izpolnili program reform, še zdaleč ne bomo pričeli reševati bistvenih nasprotij. Ni1 nujno, da večine je govora o novem ravno-večine je govor o novem ravno-govarjaia De Martino in Mancini. Zaključek zasedanja centralnega komiteja so odložili, ker je Fortuna predložil resolucijo, v kateri se zahteva, da se socialisti ne bodo pogajali z demokristjani o referendumu in o razporoki, saj gre za načelno vprašanje. V resoluciji večine, pa je bilo rečeno, da so za takšne razgovore. 19. oktobra Beogradu sestanek mešanega odbora V Beogradu se bo 19. oktobra sestal mešani italijansko - jugoslovanski odbor za izvajanje londonskega sporazuma, kateremu predsedujeta za jugoslovansko stran dr. Zvonko Perišič in za italijansko opolnomočeni minister Milesi Ferretti. Kot običajno bodo razpravljali o normah, ki so bile sprejete v korist obeh narodnostnih skupnosti, o šolskih vprašanjih, o kulturni izmenjavi in o nekaterih drugih vprašanjih. Oba predsednika se bosta ponovno sestala 8. novembra v Kopru, ko bosta obravnavala obmejni promet v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma. Ferrari Aggradi GORICA. 9. — Skupna meja in cela vrsta skupnih vprašanj vzbujajo pri slovenski vladi zanimanje za tesno sodelovanje z italijansko vlado. Takšno žel.jo izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije je njegov član odv. Jožko štrukelj včerai sporočil predstavniku italijanske vlade zakladnemu ministru prof. Mariu Ferrariju Aggradiju. Minister Ferrari Aggradi ie željo pozdravil in pristavil. da_ pobude v tem letu ne bo moč u-resničiti zavoljo številnih obveznosti italijanske vlade, pač pa v začetku prihodnjega leta. Srečanju obeh ministrov v dvorani deželnih ustanov na gori- Jožko Štrukelj 1 škem gradu sta prisostvovala zvezni poslanec SFRJ Milo Vižintin in župan občine Gorica poslanec Miehele Martina. Jožko Štrukelj .je predvsem o-menil zanimanje slovenske republike za izgradnjo komunikacijskih naprav kot so avtomobilska cesta, železnica, plinovod itd. in za vse oblike gospodarskega so-de'ovanja. Zastopnika slovenske in italijanske vlade sta se srečala na današnji proslavi 140-letnice ustanovitve najstareišega in za domače gospodarstvo zaslužnega denarnega zavoda Goriške hranilnice, ki o njej poročamo na go-riški strani. G. V. .......................................-....................... HA SIOVISNCM MIMOHODU CHOT VUIKIH MAHCVROV SVOBODA 7U TITO: SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA JAMSTVO SUVERENOSTI IN CELOVITOSTI JUGOSLAVIJE |y, revolucija je teOke vredna, kolikor je sposobna, da so stoke navija in brani svoje pridobitve Vrhovni BERITE NA 6. STRANI Avstrijska policija je pred nekaj dnevi aretirala znanega celovškega kavarnarja Ernsta Lercha, bivšega SS-Sturmbannfiihrerja, glavnega pomočnika višjega SS in policijskega povelfinika Globočnika. Osumljen je hudih zločinov na Poljskem, deloval pa je tudi v Trstu. mii Slovenske športne igre na Tržaškem Goriškpm poveljnik Jugoslovanske ljudske armade maršal Tito je manevre »Svoboda 71» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Tito je danes dopoldne po slovesnem mimohodu enot, ki so sodelovale v velikih manevrih «Svoboda 71», v katerem so bile tudi teritorialne enote iz vseh šestih republik, govoril na velikem ljudskem shodu v Karlovcu. Tito je ugotovil, da so manevri, ki so bili svojevrsten pregled organiziranosti in pripravljenosti narodov Jugoslavije, da na osnovah kon -cepcije splošne ljudske obrambe branijo in odbranijo svojo suverenost in celovitost socialistične Jugoslavije, popolnoma uspeli. Predsednik Tito je izjavil, da so ga manevri spomnili na slavne dneve osvobodilne borbe, ko se je v borbi proti okupatorju, ki je bila istočasno obračun z nacionalizmom, šovinizmom in domačimi izdajalci vseh vrst, ustvarilo nezlomljivo bratstvo in enotnost: Manevri so potočili, da so pridobitve revolucije, v kateri so bile postavljene osnove SFRJ, globoko vtkane v sistem splošne ljudske obrambe in da se še nadalje poglabljajo. Tito je poudaril, da v jugoslovanski obrambni politiki ni nobene tajnosti, prav tako kot ni »tajne diplomacije* v jugoslovanski zunanji politiki. Predsednik je nadalje ugotovil, da je večina inozemskega tiska pravilno tolmačila manevre, to je, da Jugoslavija hoče samo mir polnem teku in da se pripravlja, da ga ohra- z velikim zanimanjem spremljal nd, ter pripomnil, da je del tiska skušal povzročiti sum v prijateljskih državah, kot npr. vzhodnoevropskih državah, češ da so manevri usmerjeni proti nekomu in da niso preizkušnja, ki naj pokaže, kako bi se v primeru napada branili »ne proti temu ali' onemu, temveč proti vsakemu, ki bi prekršil našo celovitost in suverenost in ogrožal našo državo*. Jugoslavija, je dejal Tito, spoštuje pravice vsake države, vsakega naroda do svobodnega, samostojnega in neodvisnega življenja in zahteva isto od drugih zase. Jugoslovanska miroljubna politika je znana vsemu svetu, prav tako tudi dejstvo, da jugoslovanski narodi v svoji zgodovini nikdar niso ogrožali drugih narodov. »To kar smo že davno rekli, ponavljamo tudi danes: Tujega nočemo, svojega ne damo.* Tito je pripomnil, da je vsem znano, da je vsak Jugoslovan po zakonu dolžan prijeti za orožje v primeru napada na Jugoslavijo in da je v ustarvi določeno, da nihče nima pravice sprejeti kapitulacije. Tito je poudaril, da je skrajni čas, če se hoče obvarovati svet pred katastrofo, da se vsaka država, posebno velike države, v teoriji in praksi odpovedo uporabi sile, da se končno odpravijo napadalne vojaške sile in orožje in da se pristopi k stvarni razorožitvi. Predsednik Jugoslavije je ugotovil, da vsi ljudje na svetu želijo mir, toda še vedno so sile in krogi, ki skušajo s silo dominirati nad drugimi državami in narodi1. Cilj teh zunanjih pritiskov in napadov so v glavnem majhne in srednje države. V nadaljevanju svojega govora je Tito poudaril pomen desledne-ga izvajanja sprejetih ustvamih sprememb za nadaljnji razvoj jugoslovanske socialistične družbe. Pripomnil je, da se v demokratičnem proučavanju raznih vprašanj pojavljajo tudi zelo ostre razprave, da pa se hudo motijo tisti, ki mislijo, da se s tem jugoslovanska enotnost slabi in da se to lahko izkoristi za pritisk od zunaj. O vprašanju obrambe naše države, je poudaril Tito, ni bilo nikoli nesoglasja. V tem pogledu obstaja enotnost in neomajnost. Tito je ponovno poudaril, da ju-gosiovansaa ooramona politika na usmerjena proti nikomur, da je ta popolnoma v skladu z zunanjo politiko, politiko aktivne koeksistence, neuvrščenosti in politike miru, saj je mir nujen pogoj socializma, mednarodnega sodelovanja in napredka na svetu. Tito je poudaril, da Jugoslavija v zunanji politiki skrbi, da čim bolj prispeva h krepitvi miru in k rešitvi akutnih mednarodnih vprašanj. Delovanje Jugoslavije na mednarodnem poaročju je tudi sedaj zelo intenzivno. V zvezi s tem je Tito omenil razgovore, ki jih je imel z Brežnjevom, ki so po njegovih besedah velikega pomena za krepitev prijateljskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Na koncu svojega govora je Tito izrekel priznanje vsem udeležencem manevrov in ljudstvu manevrskega področja in poudaril, da so na manevrih vsi pokazali tako moralo in enotnost, kot za časa narodnoosvobodilne borbe. To je po ugotovitvi Tita zelo važno, kajti v sodobnih vojnah ni nobene razlike med fronto in zaledjem. Tito je izjavil, da je nanj napravil posebno velik vtis zadržanje in navdušenje mladine na manevrih in izrazil prepričanje, da jugoslovanske mladine ne more nihče odvrniti od poti graditve samoupravne družbe. Znano je, je zaključil Tito, da je vsaka revolucija toliko vredna, kolikor je sposobna, da se stalno razvija in da brani svoje pridobitve. Mi smo s temi manevri dokazali svojo pripravljenost in sposobnost, da našo revolucijo, pridobitve narodnoosvobodilne borbe, samoupravni socializem, enotnost in nacionalno enakopravnost narodov in narodnosti branimo in ubranimo pred vsako nevarnostjo. B. BOH« TRŽAŠKI DNEVNIK POMEMBEN SKLEP ZA TRŽAŠKE POTROŠNIKE Delavske zadruge in ENCO bodo zamrznili tene do 10. januarja Po čem bo prehrana v njihovih poslovalnicah . Letos brez poviškov med božičnimi in novoletnimi prazniki ? Na zadnji seji stalnega odbora j 350, sir Emmenthal 1.650, sir late- ria 1.500, gorgonzola 1.750, sir Parma Slamich 2.950, Provolone 1.400, skuta Salpat 700, cmozzarella Sal-pat 1.200, mleko, 1/2 litra 80, yogurt Salpat 60, žganje Julia 3/4 1.750, majoneza Orco 165, margarina Gra-dina 850, mortadela 850, olivno olje prve izbire 720, Bertolli 850, Dante 1/2 480, isto 1/1 915, olivno olje Sas-so 1/2 550, špansko olivno olje. liter 770, semensko olje Bertolli 450, Oio 435, Topazio liter 425, ječmen 250, svinina 1.260, prepečenec 110, testenine Barilla 134 70, isto 1/2 130, jajčne testenine Barilla 1/4 120. isto 1/2 235, testenine Miramar 1/2 120, jajčne testenine Pastificdo Triestino 1/2 200, grah Culina srednje vrste 1/2 115, olupljeni paradižniki Cirio 1/3 80, isto 1/2 120, De Rica 1/2 125, Elvea 12 110, kuhan pršut 1.900, gnjat 4.000. riž Arbo-rio 240, riž RB 230, riž Arborio Cur-ti 270, riž Rizzotto Curti 255, riž RB Curti 240, Rosso Antico Buton 1/1 1.330, Furlanska salama 1.650, ogrska salama Morgante 1.650, salama Dentesano 1.100, kranjske klobase 230. hrenovke 140, milo Scala 200 gr 60, isto 400 gr 140, tunina MaruzzeHa 1/8 250, isto 1/4 410, vino Bolla 18 litra 820, vino Bertolli, liter 260. furlansko vino, rdeče in belo, 155, furlanski Merlot in R;esling 170, merlot extra in Toke’ 185, Tombruspo 196. Lambrusco 2 litra 370. sladkor 260. Goveje meso s kostmi: prednji del I. 820, prednji del II. 560, zadnji del 1.120, zrezki 1.380, rozbif 1.620, jetra 1.169, teletina s kostmi: prednji del 960, prva izbira 1.220, hrbet in pleče 1.440, kotlet 1.840 in zrezki 2.040. za nadzorstvo nad cenami, ki je bila pretekli četrtek pod vodstvom podprefekta Micelija. so pripravili načrt o posegih za ustalitev cen, ki ga bosta na tržaškem trgu izvedli organizaciji Delavske zadruge in občinski potrošniški zavod. Seje so se udeležili tržaški kve-stor D’Anchise. karabinjerski stotnik Munaron. načelnik mestnih redarjev Grison. predstavnik tržaške občine De Bianchi. načelnik inšpektorata za prehrano Fulizio, predstavnik združenja trgovcev Mi-chelazzi. predsednik in ravnatelj Delavskih zadrug Pečenko oziroma Zocchi, podpredsednik F.NCO Love-ro. predstavnik delavske zbornice Di Turo in predsednik združenja potrošnikov Palladini. Delavske zadruge in občinski potrošniški zavod sta pristala na takojšnjo zamrznitev cen Mara za široko potrošnjo, ki ga prodajata v svojih poslovalnicah, in sicer do 10. januarja 1972. S tem je zagotovljen sedanji nivo cen tudi za časa božičnih in novoletnih praznikov, ko se po navadi tudi pri nas redno beleži občutno naraščanje cen bodisi zaradi samih praznikov. bodisi zaradi večje kupne moči ob trinajsti plači. Organizaciji sta si pa pridržali pravico, da dvigneta cene blagovnim zvrstem, ki bi se med tem časom podražile na viru proizvodnje, vendar le po predhodnem sporazumu s stalnim odborom za nadzorstvo nad cenami. V drugi polovici tekočega meseca bosta organizaciji začeli prodajati blago za široko potrošnjo tudi pod dogovorjeno ceno. O vsakem takem posegu bo javnost pravočasno obveščena, predvidevajo pa, da bodo posamezne prodaje trajale po sedem ali petna»t dni. Možno je tudi. da se bodo omenjenima dvema organizacijama pozneje pridružile še druge. Poseg je namreč po eni strani namenjen potrošnikom, da jim bo zajamčena dogovorjena cena za najvažnejše vrste blaga široke potrošnje, po drugi pa je njegov namen, da bi vplival tudi na druge trgovce, da bodo uravnali svoje cene s cenami v poslovalnicah Delavskih zadrug in ENCO. Nadaljnji poseg v prizadevanju za ustalitev cen ie dnevna objava cen (na debelo in na drobno) za ribe, sadje in povrtnino. Vsak dan bo objavljen cenik tako iz glavne ribarnice ih z občinske tržnice, kakor tudi iz prodajaln, ki poslujejo v mestu in okolici. V oktobru so kvestura, karabinjerji in mestni redarji nadaljevali z nadzorstvom nad cenami in so v tej zvezi obiskali 1.160 trgovin. Do včeraj so naložili 33 glob in prvič ustno opozorili 39 trgovcev, da niso imeli na vpogled predpisanega cenika. Cene, ki naj veljajo nespremenjene do 10. januarja prihodnjega leta, so v glavnem naslednje: V POSLOVALNICAH DELAVSKIH ZADRUG «SUPERCOOP» Vino Coop, liter, 170 lir, žganje Coop 40 stopinj, liter 1.260 lir, mineralna voda Recoaro 110, pivo Forst svetlo 3/4 litra 160, pivo Vigor temno, 7/10 175, pivo Italcoop, svetlo 7/10 135, fižol Barlotta Italcoop, 500 gr. 100, dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga 150 gr 80, fižol Barlotta kg 160, kuhan fižol »Cannellini* 1/2 kg 115, mešane stročnice 1/2 120, sadni sokovi Sol D’Oro 130 gr 40, isto 550 gr 160, prvovrstni grah Sol D'Oro 1/2 kg 150, svež grah prve izbire Sol D’Oro 1/2 kg 125, margarina Italcoop 200 gr 110, maslo Giglio 1.750, maslo Coop 1.650, sir lateria svež. 1.350, parmezan 2.400, uležan parmezan (padano) 2.950, pravi parmezan 3.200, kuhan ali pečen pršut 2.100, gnjat vrste Parma 4.700, mortadela Asso 400 gr 1.100, mortadela Oro 980, konservirane breskve Sol D’Oro 1/2 kg 190, konservirane hruške 130, sadna kupa 190, konservirane češnje 1/2 kg 230, marmelada Sol D’Oro 350 gr 220, marmelada Fruttaviva 400 gr 300, marmelada Cirio 250 gr 220, marmelada Menz & Gasser 750 gr 370, olupljeni paradižniki Cirio 300 gr 85, isto 500 gr 125, olupljeni paradižniki Italcoop 1 kg 180, isto pol kg 95, testenine iz trde pšenice Zanellind 1 kg 190, isto Qua-druvium 140, testenine Italcoop kg 220, isto 500 gr 115, semensko olje »propaganda* liter 40, semensko olje COOP 90, olivno olje Italcoop 710, olivno olje COOP, liter 750. V PRODAJALNAH ENCO Kis, liter 170, mineralna voda Recoaro 100, Amaro Ramazzotti, liter 2.350, pivo Dreher 2/3 170, isto 1/2 125, pivo Dreher močno 1/2 145, pivo Prinz Brau 0,66 litra 170, isto 0,88 litra 210, pivo Villacher svetlo 1/2 155, temno 160, pavesini 130, Brarvdy Stock original 1/2 1.220, Brandy Stock 84 pol litra 1.390, Brandy Stock Royal, 3/4 2.190, Vec-chia Romagna 3/4 2.060, maslo A.I. (BAI) 1.500, avstrijsko čajno maslo (BAI) 1.700, mesna konserva Sim-menthal 1/7 170, isto 1/5 260, isto 1/3 310, China Martini, liter 2.180, Coca-Cola in Fanta 90, isto velika steklenica 185, dvakrat koncentrira na paradižnikova mezga De Rica 100, kislo zelje Zuccato 1/2 120, Crema Maršala Crismani liter 900, Cynar, liter 1.745, detergent Scala (tekočina) 115, pralni prašek Scala 200 gr 50, isto 900 gr 245, konfekcija 5 kg 1.800, Dixan 380, Dixan 5 kg 2.700, fižol vrste Barlotti 760, vrste Saluggia 380, pšenična moka 00 140, koruzna moka 110, Femet Branca 3/4 2.650, sirčki Milkana Posebna TV oddaja o vlogi naše dežele V dvorani deželnega sveta bo četrtek popoldne posebno televizijsko snemanje o problemih Furlanije - Julijske krajine kot mejne dežele in o njeni vlogi mostu v tem delu Evrope. Spregovorili bodo po en predstavnik vseh svetovalskih skupin v deželnem svetu. Za Slovensko skupnost bo govoril dr. Drago Štoka. Oddaja bo v soboto zvečer na dru- gem sporedu italijanske televizije, in sicer v okviru rubrike »deželna tribuna*. Poslanec KD Galloni za zborovanje stranke Član vsedržavnega vodstva Krščanske demokracije posl. Giovanni Galloni se bo jutri udeležil zborovanja pokrajinskih in sekci iških voditeljev stranke. Razpravljali bodo o problemih in o sklepih, ki jih je sprejel vsedržavni svet KD, posl. Galloni pa bo orisal delo vrhovnega organa stranke. Sledila bo razprava. Zborovanje se bo začelo ob 19. uri v mladinskem centru v Rojanu. Ul. Moreri 24. SINOČI V ŽUPNIJSKI DVORANI V DEVINU Spodbuden prosvetni večer Kulturnega krožka Devin-Štivan Spregovoril je župan dr. Dragomir Legiša - Nastop pevskega zbora «Fantje izpod Grmade» in predvajanje «Kaplana Martina Cedermaca» V mali župnijski dvorani v Devinu je bila sinoči prireditev, ki jo je organiziral «Kulturni krožek Devin - Štivam. ki je pravkar začel delovati. Šlo naj bi torej za nekakšno krstno prireditev, ki naj obnovi kulturno - prosvetno delovanje na področju, kjer je bogato delovanje izpred nekaj let skoraj izumrlo. Uvodne besede je spregovoril predsednik športnega društva Devin - Štivan — v okviru katerega deluje tudi kulturni krožek — dr Dragomir Legiša. ki je poudaril pomanjkanje pravega kuhurno-pro-svetnega delovanja v vaseh, ki so skoraj na robu tržaškega de,a slovenskega ozemlja. Omenil je važnost takega delovanja predvsem na ozemlju, kjer predstavlja glavno nevarnost potujčevanje. «Vendar se razmere spreminjajo». je še dejal dr. Legiša «in perspektive so za nas ugodne Barometer iiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S SESTANKA NA POKRAJINSKI UPRAVI VELJAVNOST ENOTNEGA NASTOPA ZA RAZVOJ POMORSKEGA PROMETA Predstavniki krajevnih uprav in sindikatov bodo pazili, da se izvajajo ukrepi v korist Trsta Tržaška pokrajinska uprava je včeraj izdala tiskovno poročilo o sestanku, ki je bil po razgovoru z ministrom za trgovsko mornarico v Tržiču, sestanka so se udeležili predsednik pokrajine Zanet gani glede preureditve pomorskih prog PIN, kakor tudi stalne skr bi, da se bodo sklepi izvajali, zlasti kar se tiče najpomembnejših ukrepov za Trst, in sicer ohranitev družb PIN, vloge Tržaškega ti, župan Spaccini, predsedrik tr Lloyda v tovornem prometu, v kiju govinske zbornice Caidassi, pred- '" " sednik Ustanove za tržaško prista- nišče Franzil, sindikalni zastopniki Saranz za CGIL, Gosdan za CISL in Fabriccj za D-lavsko zbornico UIL, funkcionarji m strokovnjaki. Tako se je nadaljeval enotni razgovor za ohranitev in razvoj tržaškega pomorstva in to načelo je bilo izredno poudarjeno po pogovoru z ministrom Attaguileje.n, ki je zagotovil veljavnost sklepov CIPE ter voljo vlade, da se tudi v fazi izvajanja sklepov posvetuje s predstavniki krajevmh ustanov in sindikalnih organizacij. Na sestanku so poudarili nujnost sodelovanja z osrednjimi oi- ■iiiiiiiiiimmiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMUliuunmiiiiiiiitiiiitiiiiiiuiiiiiinuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii VPRAŠANJE POSLANCA ŠKERKA PROSVETNEMU MINISTRU Kršitve zakonskih predpisov pri habilitacijah v Trstu Poslanec pravi, da so bili zaradi tega oškodovani nekateri slovenski profesorji Poslanec Škerk v svoji pismeni interpelacija sprašuje prosvetnega ministra, če mu je znano, da je prišlo do kršitve nekaterih zakonskih predpisov pri usposobljenost-nih izpitih v Trstu, ki so bili razpisani z ministrsko odredbo z dne 12. 12. 1970 in so bili opravljeni v preteklem septembru. Na ta način so bili oškouovani nekateri profesorji, ki so se prijavili k izpitu, zaupajoč v določbe zakona z dne 15. decembra 1955, štev. 1440 in v zagotovila funkcionarjev prosvetnega ministrstva in krajevnih šolskih oblasti, ki so predpise ministrske odredbe pripravile. V svoji interpelaciji se poslance Škerk sklicuje na člen 9 ministrske odredbe, ki določa, da mora jo izpiti temeljiti na učnih programih razredov, v katerih kandidati učijo; sicer drugače izpiti sploh ne bi bili mogli biti razpisani, kajti člen 6 zakona z dne 15. decembra 1955, štev. 1440, določa: «Z odlokom predsednika republike, po predhodnem sxlepu ministrskega sveta in na predlog zakladnega ministra, upoštevajoč mnenje višjega sveta za javno vzgojo, bedo določene vse formalnosti in izpitni programi za danes odlok predsednika republike za usposobljenostne izpite za poučevanje na šolah s slovenskim uč nim jezikom. Zato — nadaljuje še poslanec Škerk — je nerazumljivo, kako je komisija na teh usposooljenost-nih izpitih izpraševala po programih, objavljenih v Uradnem liscu z dne 29. decembra 1969., štev. 326, ki veljajo samo za šole z italijanskim učnim jezikom in ki niso bili do sedaj še nikoli odo breni tudi za šole s slovenskim učnim jezikom. Prav tako komisija ni upoštevala predpisov iz členov 13 in 27 odloka republiške ga predsednika z dne 29. anrila 1957, štev. 972 in edinega člena zakona z dne 28. julija 1961, štev. 827 glede na potrebno zakonito število prisotnih članov komisije za določanje ocene, glede na vsakodnevno takojšnjo objavo izpitnih izidov in glede na neootrehno ponavljanje izpitov iz predmetov, v katerih so kandidati že napravili usposobljenostni ’zpit. Ob zakljunčku poslanec Škerk vprašuje prosvetnega ministra, če se mu ne zdi primemo, da po členu 24 odloka republiškega predsednika z dne 29. aprila 1957, štev. 972 vsaj delno razveljavi izpit za prizadete kandidate. čitev novih ladij itd. V tej smeri bo delovala komi- sija javnih upraviteljev in sindikalnih zastopnikov v prihodnjih tednih pred razgovori na ministrstvu in drugih pristojnih mestih v Rimu. Na sestanku so tudi poudarili, da ima vprašanje pomorskih prog Finmare življensko važnost za tržaško pristanišče in da ga je treba vključiti v perspektivni načrt ekonomskega razvoja Trsta v širši deželni, vsedržavni ter mednarodni okvir. Odprta razstava cOkuzenje okolja in kmetijstvo» Sinoči je bila v dvorani opeh skega doma odprta razstava na temmUkuženje okolja in kmetijstvo*, ki jo je priredil pokrajinski odbor Vsedržavne zveze zadrug in vzajemnih blagajn v sodelovanju s Kmečko zvezo. Kmetijsko zadrugo in Združenjem živinorejcev. Razstava predstavlja uvod v štiridnevni program in bo odprta še danes od 10. do 13. ure, jutri od 17. do 20. ure ter v sredo od 18. ure dalje. Nekaj fotografskih posnetkov iste razstave so prireditelji predvajali že pretekli četrtek v kriškem ljudskem domu. Na žalost take razstave ne zanimajo široke javnosti, zaradi tega pa niso nič mani orivlačne za tiste, ki se nekaterih vprašanj — kot je okužen ie in onesnaženje — zavedajo in z grozo onažaio, kako postajajo čedalje bolj pereča. Slike, ki so razstavljene na Opčinah, so tragični dokumenti, ki se slučajno nanašajo na kraj Pe-gognaga, lahko pa bi prikazovali stanie mnogih drugih krajev v Italiji in izven nje, kjer so nujno potrebni strogi ukrepi za spremembo socialnih, gospodarskih in drugih pogojev. V ponedeljek bodo v isti dvorani vrteli dva dokumentarna filma, ki jih je posnel center za socialno kinematografijo: »Tetanus — sovražnik, ki ga je treba poraziti* (dokumentar bodo spremljale razlage živinozdravnika dr. Florjančiča) ter »Kras in njegove naravne lepote*. Pobudo bo zaključila okrogla miza, ki bo v sredo zvečer in katere se bodo udeležili arh. dr. Costa, dr. Fabiani dr. Poldini in dr. Vremec. novih razmer in sprememb je šola. v kateri smo lahko prav letos zabeležili izboljšanje in povečanje števila slovenskih otrok-» Ob zaključku ie pozval mladino, še posebej študirajočo mladino in izobražence ter seveda tudi vse ostale vaščane, nai z aktivnim delom in pobudami, lahko pa tudi samo z idejami, pripomorejo k obnovitvi delovanja. V imenu kulturnega krožka je spregovorila nekaj besed Damja na Mervič, ki je opozorila navzoče na nevarnost mlačnosti, katere posledice so včasih lahko slabše od samega zatiranja. Mervicova je nato napovedala nastop zbora «Fantje izpod Grmade». ki so pod vodstvom Iva Kralja zapeli sedem pesmi. Navzoči so z izrednim zanimanjem prisluhnili ubranemu petju zbora, ki je izredno številno občinstvo še posebej navdušil z Vrab-čevo «Zdravico». Po kratkem odmoru je večer za ključilo predvajanje filma «Martin Čedermaca, ki je krožku posredovala SPZ. Občinstvo se je nato zadovoljno razšlo, krožek pa se namerava v kratkem sestati, da bi skušal organizirati še kako podobno prireditev. Seja izvršnega odbora SKGZ Včeraj popoldne se je v Trstu sestal izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, na katerem sta Edvin Švab in Fd-mund Košuta poročala o vpisu otrok v slovenske šole vseh vrst in stopenj na Tržaškem in na Goriškem. Iz podatkov je razvidno, da je vpis zadovoljiv in da slovenska mladina v vedno večjem številu nadaljuje svoj študij na višjih srednjih in v zadovoljivi meri tudi na strokovnih šn lah, kakršna je bila pred štirimi leti ustanovljena v Gorici, pred dvema pa v Trstu. V zvezi s predlogi za združevanje enorazrednih šol je izvršni odbor mnenja, da ni mogoče prenašati združevanja enorazrednic večinskega naroda tudi na manjšinskega. ker so narodnostni interesi naše narodnostne skupnosti tako močni, da narekujejo premišljene prijeme. Predvsem gre za vprašanje, ki more o njem sklepati celotna narodnostna skupnost v okviru šolskih odborov, ker so najbolj pristojni za reševanje takšnih vprašanj. Govor je bil nadalje o pripravah stališča slovenske narodnostne skupnosti do reševanja svojih osnovnih odprtih vprašanj, ki ga ho delegacija Slovencev v I-t^liii pojasnila predsedniku vlade Colombu, kadar jo bo ta spre-jel. Člani izvršnega odbora so se seznanili z vsem dosedanjim delom podpisnikov spomenice, s posameznimi stališči glede rpševa-nia narodnostnih vprašani M podlagi dosedanjih in prihodnjih pobud in zahtev ter še posebej z zadnjo fazo priprav za samo srečanje z ministrskim predsednikom. Izvršni odbor je nadalje razpravljal o ljudskem štetju, do katerega so vse skupine. Slovencev v Italiji izdelale svoje jasno izraženo nasprotovanje, in o zbiranju popisovalcev za niegovo izvedbo. V skladu s sejnim sklepom, ki zadeva vrnitev poita'iienčen;h priimkov v slovensko obliko, ie zveza poiskala dekrete, s katerimi so priimke poitalijančili, ter se pripravlja na učinkovito akcijo za njihovo vrnitev v slovensko obliko. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU razpisuje NATEČAJ za novega gostilničarja. Prošnje vložiti še danes. usposobljenostni izpit*. Do seveda ni bil objavljen še tak ..........................................................................................................................................im..... Giampaolo Piazza in študentka Ma- Danes, NEDELJA, 10. oktobra DANIJEL Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 11.16 — Luna vzide ob 21.50 in zatone ob 13.26. Jutri, PONEDELJEK, 11. oktobra SAMO VREME VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 18,4, najnižja 11, ob 19. uri 16,1 stopinje, zračni tlak 1023,4 stanoviten, veter 6 km na uro. vzhodnik, Vlaga 73 odstotna nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 18,8 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. oktobra se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 80-letna Anna Deli-se vd. Sancin, 72-letna Irene de Bari por. Andriani, 85-letna Angela Decaneva vd. Sablich, 85-letru Mas-similiano Puntar, 74 letni Francesco Petruz, 68-letni Giuseppe Dibomo, 84-letni Giovanni Salmassi, 57-let-pi Primo Benedetti, 60-letm Oskar Masii, 78-letna Filomena Candusio por. Cattunar, 70-letni Violante Sattler. OKLICI: oficir vojske Giampaolo Pani in učiteljica Laura Facciolla, finančni oficir Adelmo Ciato in trgovka Angelina De Rosso, študent Joseph Sanssoon in študentka Rosa Laura Fischbein, slikar Dario Mar- Včeraj-danes sich in delavka Gabriella Michelut-ti, arhitekt Luciano Carberi in študentka Enrica Errante Parrino, inženir Fabio Nicoli in učiteljica Fla-via Pison, načrtovalec Claudio Viola in uradnica Luciana Turco, delavec Carlo Bigoi in trgovinska pomočnica Marimella Raze, mehanik Lombardo Romano in trgovinska pomočnica 8EBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL trst, Ul. Mazzini 53. f el. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo Laura Cesaratto, monter Gianfranco Giosento in gospodinja Maila Sar-do, hidravlik Italo Grimani in delavka Anna Maria Caffou, uradnik Ser-gio Musizza in frizerka Nicoletta Lanza, uradnik Franco Ortolani in univerz, študentka Patrizia Klein, stražnik javne varnosti Salvatore Scalia in trgovinska pomočnica Tul-lia Carlevaris, kapetan Roberto Mil-lo in gospodinja Maria Pia Rizzi, vratar Silvano Raccar in gospodinja Zdenka Bertosa, hidravlik Nicolino Perelli in šivilja Anita Terčon, ličar Marino Canciani in frizerka Viviana Cimerlait, geometer Vittorio Muie-san in pedikerka Loredana De Gregor io, podoficir vojske Giuseppe Fa-rina in gospodinja Gigliola Rossini, Lorenzo Pontarini in trgovka Giu-liana Carli, univerz, študent Michele in uradnica Maria Grazia Cassata, uradnik Pierluigi Bevilini in uradnica Anna Maria Ascolese, uradnik Giovanni Muratti in trgovska pomočnica Roberta Lucca, špedidoner Giacomo dott. Borruso in univerz močndca Roberta Lucca, špediter ski izvedenec Claudio Cemivani in frizerka Rina Basolo, poštar Oscar Pitacco in gosjjodinja Anna Rosa Garinella, učitelj dr Fabio Denitto in šivilja Giulia Denitto, špediter Gianfranco Lorenzoni in bolničarka Filomena Lattieri, industr. izvedenec Renato Fabro in učiteljica Maria Grazia Cappelletto, mehanik Tomaso Čufar in gospodinja Giovan-rva Metilli, ofičir vojne mornarice rialuisa De Vicenzi, uradnik Giorgio Dilissano in učiteljica dr. Nevia Damini, trgovec Dametrio Pachys in uradnica Livia Trussini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti-Emili, Ul. Combi 19; Al Sam-maritano, Trg Ospedale 8,; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Čampo S. Giacomo 1: Gri-golon. Trg Virgilio Giotti 1: Ai Due Mori. Trg Unitš 4: Al S. Lorenzo Ul. Soncini 179 (Skedenj). LOTERIJA BARI 28 13 84 24 3 CAGLIARI 24 33 15 1 74 FIRENZE 82 49 89 85 71 GENOVA 44 7 73 32 46 MILANO 32 50 47 84 19 NAPOL1 74 28 71 81 63 PALERMO 57 68 87 47 73 ROMA 16 86 66 40 76 TORINO 55 50 71 84 23 VENEZIA 45 8 37 81 10 ENALOTTO 112 X X 2 X 1 X X 1 2 Kvote: 12 točk - 7.434.000 lir: U točk — 202.700 lir; 10 točk - 19.100 lir. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN Režija: MILE KORUN Danes, 10. oktobra 1971 ob 16. uri uri V sredo, 13. oktobra 1971 ob 20.30 V čertek, 14. oktobra 1971 ob 20.30 (abonma red C) (abonma red D - mladinski) (abonma red E - mladinski) Abonmaji in vstopnice so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265-734269, vsak delavnik od 10 d o 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. VERDI Danes ob 16. uri zadnji nastop sovjetskega baletnega ansambla «Be-riozka* z istim programom kot pri prvih dveh nastopih. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. V sredo in v petek ob 18. uri bosta na programu koncerta za tržaško srednješolsko mladino. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral prof. Lui-gi Toffolo. Prvi koncert bo obsegal skladbe: uverturo iz Beethovnovega «Coriolana». Vivaldijev koncert za flavto in orkester (solist Bruno Da-pretto), Bottesinijev koncert za kontrabas in godala (solist Mario Ric-ciuti), dva Dvoržakova slovanska ple-s ain Lisztove preluje; drugi koncert v petek pa skladbe: Mozartovo «Malo nočno glasbo*. Rimsky-Korsa-kovo koncertno fantazijo za violino in orkester (solist Simeone Baldassa-re). Adagietto za Mahlerjevo Peto simfonijo in Straussovo simfonično poemo Till Eulensniegel. Posamezne pklnHhp ho poslušalcem opisal prof. Bruno Bidossu. POLITE AMA ROSSETTI Danes ob 16.30 poslovilna predstava Anne Proclemer «Ta ljubezen, tako krh^a, tako brezupna*, kateri bo v torek sledila Camusova drama «Ca)igola» s Sergiom Fantoniiem. Valentino Fortunato in Giancarlom Sbra-giom. Za obe izvenabonmajski predstavi imajo abonenti popust. AVDITORIJ Danes popoldne ob 16.30 zadnja ponovitev gledališko - glasbene predstave «Mahayana Trans in happiness*. V sredo enkratni nastop dunajske skuDine »Die Komedianten* z delom «Wir spielen Frieden*. Danes vrazfrujeta 40-letnico poroke MARIJA in ANGEL GRGIČ iz Padrič. Vse najboljše jima želita hčeri Silvana in Pierina z družinama. Nazionale 14.30 «Love story», Ali MaeUraw, Ryan 0'Neal. Fcnice 14.30 «11 piccolo grande uo-mo». Martin Balsam, Jeff Corey, Chief Dan Georgie. Eden 15.00 «11 Decamerone*. Techni-color*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 »Er piš*. Adriano Celentano, Claudia Mori. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 14.30 »I diavoli*, Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 14.30 «Una farfalla con le ali insangumate*, Evelyn Stewart. Glan-carlo Sbragia. Alabarda 15.00 «Sinuhe TEgiziano*. Kinemaskop technicolor. E. Pur-don, Jean Simons, Victor Mature. Filodrammatico 15.00 »Lo spettro*. Technicolor. Revija grozotnih filmov. Aurora 15.00 »Punto zero*. Technicolor. Impero 15.00 «11 corsaro nero*. Technicolor. Cristallo 15.30 »Per grazia ricevuta*. Nino Manfredi. Technicolor. Capitol 14.30, 16.20. 18.10, 22.00 «La tarantola dal ventre nero*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 14.30. Zadnji dan: »La ca liffa*. R. Schneider, Ugo Tognazzi. Technicolor, prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «A1 soldo di tut-te le bandiere*. Tony Curtis, Charles Bronson. technicolor. Ideale 14.00 »Strogoff*. Johny Philips, Mimsv Farmer. Technicolor. Astra 15.00 »I/arciere di fuoco*. Giu-liano Gemma. technicolor. Abbazia 14.30 »Chisum*. John Wayne. Forrest Tucker. Technicolor. KINO «IR1S» PROSEK ponovi danes ob 16. uri kinema-skopski barvni zgodovinski film: C RO M W E L L Igrata: R. Havris in A. Guimas Razstave V Tržaški knjigarni ima razstavo bakrotiskov Tončka Kolerič. Razstava bo odprta do 24. oktobra. V prosvetnem društvu »Ivan Grbec* v škednju, Škedenjska ulica 124, je še danes razstava slikarja Vladimira Klanjščka. Odprta bo od 10. do 13. ure. Prosvetno društvo IVAN GRBEC Skedenj — Ul. di Servola 124 predvaja v TOREK, dne 12. oktobra t.l. barvni film Bratovščina sinjega galeba Popoldanska predstava za otroke bo ob 17. uri, večerna predstava namenjena odraslim ob 20.30. Vabljeni! Vstop prost! ŠOLA GLASBENE MATICE PODRUŽNICA NABREŽINA Vaje dekliškega pevskega zbora iz Nabrežine se bodo pričele 12. oktobra 1971 ob 17.15 v prostorih glasbene šole v Nabrežini. V torek 12. t. m. ob 20.30 v kulturnem domu v Ulici Soncini 112 «Slovenske balade in romance». Pripoveduje Stane Raztresen. Šoiske vesti h Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* -Trst, Str. di Guardiella 13/2 sporoča, da se bo v novembru t.L pričel večerni tečaj srbohrvaščine, ki ga organizira Pokrajinski konzorcij za tehnični pouk in sicer za I. in II. letnik. Vpisovanje v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah in petkih od 18. do 20. ure ali po telefonu št. 95-326 do vključno 20. okt. osnovne šole, Trg Monte Re. SPDT priredi V nedeljo, 17. oktobra, avtobusni izlet v Benečijo. Na programu vzpon na Ivanac (1.167 m) z izhodiščem iz Čanebole. Na povratku ogled čedadskih zanimivosti. Izlet posebno priporočljiv za mladino. Cene: člani 1000 lir, nečlani 1200, otroci do 11. leta 500 lir. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. do 13. okt., kjer naj se poravna voznina. SPDT priredi 3. tn 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice, Metlike. Črnom tja. baze 20. itd. Podrobnosti pravo časno. Prosvetno društvo «S. Škamperle priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Pazin z ogledom zgodovinske cerkve v Hrastovljah, muzeja v Moto-vunu in drugih važnih zanimivosti. Vpisovanje po telefonu: 70R34 od 9 do 13. ure in od 18. do 20. ure. PD. «Tabor» Opčine priredi jutri 10. t.m., enodnevni izlet v Hrastovlje z ogledom stare cerkve, v Buzet in preko istrskih toplic Sv. Štefan v Motovun. Povratek preko Buj ln Portoroža na Opčine. Vpisovanie Izključno v Prosvetnem domu od 20. do 21 .ure. PD »France Prešeren* iz Boljunea priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Rezijo. Vpisovanje pri Tatjani ■ »Mi nimoda*. Mali oglasi ZA G F N O V O IŠČEMO gospo dične, baristke, pomočnika bara in gospodične za postrežbo v dvorani. Visoka plača. Telefonirati 010/281404. vt.IlHOEN* — mehanična delavni ca Samartttani m Mtceo m prodaja nadomestnih delov III Hlttmeyer 4/a IMATE KESEIN NAMEN, da si pa iSCete ŽIVLJENJSKEGA IJKIIUA? Str osamljeni, pogrešate toplih besed m družine? Se telite izogniti avanturam neresnic in izkoriščanju neugledne mu spoznavanju na cestah ln po io kalth? Pišite nam. ali pa nas obišClte Pri naših odgovorih — na kuverti m oznake našega podjetja, tajnost vam jr zajamčena. POSKEUOVAI.NICJA /,A ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie-teršnlkova a ZOBOZDRAVNIŠKA ambulanta v Tržiču (Monfalcone) prodaja skoraj novo zobozdravniško opremo s turbo-svedrom. Telefonirati v Trst, št. 733482. IŠČEMO gospodinjsko pomočnico za maloštevilno družino. Plača dobra. Maria Antonietta di Porcia - Piaz-zetta Ottoboni 10 — Pordenone. Tel. 28159. KROJACNICA za ženska oblačila išče šiviljo, poldelavko in vajenko. Zglasite se pri BELTRAME, Ul. del Monte, 8. ITALIJANSKI SVOBODEN profesfona lec srednjih let išče slovenske prijateljice za drago poznanstvo. Odgovor, potni list št. 5362312/P poste re-stante TRST. 4-ČLANSKA DRUŽINA išče hišno pomočnico, ki ima rada otroke, za čas 9.30 do 18. ure, Ul. Bonomea - Monte Radio - Tel.na 7351 int. 253 Harvic. KŽl SLIKARSKI EX TEMPORE PRI PIŠČANCIH (NAD ROJANOM) V NEDELJO, 10. OKTOBRA za diletante in profesioniste. žigosanje platen ali osnov na stičišču ulic delle Robinie in Sotto-monte od 8. do 10.30. — Ob Žigo- j sanju vsa druga pojasnila. Nagrade, nagrade, nagrade! Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Sl>f ka čoka darujeta Amalija in M«1 3000 lir za šolo - spomenik v Cerki# Namesto cvetja na grob pok. »J cenca Vidaua daruje Marija VVilhd' lir 2000 za spomenik padlim na Op® nah. Namesto cvetja na grob pokojne? Slavka Čoka daruje Anton Gonil? z družino 5000 lir za šolo s pomet# v Cerknem. Ob srebrni poroki darujeta in Slavko Kodrič 10.000 lir za S* menik padlim borcem Skednja, ** Ane in Kolonkovca. V spomin na Emiljo Lipovec f prvi obletnici njene smrti, poklan? Grozdana 1.000 lir za spomenik P* dlim v škednju, pri sv. Ani in ** Kolonkovcu. V spomin pok. Silve, Amalije * Viktorja iz Sv. Križa daruje dF žina Švab iz Trsta 5.000 lir za sp* menik padlim v Križu. Namesto cvetja na grob bratra^ Antona Štoke s Proseka darujejo P ton, Nini in Miro Sosič 15.000 lir ** spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina Slavka čo'-1 daruje Anika Lavrenčič 2000 lir ** Dijaško matico. V spomin moža in sina Edvarda “* ruje Angela Košuta iz Križa 2000 za šolo spomenik v Cerknem in ™ lir za spomenik padlim v Sv. Kri?" Namesto cvetja na grob pokojni1 Jordana Kureta iz Loga daruje žina Komar iz Loga št. 4 lir za pevsko društvo «Slavec» iz ®‘" manj. V počastitev spomina pok. M. $rt botnjaka daruje za Slovensko dobrt delno društvo dr. S. Pavlica 5000 ® Namesto cvetja na grob pok. ka Grilanca iz Izole darujejo Fraj*\ ka, Gizela in Berta Verginella ^ lir za spomenik padlim na Prosebf V počastitev spomina pok. tovan? Edija Žerjala iz Boljunea daruje SOJ va Slavec 1000 lir za šolo spomea1, v Cerknem. . Namesto cvetja na grob Silve Sul&* Bogateč daruje N.N. 10.000 lir , spomenik padlim v Križu. V isti men darujeta Bruno Sulčič 1000 $ in Vojko Bogateč iz Izole 5000 lir ** spomenik padlim v Križu. Marčela Pahor daruje 10.000. lir •* spomenik padlim iz Skednja, s KoW kovča in od Sv. Ane. Za šoortno društvo »Primorec* * ruie M. K. 10.000 lir. - ZAHVALA Ganjeni ob številnih izrazih & čutja ob izgubi našega nepozabne?* Vojka Grilanca se iskreno zahvaljujemo. Enaka hvala vsem. ki so ga spremili na z*, nji poti ter mu poklonili vence ^ cvetje. Žalujoči oče STANKO. maC* MILKA in ostalo sorodst*0' Izola. 1010.1971. 1+ S* ZAHVALA Vsem. ki so z nami sočustvovali ^ bridki izgubi našega nepozabnega Giordana Coretta se iskreno zahvaljujemo. Posebna **' hvala godbi, pevskemu zboru, daro'’*1 cem cvetja ter vsem. ki so ga sPr* mili na njeni zadnji noti. Žalujoča ROSA LIJ A, hčerk* ARIANA in starši. ITF. Ul. Zonta 3, tel. 38C0* mmmmmmmmmK* .......... ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Vincencija Vidaua se prav toplo zahvaljujemo g. i niku, cerkvenemu pevskemu zb< darovalcem cvetja in vsem, ki na kakršen koli način počastili kojnika. žalujoči: žena MARIJA, EMIL in hčere ANICA, JUI in PEPKA. Opčine, 10.X.1971. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvovali ob bridki iz bi našega Julka Puriča Posebna zahvala preč. gospodu ž niku, darovalcem cvetja in vsem, so na kakršen koli način počas njegov spomin. Žalujoča žena in drugo sorodst Briščki, Veliki Repen, 10.X.1971. J. PnmorškT5nevmk TO. gfrlubra 1971 NA REDNI SEJI PROTIFAŠISTIČNEGA ODBORA Ocena nedeljskih manifestacij in poziv tržaškim antifašistom «Bodite budni in borite se vsak dan proti vsem oblikam fašizma!» V petek zvečer se je na redni seji sestal Tržaški enotni odbor Proti fašizmu in zatiranju. Vso . s0 člani odbora posvetili a-fašistične in protifašistične manifestacije, ki sta bili preteklo nedeljo na dveh tržaških trgih, mr dogodkom in podatkom, ki so Pij1 povezani z obema manifestacijama. Ob zaključku seje je od-o°i' izdal tudi poročilo, v kate-rom ugotavlja, da je protifaši-s°cna manifestacija ob široki in enotni navzočnosti tržaškega pre-ivalstva popolnoma uspela. »Trst Je odbil in izoliral fašističnega Almiranteja in fašiste, ki v* Pjjšli tudi iz drugih pokrajin, ™ se udeležili manifestacije 7~l: Namen manifestacije je bil oujanje misovskega delovanja v rstu, ki je orožje politične in gospodarske desnice v Italiji*, se nadaljuje poročilo, in še: ♦Tržaški protifašisti pa niso do-Vohh, da bi fašisti uresničili svoj načrt. Mesto n; odgovorilo na iz-ayanje in je fašiste izoliralo. Al-nnrante je lahko govoril na Goi-nnnijevem trgu samo ob navzoč-ogromnega števila vojakov ln policistov, ki so za to prilož-tudi iz drugih italijan- skih mest». ♦Dejstvo, da so oblasti dovolile nlmirantejev shod dokazuje, da so oblasti skušale še enkrat u-veljaviti tezo nasprotujočih si ekstremizmov. Ta teza temelji na konceptu «močne osrednje vlade», Prezira fašistično nevarnost in čeki dovoljuje in podpira ojačenje rasističnega gibanja ter prevratniške aktivnosti, kot se je na pri-niey zgodilo v Reggio Calabrii. DsS, ki so Almiranteju dovolili, ua je govoril v Trstu, in so ga tudi ščitili, so si prevzeli težko odgovornost, ki jo je obremenje-valo tudi ozračje prikritega izzi-'jnnja, katerega žrtve so bili pro-ufašistični manifestanti. Vendar So antifašisti reagirali izredno 2relo in dokazali precejšnje samo- Premaeovanje*. ♦3. oktobra je Trst še enkrat dokazal, da je antifašističen*. ♦Enotni odbor proti fašizmu in pakiranju poziva vse občane, dejstvo in mladino, naj bodo še vnaprej budni, kajti proti faši-?nu, v vseh rjegovih oblikah in izrazih, se moramo boriti vsak dan». zbornic v Vidmu je predsednik videmske organizacije prof. Maran-gone sprožil zamisel o pobratenju, kar so jugoslovanski gostje takoj sprejeli. Zbornici si bosta v prihodnje redno izmenjavali informacije in izkušnje, kar bo znatno olajšalo medsebojno sodelovanje v raznih gospodarskih zadevah. Jugoslovansko odposlanstvo je vodil podpredsednik gospodarske zbornice iz Zagreba D. Kovačevič, furlanske poslovne kroge pa so zastopali poleg prof. Ma-rangana glavni tajnik zbornice Zur-co, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka prof. Covre, predsednik pokrajinske gospodarske konzulte prof. Job, zastopnik deželne ustanove za razvoj obrtništva dr. Bonifazi, predstavnik videmskega združenja malih industrij Moroso in zastopnik krajevnega združenja industrijcev Cai-nero. Na srečanju so razpravljali o letalskih zvezah med našo deželo in Hrvatsko, o telefonskih zvezah med Furlanijo, Slovenijo in Hrvatsko ter o drugih vprašanjih skupnega interesa. pedskem oddelku, kjer so ji ugotovili zlom stegnenice desne no ge, 80-letno Mario Sabric por. Minutti iz Ul. Baiamonti 17. Priletna ženska, ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom, je povedala, da je okoli 11. ure v domu onemoglih v Ul. Soncini 102 zdrsnila in nerodno padla. V Gabrovcu zo začeli akcijo za postavitev spomenika padlim v NOB V Gabrovcu so se prejšnjega večera zbrali domačini in razpravljali o potrebi, da bd v vasi postavili spomenik padlim v NOB. Sestanka se je udeležila večje število ljudi in kmalu po izvolitvi pripravljalnega odbora je nekaj domačinov prispevalo za vsoto 105 tisoč lir. Nabiralna akcija se bo sedaj razpredala po vseh gabrovskih družinah, ki se bodo na ta način primemo oddolžile spominu padlim za svobodo. V pripravljalnem odboru za postavitev spomenika so: Albin Kralj, Ivan Furlan, Anton Ščuka, Marij Čemjava, Ivan Kante, Božidar Ru-stja,Milan Trobec in Alojz Sedmak. Prve prispevke pa so izročili odboru Jožef Furlan (Gabrovec, št. 27) 50 tisoč Ur, Karlo Furlan (št 57) 20 tisoč Ur, Ivan Furlan (št. 3) 15 tisoč Ur, Frančiška Guštin in Angel Guštin (št. 30) vsak po 10 tisoč Ur. Pripravljalni odbor je prepričan, da se bodo vaščani odzvali pozivu in v najkrajšem času zbraU potrebna sredstva za postavitev dostojnega spomenika. Neroden padec prilet0e.:ž,enskew , ,a46 S prognozo okrevanja v 3 mesecih so včeraj sprejeU na orto- ....im,„„„„„„„„„„............................................. SPOROČILO VODSTVA ACEGAT Prehod na metan: v sredo zadnja cona Vodstvo ACEGAT sporoča, da se bodo preurejevalna dela na plinskih napravah za prehod na metan zaključila do konca oktobra. Zato vabi vse tiste, ki v času obiska poverjenih izvrševalcev del niso bili doma in tudi tiste, ki imajo kakšne pritožbe v zvezi z delovanjem že preurejenih naprav, naj takoj stopijo v stik z uslužbenci ACEGAT in se z njimi dogovorijo za ponoven poseg. Telefonirajo naj na številki 750.555 in 750.272. Preurejevanje plinskih gorilnikov v zadnji, 31. coni, se bo začelo v sredo, 13. oktobra. SV. MARIJA MAGDALENA ZGORNJA Smrt zavedne partizanske matere Marije Cerovac, rojene Vivoda Ob odprtem grobu na koprskem pokopališču se je od pokojnice poslovil nekdanji poveljnik komande mesta Trsta, Rudi Greif-Martin Tudi sinočnja druga predstava letošnje sezone SG v Kulturnem domu je. kljub istočasnosti več drugih prireditev, privabila lepo število gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali dogajanje na odru. K našemu včerajšnjemu poročilu o premieri naj še dodamo, da je bil med občinstvom prisoten tudi u-pravnik Jugoslovanskega dramskega pozorišia iz Beograda. Milan Djokovič, ki je v tem svojstvu na- sledil umrlega Bojana Stupico. Z njim je bila tudi njegova žena Divna Djokovič, znana igralka Srbskega narodnega pozorišta v Beogradu. Djokovič ni same gledališki človek, temveč, tudi eden naj-odUčnejših predstavnikov srbskega kulturnega življenja. Z vodstvom našega SG. katerega gosta sta bila tri dni, sta se razgovariala o izmenjavi gostovanj med obema gledališčema. 7. t. m. so v Kopru ob udeležbi velikega števila pogrebcev, med katerimi so bili zlasti številni bivši aktivisti in borci narodnoosvobodilnega boja, pokopali Marijo Cerovac roj. Vivoda. Pokojnica je bila po rodu Istran-ka. Rodila se je v Buzetu leta 1891. Z možem, 1. 1967 umrlim Jakobom, ter otroci, se je že leta 1928 preselila v Trst, kjer so si postavili majhno hišico pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji. Mož Jakob je bil zidar, Marija pa je gospodinjila in skrbela za otroke. Življenje je bilo težko, toda s pridnostjo in skrbjo sta vzgojila sinove in hčer, jih pripeljala do kruha in poklica in jim vcepila že v mladosti narodno in napredno zavest, kajti oče Jakob je bil odločen antifašist in je kot tak, že leta 1926 okusil fašistično nasilje, ko so ga zaprli v Buzetu. V času hude preizkušnje pod fašizmom, zlasti pa med narodnoosvobodilno borbo, se je vsa družina Cerovac aktivno vključila v boj. Trije sinovi so se borili kot partizanski borci. Dva, Rado in Berto, sta se po osvoboditvi vrnila domov, prvi kot borec ar- tilerijske divizije IV. armade, v katero je prišel iz Južne Italije, in drugi kot borec bazoviške brigade, tretji sin Ivan pa je daroval za svobodo svoje mlado življenje zadnji dan 1. 1944 na Otlici. Četrti sin Pino se je vrnil iz nacističnega taborišča, medtem ko je hči Marija bila ves čas NOB marljiva aktivistka, kar sta bila tudi oče Jakob in mati Marija. V njuni hiši pri Magdaleni Zgornji je bila v dneh še pred osvoboditvijo in med bitko za Trst nastanjena Komanda mesta in ko so v sobi komandant Rudi Greif-Martin in člani njegove- ..............................................................................................................................................................................iimiiiimnmiiiuiiiiiir............................imiii,tiimiiMimmiiiiiuiiimmiiiiiiniimmiiiiimimiiH'"m',l'mm,|m",,nm"““,,"ml,,,,"",l,,,ll,",l“1""1"11"1' PO POSVETOVANJU O PERSPEKTIVNEM PROGRAMU Kako naj bi se razvijala Lipica in ovrednotil ves kraški prostor Lipica se vedno bolj uveljavlja - Zgradili bodo velik v bazen - Pereče vprašanje onesnaženja Škocjanskih jam L ON JER ga štaba preučevali bojne načrte, je oče Jakob držal pred hišo stražo, mati Marija pa je kuhala za družino in za svoje partizanske goste. To je delala zato, ker je sama bila z vsem svojim poštenim in zavednim srcem vključena v boj. Tudi F«) osvoboditvi je družina Cerovac ostala zvesta idealom NOB in še naprej sodelovala v naprednih društvih in organizacijah. Veselega in prijetnega značaja sta bila zakonca Cerovac priljubljena pri vseh domačinih. Ko pa je leta 1967 mož Jakob začel bolehati in ko je 10. XII. istega leta tudi umrl, so kmalu tudi Mariji začele pešati moči. Dve leti je bolehala, zadnjih 17 mesecev pa je živela v domu u-pokojencev v Izoli, kjer je tudi umrla. Ob odprtem grobu na koprskem pokopališču se je od pokojne Marije z ganljivimi besedami poslovil bivši poveljnik Komande mesta Trsta Rudi Greif-Martin, ki je opisal pokojničine zasluge in zasluge vse družine Cerovac med narodnoosvobodilno ■ borbo. Zapel ji je pevski zbor, godba pa je igrala žalostinke. Naj bo Mariji lahka istrska zemlja, njenim sinovom in hčerki pa naše globoko sožalje. y Umrl je Andrej Cok - Slavko razgledan in odločen borec \„ Pobratenje med videmsko to zagrebško zbornico Videmska in zagrebška trgovinska žbornica sta se pobratili. Na pet kovem srečanju med voditelji obeh SOCIALNA VPRAŠANJA Vprašanje odsluževanja vojaške-ea. roka je bilo vedno dokai j>e-race- Ljudje so žrtvovali svoi čas, mravje, denar in to za dolga dol-?a leta. Podoben ie tudi primer P. iz Nabrežine, ki pravi: «Bil 8em pri vojakih več kot .pet let sem zbolel, tako da sedaj le hodim. Ko pa sem vložil Prošnjo za starostno pokojnino (sem n8n>reč rokodelec), so mi pokojni-likvidirali v znesku 18.500 lir. P vojaška leta? Čemu ves tisti Cas. izguba živcev in zdravja?* * # # .Vaša pritožba ie seveda upravi-♦ena. Vojaški rok vzame človeku PJboljša leta, zdravje, živce. Nu-Pp Triu malo ali nič. Uleči? socialneaa zavarovanja P a •e, zadeva taka. Pred leti INPS ni rTlšteval vojaškega roka med da-latve za pokojnino, če zainteresi-rian' ni bil vpisan pri INPS pre-ie odšel na odsluževanie vo-, s'ceoa roka Nato pa ie izšel za-ki določa, da imajo pravico. <,Ve mu prišteje med prispevke , dejanski vojaški rok ne alede ‘a to. če je bil zainteresirani že ji vpisan v seznamih INPS. Šte-Jf Se mu kot prispevke za pofcojni-I® znesku 6 lir tedensko. Prošnjo aJ}«0 vloži na INPS. pri tem pa vnl°ži tFoglio Matricolare». MINIMALNA pokojnina Žil V. (Trst): «Pred leti sem viola Prošnjo za invalidsko pokojnino. rUi0^)’0 so ugodno rešili in so mi 5 0cili znesek 18.000 lir mesečno, vsoto res nisem mogel ži-in zato sem delal dalje Tre-še delam. Slišal sem. da so . ‘rojnine povišali. Sedal bi moral dobiti višjo vsoto. Koliko? Ali afn'l» ° *ta’ ocltr-eali. ker še de- lmate vse pogoje, da lahko vložite prošnjo za starostno pokojnino. Pokojnino vam bodo likvidirali z datumom vrveaa dne naslednjega meseca, ko ste vložili prošnjo. Ne alede na to. da vaša žena že ima svojo pokojnino, bi v primeru vaše smrti dobila 60 od sto pokojnine po upokojencu. ZNESEK POKOJNINE Za vse tiste, ki nas prosijo, da jim »izračunamo* znesek pokojnine, bi prosili, da nam navedeio točne podatke, voiaški rok. socialno zavarovanje (INPS. ENPAS itd.), ker bi jim sicer lahko napačno določili znesek. « ft » K. L. (Gorica) - Dobili boste pokojnino v znesku približno 68.000 lir. Pozabili ste na družinske doklade za ženo. kar je 4.160 lir mesečno. Torei obrnite se takoj na goriški INPS in izpolnite poseben formular. « # * T. S. (Milje): Dobili boste kmečko pokojnino v znesku 19 500. Poskrbite takoj na izbris pri kmečki blagajni in za vpis v bolniško kmečko blaeaino. • Za podrobnejša pojasnila o socialnem zavarovanju lahko pišete na naslednji naslov: »Socialna vprašanju — Primorski dnevnik — Ulica dei Montecchi 6 — 34132 Trst* ali pa se kar neposredno posvetujte pri patronatu Kmečke zveze IN AC, Ulica Geppa 9, tel. 35-458.» b. 1. ;e anošnje pokojnine so take. da ln,.Tnal°kdo (mislim na delavce) Vad *iv> izklicno od njih. Na-lati - moraj° upokojenci še de-stn ■ čevrav ie njihovo zdravstveno iti6 večkrat kočljivo Govori se čovon se fja frgrfo invalidske onn*ne navišali. da bodo to in p' fal pa je dejanskega le malo. tr a*a minimalna pokojnina mora Jnutno znašati 23.000 lir. Čeprav 0a,. zaposleni, vam ne bodo odtr-bi, nobenega zneska, kajti do-tjjate le minimalno pokojnino. Od- Na pobudo skupščine občine Sežana je bila pred nekaj dnevi v Lipici razprava o perspektivnem programu turističnega razvoja Lipice in sežanskega kraškega območja Razprave, ki jo je vodil Rudi Kodrič, predsednik kraške turistične zveze, so se udeležili pomočnik republiškega sekretariata za gospodarstvo Lipičar, predsednik sežanske občinske skupščine Čehovin, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Dougan. zastopniki gospodarske zbornice Slovenije, raznih gospodarskih in turističnih u-stanov ter izvedenci zagrebškega podjetja »Interagent - Biro Plan-turist», ki je izdelalo zadevno študijo. Kot pripominja predsednik sežanske skupščine v vabilu k udeležbi na razpravi, kažejo analize, da ima na sežanskem območiu poleg prometa, trgovine in industriie velike možnosti razvoja tudi turizem. Zato je povsem razumljivo, da so v sežanski občini v zadnjem času med drugim zlasti v ospredju tudi vprašanja valorizacije pri-rodnih činiteljev matičnega Krasa in s tem v zvezi tudi problemi nadaljnjega razvoja turističnega gospodarstva. Poleg študije o perspektivnem programu razvoja Lipi ce je v izdelavi tudi program za turistični razvoi Škocjanskih jam, ki so, skupno z Lipico in Štanjelom stebri turističnega razvoja na Krasu. Lipica je svetovno znana zaradi nad 300 let stare kobilarne, belih lipicancev, ki imaio tu svoio do- j movino, pa tudi kot zelena oaza i sredi Krasa. Pred nekai leti ie slabo kazalo. Zdelo se je. da bo Lipica propadla in šla v pozabo, toda na odgovornem mestu so pra vočasno spoznali nevarnost in zače li ukrepati. K temu sta prav go tovo precej pripomogla tudi razvoi turizma in vedno večje zanimanje za Lipico in lipicance. Število gostov in obiskovalcev stalno narašča v zadnjih letih, zlasti po otvoritvi novega hotela. Kraška območja sploh postajajo vedno bolj zanimiva za turiste, tako domače kot inozemske. Vrhu vsega pa ima Lipica (310 ha površine) izreden geografski položai. blizu meje in velikih prometnih žil. med morjem in Alpami, ne daleč od velikih o-balnih turističnih centrov. Za nadaljnji razvoj so potrebne nove zgradbe in naprave, ceste in druge infrastrukture, pred- vsem pa urbanistična ureditev ob spoštovanju značaja Lipdce in njene okolice. Obnoviti in urediti je treba tudi stare naprave in zgrad be. Načrt predvideva ohranitev in valorizacijo središča - kobilarne, gradnjo dostopnih noti. velikih oar-kimih Drostorov. igrišč, lokalov in trgovin, ki pa bodo morali biti ločeni od središča, boli ob strani. Predvsem bodo zgradili velik bazen in adaptirali dosedanje zgradbe. Na posvetovanju je bilo poudarjeno načelo, da mora kobilarna delovati za vzrejo, prodalo, dresuro in ježo. ob tem pa naj se vzporedno razvija turistična dejavnost. Zagovarjali so tudi predlog o ustanovitvi kraškega naravnega parka ter poudarili nujnost rešitve problema onesnaženja Škocjanskih jam in reke Reke. Iz poteka diskusije je sledila u-gotovitev. da bo Lipica dobila veljavo le z ovrednotenjem celotnega kraškega prostora. Ovrednotenje tega področja, ki zajema se žansko. ilirsko - bistriško in postojnsko občino, bo znatno Dripo moglo k gospodarskemu in socialnemu napredku teh krajev. Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniinimiiinniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii POPLAČANA VZTRAJNOST PREISKOVALNIH ORGANOV Razkrinkali so napadalca na priletnega lastnika kina Čeprav je pod policijskim nadzorstvom, roparja še niso izsledili tri : ie minimalno voKominu. vju- ; 6,0 Prj pokojnini tistim, ki ima-Pokojnino v znesku med mi-ionnkl0 Pokojnino in pokojnino do > .-000 Ur, Primer: če bi imeli po- ^Pokojnino , 'OC ,.°jnino 83.000 lir, to se pravi 50 000 tri kot minimalno, bi vam od-25.000 lir. v^KOJNINA po upokojencu j,,. - K. (Dolina): »Nameravam vlo-Prošnjo za starostno nokoini-isti r al sem namrei vedno pri ] . a firmi v Trstu. Moia žena ima | (j. Sv°lo pokojnino. V primeru, da \-,:i,laz umrl. ali bi moia žena do a frojo pokojnino?* zaradi svoje razgledanosti in marljivosti, temveč tudi zaradi svojega poguma in predvsem človečnosti, ki ju je izražal ob vsaki priliki in pri vsakem dejanju. Velik je bil tudi prispevek, ki ga je antifašist Slavko dal v osvobodilni vojni. Kot komunist in aktivist je bil vsak trenutek pripravljen žrtvovati življenje in prav malo je manjkalo, da se to ni zgodilo. Slavko je bil med prvimi Lo-njerci, ki so se vključili v OF. Z nekim sovaščanom je tudi izkopal bunker, ki je peljal od njegove hiše pod cesto do vodnjaka na drugi strani ceste. Vodnjak je bil seveda primemo zagrajen. Marca leta 1945 pa je bil bunker izdan in dogodki, ki so sledili, so pokazali, da je bil izdajalec izredno dobro obveščen. V Slavkovo hišo so vdrli pripadniki MAS, Nemci in colot-tijevoi. Slavka so najprej vprašali, kje je bunker. Ko je izjavil, da ne ve za noben bunker, oziroma samo za tiste, ki so jih gradili Nemci na drugem koncu vasi, so ga fašisti odpeljali naravnost pred vhod in ga začeli že tam pretepati. Takoj nato so ga odpeljali v «dopola-voro*. Tam je bil, dokler je trajala bitka ob bunkerju. Ko je bilo vsega konec, so ga spet peljali k vodnjaku, kjer sta že bila dva vaščana. Ukazali so mu naj koplje in odkrije vhod. Medtem so ostala dva vaščana prisilili, da sta po- gledala v bunker če je še kdo živ, šele nato so sami policisti stopili v odkrito skrivališče. Kot mnoge druge Lonjerce so tistega tragičnega 21. marca tudi Slavka odpeljali v zapor, čeprav so prej rekli, da ga bodo odpeljali v bolnišnico. V zaporu so ga hudo mučili, vendar je iz ječe prišel živ. Naravna moč in pogum sta premagala ustrahovanje in batine. Hudi dogodki Slavka niso mogli streti ali vplivati na njegov značaj. Ohranil je marljivost in pogum, ohranil človečnost, skoraj do smrti je delal, prebiral knjige in se udeleževal kulturnih ter drugih prireditev. Vojna, fašisti in zapor so mu pustili samo eno posledico: hud glavobol, ki se ga je polaščal zelo pogosto in ki je bil baje posledica udarcev po glavi. Pred približno enim mesecem je zbolel. Odpeljali so ga v bolnišnico, iz katere se je na žalost vrnil samo še na vaško pokopališče. Pod Napoleonovo cesto našli razpadajoče truplo Včeraj je neki izletnik nedaleč od »vedette Italia* na začetku Napoleonove ceste opazil kakih 25 do 30 m pod škarpo človeškemu telesu podobno gmoto. Izletnik je o zadevi obvestil karabinjerje na Proseku, ki so ugotovili, da gre za truplo že več mesecev mrtvega človeka. Predvsem so identificirali pokojnika za 39-let-nega Aurelia Schaefferja iz Ul. Buozzi 4, ki je živel sam in je bil precej predan pijači. Njegov oče je bil od 1966. leta v tržaški umobolnici, kjer je pred meseci umrl. Tako je Schaeffer ostal sam: z brati in sestrami namreč ni bil v stikih, zaradi česar ni njegovo izginitev nihče prijavil. Po že močno razpadajočo truplo, ki je ležalo ob drevesu, kjer se je po padcu ustavilo, so šli gasilci in ga v vreči potegnili do ceste, kjer je zdravnik ugotovil približen čas nesrečnikove smrti. Preiskovalni organi domnevajo, da gre za samomor, pa čeprav ni mogoče že vnaprej izključiti nesrečo. ■imuiiiiiiHiiiimiiiiiimiiimimiiimiiiiiiiunmuiiimmitimiminiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiuniimiimiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN PRI PARKIRANJU Sl JE NAPRTIL DVE OBTOŽBI Mestni redar ga je zalotil vinjenega, poli-cisti pa so poskrbeli za njegovo aretacijo Včeraj se je pred tržaškim o-krožr.im sodnikom dr. Estijem moral po hitrem postopku zagovarjati 39-1 etni jugoslovanski državljan Branko Švraka, s trenutnim bivališčem v našem mestu, Ul. Valdiri-vo 16, ki so mu pred dnevi policisti nehote stopili na prste . .. Švraka se ga je prejšnji torek, kot je pozneje sam priznal, precej napil. Kozarček je vlekel kozarček in tako je moški malo pred 18. sedel v svoj renault novejše tržaške registracije ter se v družbi »moralnega mačka* odpeljal proti domu, v Ulico Valdirivo. Potem ko je krožil približno četrt ure v iskanju primernega parkirišča, je naveličan sklenil parkirati avtomobil kjerkoli. Komaj je zagledal prost parkirni prostor ob pločniku, se je takoj vrinil vanj. Seveda sploh ni pomislil na to, če je parkiranje tam dovoljeno ali ne. Že je hotel izstopiti iz vozila, ko se mu je približal povsod prisotni mestni redar ni storil prav, med opravičevanjem pa se je tako obotavljal in požiral besede, da je mož postave takoj razumel, da ga ima precej pod kapo. Namesto da hi mu prisodil globo zaradi parkiranja na prepovedanem prostoru, ga je zadržal in ‘poklical agente letečega oddelka kvesture. Ti so ga najpoprej odpeljali v bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil »akuten eti-Mzem», nato pa ga pod obtožbo vinjenosti in vožnje v vinjenem stanju prijavil sodnim oblastem. Švraka je bil na včerajšnji razpravi prisoten v priprtem stanju. Pretorju je priznal, da je bil vinjen, da pa se ne spominja ničesar. Tožilec odv. Civello je predlagal zanj 15 dni pripora in 30.000 Mr globe, branilec odv. Segariol pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma najnižjo kazen. Pretor dr. Esti ga je pogojno ob- j sodil na 20 dni pripora in 50.000 ’ lir denarne kazni, obenem pa odre- I dil njegovo takojšnjo izpustitev iz | zapora, če ni priprt iz drugih raz- ' logov. 1 GLASBENA MATICA V TRSTU RAZPIS KONCERTNEGA ABONMA JA KULTURNI DOM SEZONA 1971 - 72 Otvoritveni koncert Sobota 23. oktobra 1971 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec — čelo November 1971 Slovenski oktet November 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir December 1971 Orkester in zbor »Consortium musieum* iz Ljubljane Dirigent: Mirko Cuderman Januar 1972 Tržaški baročni ansambel Februar 1972 Zagrebški godalni kvartet in Eva Novšak-Houška — mezzosopran Marec 1972 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa Marec 1972 Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir April 1972 Pevski zbor »Branko Krsmanovič* iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič CENE ZA ABONMAJE Redni: Članski: 7.000 6.000 lir lir Invalidski: Mladinski: 2.000 2.000 lir lir Vpisovanje abonmajev v Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiša 20. tel. 61-792) od 11. oktobra dalje od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure NEDELJA, 12. OKTOBRA TRST A PONEDELJEK, 13. OKTOBRA TRST A 8.15. 10.15, 13.15, 14.15. 17.15, 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski mo- 19.15 Poročila; 7.30 Jutranja glas-tivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 ba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; Maša; 9.45 Glasba za orgle; 10 45 12.25 Za vsakogar nekaj. 13.30 Za dobro voljo; 11.15 B. Traven: Glasba po željah, 17.00 Casamas- Zaklad Sierre Madre; 11.35 Rfn- simov orkester; 17.20 Za mlade garata za naše malčke; 12.00 Na- poslušalce, 18.15 Umetnost, knji-božna glasba; 12.15 Vera in naš ževnost in prireditve, 18.30 Slav-čas; 12.30 Staro in novo v zabav- ni dirigenti: Arturo Toscanini; ni glasbi; 13.30 Glasba do željah; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 20.00 14.45 Kydova drama: Španska tra- šport; 20.35 Pesmi brez zatona; gedija; 17.00 šport in glasba: 18.00 21.20 Orkester proti orkestru-Miniaturni koncert; 18.45 Bedna- 21.45 Slovenski solisti; 22.10 Zank: Pratika; 19.00 Lahka glasba; bavna glasba. 19.30 Revija zborovskega petja; 20.00 šport; 20.30 Motivi s filmskega platna; 21.00 Naši kraji in ljudje; 21 20 Semeni plošče; 22.00 šport; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska -oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.30 Plošče. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19 15. 22.30 TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Folklorni dokumenti; 15.45 Revija furlanskih avtorjev. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.05 Športni pone- mi e ,n ^. , , deljek; 14.15 Polke in valčki: 14.40 Poročila; 6.40 Glasba za dobro iu- Zabavna glasba; 15.00 Prenos tro; 7.10 Jutranja glasba; 8 00 Glasbena matineja; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Pogovor s poslušalci; 13 40 Ansambli lahke glasbe; 14.00 Šport; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.20 Poje goriški vokalni oktet; 19.00 Šporrtna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM RL; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Od popevke do popevke; 16.40 Igra pianistka Neva Merlak-Corrado; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Popoldanski koncert; 18.15 Plošče; 19.00 Ansambel Prokol Ha-rum; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glas- ba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 8.00, 13.00, 20.00 Poročila: 7.00 Vi in jaz; 11.30 Odlomki iz oper; Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade-oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Koncert 14,00 Popoldanski spored; 16.00 lahke glasbe; 11.35 Krožek star- Otroški kotiček; 16.20 Za vas mla-šev; 12.30 Hit parade; 13.15 «Su- de: 18.15 Naši orkestri lahke glas-personic*; 15.30 Glasba na odru; be; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 16.30 Popoldne z Mino; 17 30 Spo- Neapeljske pesmi; 20.20 Srečanje red s Fredom Bongustom: 18.15 petih. 21.05 Simfonični koncert; Nedeljski koncert; 19.30 Franco- 22.15 Jazz. II. '»ROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranje popevke; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Emil Zola: V raju žena; 10.05 Popevke; 10.35 ske popevke; 20.25 Variete z Ginom Braimerijem; 21.55 De Robertova igra: Utvara. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 9.30, 13.30, 17.25. 18.30, 22.00 Poročila; 7.40 Pojeta Jula De Palma in Roberto Carlos; 8.40 «Otto piste»: 12.40 »Alto gradi-Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 mento*; 14.00 Plošče; 15.00 Ne «Otto niste*; 12.30 Spored s Pip- vse toda o vsem; 15.40 Popoldan-pom Baudom; 13.00 Kvizi narobe; ski spored; 19.00 Rascelove pes-13.35 »Alto gradimento*; 14.30 Zla- mi; 20.10 »Supersonie*. 21.00 Kvi-te plošče lahke glasbe; 15.00 Pre- zi narobe; 21.30 Odlomki iz ope-izkušajo se diletanti; 15.40 Spored ret; 22.00 Srečanje s Schuber- z Enrieom Simonetti.jem; 17.00 Športna nedelja; 18.00 Glasbena oddaja; 19 00 Ansambli; 20.10 O-perrvi koncert; 21.00 Ameriški kralji 19. stoletja; 21.30 Prvi prehod; 22,00 Popevke v Maigretovi hiši; 22.40 Stare popevke; 23.05 Lahko noč. Evropa. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 tom; 22.40 Marilyn, radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Mannheimska šola; 11.45 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Arhiv plošče; 12.30 Medigra; 14.00 Lie-deristika; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Hugonoti — opera; 17.35 Jazz; 18.45 Mali Koncert organista S. Hildebran- planet; 19.15 Vsakovečemi konta; 11.50 Ljudska glasba; 12.20 cert; 20.00 Opera na plošči; 21.30 Brahmsove skladbe za klavir; Bagnarova igra: Napad na svet. 13.00 Medigra; 13.45 Hugonoti — c, nueu. opera; 15.30 R. Guicciardini: Pe- SLUVtNIJA rela, človek iz dima; 19.15 Vsa- 8.00 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, kovečemi koncert; 20.45 Poezija 13.00, 14.00. 15.00. 16.00, 18.00, 20.30 po svetu; 21.30 Scabieva parabo- Poročila; 8.10 Glasbena matineja; la: Začetek zvoka in ognja. 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.20 Ci- SLOVENIJA cibanov svet; 9.40 Z velikimi za- „ ^ . „„ „„„„ „„ „„ M bavnimi orkestri; 10.20 Pri vas 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, doma; 12.10 Iz opusa Josipa Sla- 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Košuta: »Rdeči trolejbus*; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.30 Humoreska tedna — J. Sever: Novo stanovanje; 17.30 Radijska igra; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Plesna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Risanke; 12.55 Canzo-nissima naslednjega dne; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos motociklistične dirke; 16.45 TV za otroke: UFO — Načrt Foster; 17.45 Dodojeve pustolov- venskega; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz zborovske zakladnice Zoltana Kodalyja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lepe melodije; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Kurt Edelha-gen; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Lahka glasba; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel D. Škoberneta; 20.00 Rossini: »Sevili ski brivec*; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnev nik; 17.00 TV za otroke: Beli ma ček, pripovedka; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Posnetki z vsega sveta; 18.15 Janez in ču- ščine; 17.45 Športni izidi 18.00 V dodelni Alverman; 18.45 Knjižna nedeljo skupaj; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Anna Magnani: »Avtomobil*; 22.20 Športna nedelja; 23.05 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Zlati diapason; 21.00 Dnevnik; 21.15 Neapelj včeraj in danes: 22.25 Lady Macbeth KOPRSKA BARVNA TV oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Celovečerni film: Zakopani revolver; 23.00 Dnevnik II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanje z Brunom Madernom; 22.15 Recital Afra Polija ln Glorie Armstrong. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček; TV film 19.45 Otroški kotiček: Levovo — Tamburaš; 20.15 Dnevnik; 20.30 rjovenje; 20.30 Dolgometražni Studio B; 21.20 Dokumentar: Ni- film. na nana. GORIŠKI DNEVNIK V DVORANI DEŽELNIH STANOV NA GORIŠKEM GRADU Minister Ferrari Aggradi na proslavi 140-letnice obstoja Goriške hranilnice Minister je dejal, da italijanske težave izvirajo iz mednarodne monetarne krize in prepočasnega notranjega gospodarskega napredovanja ■ Besede rag. Barnabe nja nakupov. Minister je pozval vse sile, ki so odgovorne za vodenje države, da bi ob upoštevanju vladinih posegov prebrodile sedanji težaven položaj. Sprejeli ne bodo nobenih posebnih ukrepov — je pristavil — pač pa je potrebno posluževati' se vseh tistih vzvodov, ki so na razpolago, da bi zvišali popraševanje na domačem trgu. Pripomnil je tudi, da ne prihaja v Gorico z obljubami, kot je marsikdo pričakoval in pričakuje od vladnega predstavnika ob prihodu v njegov kraj. V uvodu je ministra in vse prisotne pozdravil predsednik upravnega sveta hranilnice rag. Gilberto Barnaba. Opisal je razvoj tega go-riškega denarnega zavoda, ki je v zadnjem letu upravljal 85 milijard Ih- v denarju in vrednostnih pa- Goriška hranilnica (Cassa di Ri-sparmio) je včeraj proslavila 140-letnico svojega obstoja. Svečanost je bila na goriškeim Gradu ob prisotnosti najvišjih predstavnikov dežele, denarnih zavodov, krajevnih ustanov, operaterjev itd. Med gosti so bili član izvršnega sveta Slovenije Jožko Štrukelj, zvezni poslanec Milo Vižintin, predsednik skupščine Nova Gorica Rudi Šimac, podpredsednik Ljubljanske banke dr. Kandus in drugi. Za predsedniško mizo so poleg ministra za zaklad Maria Ferrarija Aggradija sedeli še predsednik Berzanti in župan iz Gorice Michele Martina, med številnimi povabljenci pa so bili tudi predstavniki vseh bančnih zavodov v naši pokrajini, med katerimi tudi predsednik upravnega sveta Kmečke banke Veri Leban. Minister Ferrari Aggradi je svoj obsežen govor, ki se je nanašal predvsem na položaj Italije v mednarodni monetarni krizi, kakor tudi na razmere na domačem trgu, naslovil samo na en naslov, kot da ni — zlasti kar zadeva italijansko stvarnost navznetraj — več gospodarskih dejavnikov s’ svojimi specifičnimi potrebami in pravicami, med katerimi so na primer tudi delovni ljudje V uvodu je minister govoril o utripu , gospodarskega življenja ob nastopu proizvodne sezone ter ugotovil, da ta utrip ne govori v prid naiši gospodarski ekspanziji v svetu niti doma. Prikrita kriza zadnjih let je privrela na dan z vso svojo silo. Da bi monetarna kriza preprečila škodo evropskim državam, so te države in med njimi Italija, skušale s predlogi poiskati ugodno rešitev, toda dokončne odločitve so povzročile škodo našim proizvodom na tujem in doma. Izhod iz zapletenega položaja vidi minister v reformi svetovnega denarnega sistema, predvsem pa v zagovarjanju odprtega trga, ki združuje ljudi in more pripeljati v prihodnjih 10 ali 20 letih do novega gospodarskega vzpona. «Ald uporabimo vse ustanove, ki jih imamo na razpolago, ali pa se povrnemo v krizno leto 1930,» je dejal minister. V sedanji denarni krizi je po ministrovi sodbi odigrala Evropa pomembno vlogo, slišati pa je bilo tudi stališča držav v razvoju. Toda sedanje težave na italijanskem trgu ne izhajajo samo iz mednarodne krize. Svoj izvor imajo v dejstvu, da zadnja leta ne napredujemo več in proizvajamo predrago. Imamo sicer polno zaposlitev, toda zmanjšano število delovnih ur. Naša plačilna bilanca z inozemstvom je aktivna zaradi zmanjša- iimiiiiiiimiiiiiiiHiimtiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiimniiaiimnuiiiimiiiiniaiiiiiiiiinnuniuiiimiiiiiiMiiiiiii pirjih. Gre za pomoč modeme banke pri razvoju pokrajine in njenega središča, ki je v veliki meri odvisen od njene vloge na križišču prometnih tokov ter trgovskih menjav z državami evropskega vzhoda. Ob zaključku svojega izvajanja je rag. Barnaba podelil ministru spominsko medaljo. Proti odložitvi volitev v Ronkah URESNIČUJE SE SKUPNA ZAMISEL GORICE IN NOVE GORICE Devet milijard lir bo potrebnih v Gorici za ureditev obmejnih naprav na naši strani Občinski svet bo kmalu razpravljal o načrtu za obmejno postajo - Svoj prispevek bo dala tudi deželna uprava - Tesno sodelovanje goričkih in novogoriških tehnikov in upraviteljev Komunistična sekcija v Ronkah je objavila protest proti odložitvi decembra n°a^pomlad.%^protestu stalnih stikih, da bi delo, vsaj kar Devet milijard lir bo potrebnih za nakup zemljišč, gradnjo stavb in infrastruktur v celotnem obmejnem kompleksu na mejnem prehodu z Jugoslavijo med Štandrežem in Vrtojbo. S tem denarjem bodo uredili tako imenovani avtoport, tj. trgovsko obmejno središče s skladišči in raznimi špediterskimi in trgovskimi uradi, ter pravo obmejno postajo, ki bo urejena po najmodernejših načelih. Podobno obmejno postajo Jugoslovani že gradijo. Okrog nje bodo tudi Jugoslovani uredili velik avtoport ter še industrijsko cono, ki bo segala tja do Mirna. Predstavniki goriške in novogoriške občine so v zadeva obmejno postajo, potekalo v najboljšem soglasju. O jugoslovanskih načrtih smo pi- je rečeno, da je odlok protizakonit in da morajo biti volitve letos, kljub popisu prebivalstva INTERPELACIJA POSLANCEV KPI DVEMA MINISTROMA Fašistično izzivanje na Goriškem ob brezbrižnosti krajevnih oblasti Pravosodni in notranji minister naj preprečita izgrede MSI proti Slovencem in odporništvu na tem mejnem področju Komunistični poslanci škerk, Lizzero, Boldrini in drugi so poslali notranjemu in pravosodnemu ministrstvu iterpelacijo v zvezi z vedno pogostejšimi fašističnimi izzivanji na Goriškem na katera krajevne oblasti do sedaj niso ali pa so v zelo majhni meri reagirale. Interpelanti opozarjajo oba ministra na vedno pogostejša taka izzivanja v Gorici in na podeželju, katerih avtorji so fašisti. Med takimi dejanji navajajo napise s parolami proti Slovencem, proti odporništvu ter s hvalnicami fašizmu. Izrecno navajajo večkratne skrunitve spomenika padlim v Sovodnjah, spomenika odporništvu v Ronkah ter številne napise s poveličevanjem Mussolinija v Gorici; omenjajo nadalje uničenje ali poškodovanje stenča-sov demokratičnih strank v Gradišču in Krminu ter večkratne grožnje proti podpredsedniku pokrajinske uprave Marku Wal-tritschu in svetovalcu Menichinu ter proti drugim predstavnikom demokratičnih sil. PISMO STARŠEV OBČINSKI UPRAVI Slovenski starši zahtevajo odprtje vrtca v Ul. Torriani Začasno vozijo otroke onkraj Soče v novo naselje Starši nočejo, da bi njih otroci hodili v predmestje Občinska uprava v Gorici je zaradi' povečanega števila slovenskih otrok letos odprla tretji slovenski otroški vrtec v mestu. Za vrtec so določili stavbo bivšega otroškega vrtca v Ulici Tomani, ki je trenutno zasedena in potrebuje nekatera popravila. Ker pa se je občina v zadnjem trenutku odločila, po nastopu nekega odbornika, da pošlje otroke onkraj Soče, v novozgrajeno stavbo vrtca v Ulici Ponte del Torrione, so slovenski starši' prote stirali ki v četrtek ni šel noben slovenski otrok v vrtec onkraj Soče. Istega dne se je skupina prizadetih staršev zglasila pri mestnem odborniku za šolstvo Moiseju in mu izrazila svoje nezadovoljstvo. Po dolgem in prijateljskem razgovoru je staršem odbornik Moise obljubil, da bo dal nalog, da se čimprej uredi stavba v Ulici Torriani, dotlej pa naj bo vrtec v Ulici Ponte del Torrione. V ta vrtec zahaja sedaj dvajset slovenskih otrok. Starši jih vozijo sami vsak dan, le trije otroci prihajajo iz šentmavra z občinskim šolskim avtobusom. V vrtcu je občina namestila otroško vrtnarico g. Mirjam Lebanovo, v njem je tudi slo- venska postrežnica. Slovenski vrtec je v isti stavbi kot italijanski, pouk je ločen, v času odmora in pri kosilu pa so otroci skupaj. V zvezi s tem so prizadeti starši . . včeraj poslali občinski upravi^pi^ j J RUJ A (MtlldŠlStOV Dalje omenjajo v svoji interpelaciji dogodke ob priliki konference o odporništvu v Gorici, ki je bila prešnji mesec v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici in pri kateri je pokrajinski podtajnik MSI skupaj s skupino mladih fašistov javno zagovarjal fašizem in žalil odporniške sile, kar bi moralo biti kaznivo po zakonu iz 'eta 1952. V zvezi s temi dogodki so de mokratični predstavniki posredovali pri pokrajinskih oblasteh v Gorici, tako pri prefektu kot pri kvestorju. Njihove pritožbe od 4. maja in 23. avgusta t. 1. niso dobile zadoščenja, pač pa smo imeli na Goriškem več sodnih razprav tako proti občinskemu sve tu v Gradišču in proti občinskemu odboru iz Ronk; prijavljeni so bili sindikalni voditelji in de lavd tovarne Mucchiut iz Gradišča, prijavljen je bil bivši ravnate!' goriške umobolnice prof Bassaglia, ki so bili vsi krivi, da so protifašisti. Po drugi strani pa še vedno nemoteno izhaja fašistični listič »Sentinella d’Ita-lia», ki bruha strup proti vsemu, kar je demokratično in napredno; po Krasu pa sc ponavljajo namerni požigi, ne da bi kdo pod-vzel ustrezne ukrepe, čeprav je mnogim na Goriškem znano, kie imajo svoj izvor Interpelanti zaključujejo z opozorilom obema ministroma na ponovne proteste demokratičnih sil na Goriškem proti takemu položaju in zahtevajo od obeh ministrstev odgovor, kaj nameravajo u-kreniti, da se napravi konec takemu stanju na tako delikatnem področju, kot je Goriška pokrajina ob državni meji. pztost? Nai pustijo doma svoja «junaštva». njihovi predstavniki v izvoljenih telesih pa nai kat naprej trobijo svoje. Itak jih nihče ne posluša! Občni zbor članov AK V petek 7. oktobra zvečer ob 21. uri je bil na sedežu v Ul. Roma 20 redni letni občni zbor članov Avtomobilskega kluba, ki se ga je udeležilo kakih 30 članov, ki so soglasno odobrili vse točke dnevnega reda. Upravni odbor je podal obširno poročilo o delovanju kluba v preteklem letu in pregledniki so potrdili obračun za leto 1970. Pravtako so prisotni odobrili proračun za leto 1972 ter tekoče računa pri gradnji motela na tržaški cesti. Prisotni so bili vsi odborniki AK s predsednikom Marijem Tirelom in podpredsednikom odv. Luzzattom ter ravnatelj dr. Domenico Sassano. Kar se motela tiče je predsednik sporoči! da je gradnja zaključena in ga bodo predvidoma v začetku januarja odprli. šali pred nekaj meseci, ko smo imeli razgovor z novogoriškim žu parnem Rudijem Šimcem, v petek zvečer pa so o napravah na italijanski strami govorili na seji občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan Michele Martina. Na seji je načrt prikazal iinž. Ugo Cuttini, kateremu je pred časom občina naro čila naj pripravi ustrezen okviren načrt. Na tej seji' so govorili o pr vih delih, tj. o delih za obmejno postajo, za katero obstaja že podroben načrt. Ta dela bodo veljala milijardo in tristo milijonov lir. Goriška občina ima že zagotovljeno večjo podporo deželne uprave, nekaj bo še dobila, del vsote pa bo morala zbrati sama. Čez mejo bomo lahko z avtomobili šli’ po desetih stezah. Ob stra-neh bodo še štiri steze za kamione in druga težja vozila. Podvojili bo do železniški tir. Zgradili bodo streho tudi za kontrolo blaga in živine. Na prostoru obm°jne postaje bodo tudi parkirišča, stavba v kateri bo direkcija obmejnega prehoda ter druge stavbe za carinske in druge obmejne urade. Tu bodo zgradili tudi vojašnico za finančne straže in stavbo, kjer bo sedež pokrajinske carinske uprave. Vse to bo stalo precej. Za prva dela, kot smo že omenili, bodo porabili 1.300 000 ono lir. S tem denarjem bodo uredili za hitro usposobitev obmejni prehod. Denar bodo porabili za nakup zemljišč, za po vezavo z avtomobilsko cesto (terminal avtomobilske ceste bo med Štandrežem in sedanjo državno ce sto Gorica - Trst), ureditev obmejnega cestišča, gradnjo strehe nad obmejnimi napravami, policijske in carinske stavbe ter ostalih najnujnejših stavb. Na tem prostoru bodo zgradili- tudi kavarno, restavracijo, bife, telefonske govorilnice, banko in druge najnujnejše servise. To so prva dela za obmejno postajo. Večji pomen ima seveda tako imenovani avtoport. Načrt zanj pripravlja po nalogu trgovinske zbornice inž. Rusconi - Clerici iz Milana, ki' je že pripravil podobne načrte v drugih krajih. Pričakujejo, da bo omenjeni strokovnjak načrte izdelal v prihodnjih mesecih, tako da bo moč v kratkem času pričeti urejevati vse te naprave, ki so življenjske važnosti' za gospodarski razvoj Gorice. Včeraj smo poročali, da bodo v prihodnjem letu pričeli gradiiti tudi avtomobilsko cesto od Majnice do Gorice. Tudi ta gradnja spada v sklop infrastruktur, ki so važne za razvoj našega mesta. Pri spomeniku v Pevmi prepoved parkiranja za kamione V Pevmi na trgu za partizan' skim spomenikom, tovornjak, ki je vzbujal toliko protestov s strani domač nov. ne bo več parkiral. Prav tako ne bo več na tem me' stu parkiral avtobus nekega ood' jetja iz Gradeža. V petek so namreč občinski delavci Dostavili dvo tabli, ki prepovedujeta parkiranje tovornjakov in seveda tudi drugim težkim vozilom Prepoved seveda ne velia za avtomobile. Sredi trga v Pevmi so domačini po vojni Dostavili spomenik padlim. Obetnico postavitve spomenika bodo počastili v prvih mesecih prihodnjega leta. Spomenik spominja na domačine iz Pevme, Oslav-ja in šentmavra, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Zaradi tgga so se domačini upravičeno razburjali. ker ie novoprišlec, neupošte-vajoč njihovih želja, parkiral vsak dan svoj tovornjak tik za spomenikom. Zaradi tega so že večkrat od občinske uprave zahtevali. da bi ta težkim vozilom parkiranje prepovedala. Končno jim je občinska uprava ustregla. Domačini upajo, da se bo občina spomnila tudi drugih nerešenih problemov v tem popolnoma slovenskem predmestju. Avto hudo poškodoval pešca Prejšnji večer nekaj pred 22. uro je avto simka 1000, ki ga je vozil po pokrajinski cesti proti Škocjanu 24-letni delavec Piergio-vanni Quarino iz Škocjana, podrl 55-letnega Giuseppa Foschiattija iz Vileš. V tržiškj bolnišnici so mu ugotovili zlom desne noge v kolenu ter druge poškodbe in so ga pridržali za 60 dni na zdravljenju. Zapisnik so napravili orožniki iz Štarancana. VESTI IZ DOBERDOBA V TOREK ZVEČER SEJA OBČINSKEGA SVETA Razpravljali bodo o javnih delih in pomoči šolarjem Interpelacij« zaradi JUG. TELEVIZIJA OD 10. DO 16. OKTOBRA 1971 NEDELJA, 1«. oktobra 9.30 5 minut po domače; 9.35 Kmetijski razgledi; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Bili smo v vesolju; 11.10 Mestece Peyton; 12.00 Prenos nogometne tekme Poljska-ZR Nemčija; 16.30 Boks: 18.15 Kapitan Korda; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Stare bajte; 21.45 športni pregled; 22.15 Poročila PONEDELJEK, 11. oktobra 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10 30 Nemščina: 10.45 Angleščina: 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 17 50 Kljukčeve dogodivščine; 18.15 Obzornik; 18.30 S kamero po svetu: Avstralija; 19.05 Mladi za mlade: 20.00 TV dnevnik; 20 50 Barometer, češka TV igra; 21 55 Kulturne diagonale; 22.30 Poročila. TOREK, 12. oktobra 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina: 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 čarodejev klobuk, n. del; 18.30 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Kraška ohcet; 19.00 Srčni infarkt; 19.30 Nega in make-up oči; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Hud, ameriški film; 22.35 Literarni nokturno; 22.40 Poročila. SREDA, 13. oktobra 8.15 TV v šoli; 16.50 Test z glasbo; 17.05 šahovski komentar: 17.55 Vrana, mladinski film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbena oddaja; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.00 TV dnevnik: 20.35 Župančič: Veronika Deseniška; 22.25 Poročila. ČETRTEK, 14. oktobra 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina: 11.00 Francošči- na; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: 17.45 Ježeva hišica, glasbena pravljica; 18.15 Obzornik: 18.30 Svet, v katerem živimo: 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.00 TV dnevnik; 20.35 četrtkovi razgledi; 21.25 Maupas santove novele; 21.50 3-krat 25 lei umetniškega dela; 22.20 Poročila. PETEK, 15. oktobra 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina 13.30 Proslave ob 2500-letnici ustanovitve perzijskega cesarstva; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.40 šahovski komentar; 17.05 Mesto izobilja, mlad. igra: 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz: 19.00 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik: 20.35 Povabilo na ples. film; 22.35 Poročila. SOBOTA, 16. oktobra 9.35 TV v šoli; 14.25 Prenos nogometne tekme Jugoslavija-NDR: 17.45 Ptujski festival, tl. del; 18.15 Obzornik: 18.30 Nicholas Nickleby. seriiski film; 19.25 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik: 20.35 TV magazin: 2135 Fantazija na smučeh; 22.20 Nikoli grde besede, serijski film; 23.00 Poročila. mo, v katerem zahtevajo, da do novembra uredila stavbo v Uli oi Torriani. Prizadeti starši vedč za pogovor med njihovo delegacijo in odbornikom Moisejem, zavedajo se nujnosti začasne rešitve z vrtcem v Ulici Ponte del Torrione, z zadovoljstvom pa so vzeli na znanje vest, da je odbornik Moise obljubil, da bo vrtec v Uldci Torriani nared v najkrajšem času. Prizadeti starši so torej za odprtje vrtca v Ulici Torriani in ne onkraj Soče. Pismo so podpisali Dino Roner (ki ima precej zaslug, da se je odprl tretji vrtec v mestu), Adela- Pod-veršič, Anastazija Pintar por. Vic-chi, Danijela Komic, Orlando Ra bazza, Gabrijela Feri, Emma Doljani', arh. Jože Cej, Modesta Makuc, Amalija Cotič, Ana Pahor, Dušan Figelj, dr. Mirko Primožič, Mira Klanjšček, Tatjana Gruzovin. Goriški otroci razstavljajo v Zagrebu V Zagrebu so v petek odprli razstavo slikarskih del goriških učencev in dijakov. Podobno razstavo so priredili Zagrebčani pred nekaj meseci v Gorid, sedal so jim Goričani vrnili obisk. Posebna go-riška komisija je izbrala 70 najboljših del na temo »Moje mesto*. Slovenski učenci in dijaki so se prav dobro izkazali in žirija ie izbrala kar 21 de! ki so iih napravili učenci in dijaki slovenskih šol na področju goriške občine. Tudi med izbranimi otrod. ki o-biskujejo italijanske šole, ie precej slovenskih imen in priimkov. Ena med petimi najboljšimi mladimi slikarji je Mariza Marussi iz Sovodenj, ki je lani obiskovala tretji razred slovenske nižje gimnazije v Gorid. Dva dijaka med petimi prvonagraienimi obiskujeta italijansko nižjo srednio šolo »G I. Ascoli*. To sta Ettore d’Angelo in Massimiliano Ceoovini. Njun pro fesor risanja je naš rojak, arhitekt in slikar Jože Cej. O sprejemu v Zagrebu in o tri dnevnem bivanju goriške delega cije v hrvaški orestolnid bomo pisali v prihodnjih dneh. Deželni svetovalec PSIUP Rizzi je poslal interpeladjo notranjemu in ministru za pravosodje, v kateri je govor o preiskavi na domu uglednega protifašista Egidia Pi-cecha iz Krmina brez navedbe pravega vzroka in z uporabo nad 30 karabinjerjev, kar je vzbudilo veliko ogorčenje v mestu, ki je znano po svojih demokratičnih In partizanskih tradicijah. Interpelant želi pismen odgovor o tem, kaj nameravata omenjena ministra ukreniti proti takemu postopku. Obenem Rizzi opozarja na fašistično gonjo proti Slovencem in odporništvu, ki je v teku na Goriške min zahteva ustrezne ukrepe za preprečitev takih izbruhov. Zaskrbljenost goriških mi si no v Goriški misini so »zaskrbljeni* ker je prišlo pri nas do »politične napetosti», fcj je prišla do viška na konferenci o odporništvu v dvorani pokrajinskega sveta kjer prisotni niso dovolili podtajniku te stranke dr. Coani. da bi zaključil svoj govor. To je «zaskrbljenost» ubogih nedolžnih starih in novopečenih ao-riških fašistov. Videli smo iih na omenjeni konferenci, kako so divje tekli na pomoč provokatorju Coani, ki je skušal »počastiti* fašistične morilce saloiske repufhke. Po vseh naših krajih smo videli fašistične napise in slišali groblje proti protifašistom. Pred kratkim so spet pomazali razglasno desko levičarske stranke v Ronkah. Verjetno so užaljeni, ker je Al-mirantejev shod v Trstu propadel. Na rimskih zidovih so bili v torek nalepljeni plakati MSI. na katerih je pisalo, da ie 30.000 Tržačanov poslušalo Almlranteia. Tržačani in policija so drunačnega mnenja o tem svelikem številu» Almiranteje vih častilcev. Rimljane pa se itak lahko slepari posebno še ker živi v prestolnici veliko liudi. ki so fašistično in nacionalistično udarjeni. Kdo povzroča torej politično na- Župan iz Doberdoba Andrej Jarc je poslal občinskim svetovalcem vabilo na izredno sejo občinskega sveta, ki bo v torek 12. oktobra ob 19. uri v telovadnici osnovne šole v Doberdobu. Na dnevnem redu je 11. točk. Po običajnem poročilu župana bodo svetovalci odobrili nekai sklepov. ki jih je občinski odbor sprejel po zadnji seji sveta. Dalje bodo razpravljali o šolski pomoči v zve zi z določili deželne uprave za prispevek. Nadalje je na dnevnem redu zahteva deželnega orisoevka za nadaljevanje kanalizacijskih del v Doberdobu, ojačitev iavne raz svetljave in nadaljnja ureditev no tranjih občinskih cest Pri mestni posojilnici v Gorici oa nai bi na jeli 9 milijonov lir posojila za dograditev nogometnega igrišča Pri državni blagajni v Rimu bodo zaprosili skoro 4 milijone posojila za povečane stroške ori ureditvi občinskega pokopališča. Ob tej priliki bodo imenovali tudi občinske predstavnike v konzulto za trži-Ski okraj. Na dnevnem redu ie tudi odobritev občinskega obračuna za 1970 kolikor bo utegnil priti na vrsto. niti in ga je podrl. Brainija so odpeljali v splošno goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, pretres možganov in verjeten zlom leve rame. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Zapisnik so napravili orožniki iz Gorice. Občinski svet v Tržiču Na zadnjem zasedanju občinskega sveta v Tržiču je župan Ver-sacce poročal o medobčinskem o-krajnem konzorciju in o pripravah za okrepitev pristaniških naprav v pristanišču Portorosega. Iz diskusije, ki je sledila, je bilo razvidno, da bo dežela prispevala okrog 2 milijardi lir za prva dela v pristanišču. Obravnavali so titfi nekaj interpelacij ter potrdili najetje treh posojil, od teh 132 milijonov za gradnjo stanovanj, 39,5 milijona *za stroške medobčinskega konzorcija ter 24 milijonov za ureditev mestnega pokopališča. Zagrebški avto podrl pešca v Podjorl Včeraj nekaj pred 15. uro se je peljal z avtom opel kadett po cesti iz Pevme skozi Podgoro proti Ma-donini 35-letni Marjan Bikovec iz Zagreba. Pri hiši št. 6 v U! Cuneo v Podgori pa se je pred njegovim vozilom nenadoma pojavil 72-letni upokojenec Franc Brain iz Podgore Ul. Cuneo 20, ki je hotel prečkati cesto. Šofer se mu ni utegnil izog- Rojstva snirli in poroke... Dne 9. oktobra so na matičnem uradu v Gorici prijavili 6 rojstev, 3 smrti, 7 porok in 5 oklicev. ROJSTVA: Jasmin Lanzino, Ste-fano Cabbai, Bruno Devetak, Paolo Dal Pont, Tiziana Laurenti in Cri-stian Caleo. UMRLI SO: 38 dni star otrok An-drea Venturi; 73-letna upokojenka Fedele Toso; 42-letni delavec Tullio Di Chiara. POROKE: karto tehnik Guido E-strelli in uradnica Nidia Zallia; mehanik Renato Leban in prodajalka Majda Kogoj; mizar Sergio Visin-tin in delavka Ana Figelj; industr. izvedenec Aldo Jug in uradnica Clara Depicolzuane; tekstilni izvedenec Gianluigi Zanetti in tekstilka Emma Simčič; delavec Renato Princi in frizerka Milvia Cesselli; študent Bemedetto Di Nallo in študentka Gabriella Graziuso. Izlet v Gonars priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo 17. t.m. popoldne z avtobusom. Ob tej priliki se bodo ob 30-letnici poklonili rojakom, Id so umrli v taborišču pri Gonarsu ter so pokopani na tamkajšnjem pokopališču. Spotoma si bodo ogledali tudi Palmanovo. Vpisovanje v Gorici, Ul. Malta 2/1 kjer bodo udeleženci dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila. " I S skuterj*em padel na Kalvarij') V splošni bolnišnici v Gorid so včeraj ob 16. uri pridržali na zdravljenju 16-letnega dijaka Maurizia Nobranta iz Gorice, Ul. Borsi & Ugotovili so mu rano na kazale" leve roke z zlomom kosti in prerezom kite. Mladenič se je malo prej ponesrečil s skuterjem na Kalvariji, kjer je trčil ob kamen in pade! CORSO 15: »Sacco e Vanzetti*, G. M. Volonte in C. Cucciollo; kinemaskop* ski film v barvah. MODERNISSIMO 14.30: »Guerriero rosso*, J. Mac Crea in D. Kemp! ameriški film v barvah. VERDI 15.00-22.00: »H vichingo venuto dal sud», L. Buzzanca in P. Tiffin! italijanski kinemaskopski film v barvah. mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.00: »I due della formula 1», F. Franchi e C. Ingrassial italijanski kinemaskopski film V barvah. VITTORIA 15.15: «L'amore di Na- thalie*. N. Nesle in W. Harwk, belgijski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. I ržid AZZURRO 14.00 «Io, Cristina, stu* dentessa dello scandalo*. M. Longo in G. Saxon. Cinemascope v barvah* EXCELSIOR 14.00: »Per grazia rice* vula*. Nino Manfredi. Barvni film-PRINCIPE 14.00: «Paperino story». Walt Disneyeva, barvna slikanic*-S. MICHELE 14.00: »Krakatoa est di Giava*. M. Scheli in D. Baker, barvni film. šii trn t, or trn SOČA (N. Gorica); »Zgodilo se je v Ameriki*, ameriški barvni film — ob 16., 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Oni, ki zaudarjajo po znoju in smrti*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. KANAL: »Polnoč na Renerhanti*. nemški barvni film — ob 17. in 20. ŠEMPAS: »Okradi svojega bližnjega*, ameriški \irvni film — ob 17 in 19.30. DESKI F: 17. in 19.30. PRVAČINA: «Devica in voiak*. danski barvni film - ob 17. in 20. RENČE: «Ubežnik», ameriški barvili film - ob 17. in 20. DEŽURNI I.EKARNl v uortin Danes ves dan m oonoči le v Gorici odnrta lekarna D'UDINE, P. S. Francesco 5. tel. 2124. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna »Al Redentore* dr. Denordis, Ulica Rosseli 23. te! 72340. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarn* GORI AN. Ul. Garibaldi 9, te! 2628. rrgOTlna čevlje* JUREN GORICA Largo XXVII Mano V — Palača INPs Via IX Agoato j Velika izbira cerije* id torbic po konkurenčnih cenah 1 PrTmorštrSnevhlfc 10. oktobra 1971 KULTURA Pokopljite mrtve! (Odlomek iz scenarija za film «Sutjeska»9 ki ga je napisal književnik Dragomir Sčepanovič) eksterier, dan. reka, gozd Ko se zaslišijo eksplozije, vsi o-®og Tita začnejo hitro iskati zaklonišča. Tito leže ob porušeno bu-jjev. Z njim je njegov pes Luks, 81 se nemirno obrača, ovohava, Potem pa leže pred Titovo glavo. D j uro in Stevvart skrita za deblom. Kader 621 — Iz Titove perspekti-ve vidimo eskadriljo letal, ki se naravnost, drugo za drugim, strmoglavo spuščajo proti njemu. Celoten tovor bomb se usuje na ta prostor. Dim in megla pogoltneta vse. obenega vzklika ni slišati, kakor Je vse mrtvo. Evok letal se izgublja, dim se P°nasi razkadi. Tito dviguje glavo !** Sleda naokrog čez Luksa. Ni-■tnsar ne opazi. Kliče. TITO: »JE KDO ŽIV?» Efed njim leži Luks, ves razmesarjen. Tito vstaja, kamera se u-mika,_ tako da odkrivamo celotno Področje okrog njega. Kamera se Ponovno premika in v kadru izpostavlja Titovo postavo. Po rokavu na levi roki mu teče kri. Borec snnaj kadra. BOREC: «TOVARIŠ KOMAN- DA^, RANJENI STE!* Tito to presliši, ozira se okrog sebe, tedaj nekaj zagleda in se napoti v prostor zunaj kadra. Ob deblu, kjer se je skrival Pred bombami, leži Titov spremlje-valec Djuro — mrtev. Tito prihaja v kader, sklanja se nad Djura in mu Podpira glavo. TITO: »DJURO, DJURO!* Za trenutek postoji zamišljen nad n'im, potem pa z eno samo kret-nin sname ogrinjalo in Djura pokrije. Vstane, kamera ga spremlja 'n se zadržuje na njegovem obra-Izraz obraza je mračen in žalosten. Kamera gre za Titovim zamišljenim pogledom. Odkrije mrt-VeSa Stewarta, nad katerim se je ZV<1 Dikin. ^ nekaj svojimi borci priteče do vrhovnega štaba, ves zadihan in p*11 od smodnika, komandant deseto hercegovske brigade. Mlad, kosten, prekaljen človek, pravi volk, °oi se mu svetijo. Oborožen je do zob. Teče tudi mimo Tita, ki z e-nbn izmed članov vrhovnega šta-ha stoji pred razprostrtim zemljevidom. TITO: «KAM SI SE ZAGNAL?* KOMANDANT: »DA PREŽENEM ŠVABE!* Član vrhovnega štaba pogleda Proti komandantu. Član vrhovnega štaba: — »POJDITE V TEJ SMERI, TU JE SVOBODNA POT.* Komandant desete hercegovske brigade gre s pogledom v smeri, kamor je pokazal član vrhovnega ^®ba, in mimo reče. KOMANDANT DESETE HERCEGOVSKE: »TAM SO ŠVABI.* Član vrhovnega štaba še naprej gleda tja in ostane neizprosen. ČLAN VRHOVNEGA ŠTABA: »NE! NE! TA POT JE PROSTA!* Komandant desete hercegovske je še zmeraj zagledan v gozd. KOMANDANT DESETE HERCEGOVSKE: «TAM SO ŠVABI!!!*! V kadru so Tito, član vrhovnega štaba in komandant desete hercegovske. član vrhovnega štaba se razjezi in pokaže na zemljevid. ČLAN VRHOVNEGA ŠTABA: — «KAKO PA VEŠ?* KOMANDANT DESETE HERCEGOVSKE: «PA VIDIM JIH.* In pokaže z roko v tej smeri. Tito in član vrhovnega štaba pogledata proti gozdu. Tito dvigne daljnogled in' gleda v tej smeri. Skozi lečo daljnogleda, skozi gozd, se spodaj v dolini, uporabljajoč naravne zaklone, proti njim plazi skunina Nemcev. Niso dalje kot Richard Burton v vlogi maršala Tita. Kader iz filma »Sutjeska« prikazuje trenutek, ko je bil maršal Tito ranjen v roko. 800 metrov, zelo previdno in skrivaj skušajo obkoliti vrhovni štab. Mladi komandant desete hercegovske ne čaka na ukaz, obme se proti svojim borcem in zakliče: KOMANDANT DESETE HERCEGOVSKE: »ZA MENOJ, HERCE- GOVCI! JURIŠ!* Kamera gre za njimi, za njihovim viharnim jurišem in klici »Hu-raaa!». V totalu spremljamo boj desete hercegovske, ki je Nemce povsem iznenadila. Kamera je na Dikinu, ki se po- leg mrtvega Stewarta še ni mogel povsem zavedati vsega, kar se je zgodilo. Tita hitro vodijo, medtem ko iz njegovega rokava vse močneje teče kri. Kamera ga spremlja. Prodira na jaso, kjer leži na nosilih zdravnica Vera, vsa krvava, dve bolničarki in borec pa ji skušajo pomagati. Pokrita je z ogrinjalom, premočenim od krvi. Ko zagleda Tita, se Vera skuša dvigniti na komolce, vendar ji ne uspe. Tito hitro stopi bliže in se nagne nadnjo. TITO: «SI RANJENA?* VERA: »ZDI SE DA V NOGE, NE ČUTIM JIH VEČ.* Tito pogleda proti Verinim nogam in kamera odkrije, da tam res ni ničesar razen ogrinjala. Vera se ponovno žalostno in boleče nasmehne. VERA: «NIKOLI NISEM POMISLILA, DA JE PO PETNAJSTIH DNEH LAKOTE V ČLOVEKU ŠE TOLIKO, KRVI.* Tedaj Vera opazi, kako po Titovi roki teče kri. S slabim glasom ukaže bolničarki. VERA: »LJUBICA, OBVEŽITE MU RANO. ROKO ZVEŽI OKROG VRATA.* Kamera fiksira Titovo levo roko po kateri vse močneje teče kri. S počasno vožnjo nazaj širimo kader, v katerega prihaja bolničarka Ljubica — zmedena. Ne ve, kako naj to napravi, potem sname z glave ruto. Njeni lasje se usujejo po ramenih. S to ruto zavezuje Titu roko okrog vratu. Vse naokrog kri ranjenih in mrtvih. TITO: «POKOPLJITE MRTVE!* Tito prihaja k Dikinu, ki še ves zmeden stoji poleg mrtvega Ste-warta. Ko zagleda prihajajočega Tita. vstane. TITO: «OBVESTITE LONDON O STEWARTOVI SMRTI.* V tem trenutku se začnejo novi napadi letal in bombardiranje. Tito in Dikin skočita iz kadra. Medtem ko se razletavajo eksplozije, ko se sliši zavijanje štuk in rafali letalskih mitraljezov, odkrijemo Tita in Dikina, kako sta legla za deblom. Dikin je še zmeraj pod vtisom vsega, kar se je zgodilo in kar se dogaja. DIKIN: »GOSPOD KOMANDANT, KAJ NI VSAK ODPOR ZAMAN?* Ponovni letalski napad, znova eksplozije. Tito ga pogleda in odločno reče. TITO: »NIHČE NIMA PRAVICE PRIZNATI PREDAJE TE VOJSKE NITI UKAZATI PREKINITEV NJENEGA BOJA. TUDI JAZ KOT VRHOVNI KOMANDANT NE, KER U-[AZATI TEM LJUDEM, NAJ NE 3RANIJO SVOJE SVOBODE. PO-IZDAJALSKO DEJANJE.* V ponedeljek, 4. t.m. so na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani izročili predstavnikom kulturno-prosvetnih organizacij, krožkom in dijaškim domovom v zamejstvu 4500 leposlovnih knjig, ki so jih podarile slovenske založbe. Na sliki predstavniki iz zamejstva poslušajo uvodni govor predstavnika odbora za založništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, Toneta Glavana. (Foto Švabič) ■imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiimmiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiu V KANALU, KJER JE PREŽIVLJAL ZADNJA LETA SVOJEGA ŽIVLJENJA Umrlje slikar Ivan Primožič Utrillov tovariš na Montpamassu v Pestra življenjska pot umetniškega proletarca-revolucionarja - Se lani je razstavljal v Ljubljani MARIBORSKO KULTURNO PISMO Hlavaty v Rotovžu Priprav« za novo gledališko in koncertno sezono Novo likovno sezono v Mariboru je odprl tržaški gost Robert Hlavaty. Priznani akvarelist se je tokrat predstavil v mariborskem razstavnem salonu Rotovž s kolekcijo akvarelov, ki predstavljajo njegovo najbolj priljubljeno slikarsko upodabljanje našega Krasa. Z močnim razpoloženjskim občutkom se sprehaja po njem v vseh letnih časih in ob vsakršnem vremenu. Z likovnim znanjem obvlada akvarelno tehniko do tistih bravur, da se mu prelivajo barve v izredno harmonijo bodisi v zame-glenih planotah čemerne skalnate sivine ali ko se tope zaplate snega po kotanjah ob porajanju novega letnega časa ali dneva. Nad vsem tem je razlita svetloba, tajinstvena in prepolna barvnih odtenkov, ki v poetični podo-živitvi ustvarja tudi romantična razpoloženja. Slikar Robert Hlavatg, ki po daljšem presledku tokrat že drugič razstavlja v Mariboru, je dobro-aošel gost, saj z mojstrsko roko in gioookim občutjem odgrinja lepoto, na videz puščobnega Krasa. Letošnjo koncertno sezono je u-vedel Festival baročne glasbe, ki že v tretje postaja tradicionalna vsakoletna glasbena manifestacija. Pravzaprav je baročni festival predsezonska prireditev, ki bo v petinštiridesetih dneh izvedel štiri zanimive koncerte v pretežni večini inozemskih ansamblov, poleg priznanega mariborskega ansambla Collegium musicum, ki se je proslavil tudi že v inozemstvu. Glavna koncertna sezona se bo pričela koncem novembra s koncer- IZREDEN USPEH NA TEKMOVANJU V COMU 'r v isoKe sole za gidsoo iz Gradca. Pod vodstvom dirigenta prof. Karla Ernsta tiojf-manna so se predstavili s s po, e-aom del renesančnih mojstrov 16. in 17. stoletja. Moški del zbora je najprej zapel šest motetov Jakoba Petelina Gallusa, pri katerih pa je bilo čutiti v zvočnem pomenu preskromno število glasov za pestro Gallusovo barvno paleto zvočnosti. Moteti Henricha Schurtza m madrigali Leonarda Lechnerja so odkrili pri nas bolj malo znana dela s področja vokalne glasbe, ki jih je zbor odpel z visoko kulturo podajanja. V drugem delu koncerta so peli šansone petih francoskih skladateljev iz 16. stoletja. Izredno lepo zapeti so navdušili občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem. Nasploh je prvi koncert izzvenel zelo spodbudno za nadaljnji potek baročnega festivala. V Slovenskem narodnem gledališču dramski, operni in baletni ansambli intenzivno študirajo več premier za začetek sezone. V predsezoni je Drama posvetila posebno skrb najmlajšim obiskovalcem. Medtem ko se gledališča po navadi spomnijo m otroke šele okoli novoletnih praznikov, so mariborski gledališčniki razveselili letos malčke že v predsezoni s priljubljeno mladinsko igro nJurček*, ki je tokrat že drugič uprizorjena v Mariboru, prvič namreč že pred desetimi leti. Smeh, tisti prisrčni čisti otroški smeh spremlja predstave OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo danes, 10. oktobra v Glinščici PLEZALNI TEČAJ katerega bo vodil alpinist Iztok Furlan. Tečaj bo za začetnike in tudi 7.a bolj izurjene plezalce. Zbirališče pri zavetišču Premu-da ob 9. uri zjutraj. Odhod avtobusa iz Trsta, s Trga Stare mitnice ob 8. uri. GOLF 2 Hotel £ JUGOSLAVIJA «A» KAT. TEL. 77591 - 77504 Oglašujte tt Primorskem dnevniku Sodobno opremljene soDe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan cing kavarna Zabavni in artistični program ples na glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne ivorane ča talnica Frizerski saion Menjalnica Taksi siužba Lasten parkirni prosto! Pristajal išče za neltkoptt Je Boksa za pse H'a dilnlca za divjačino. OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO in VABIMO VAS v nat novi hotel t J A M A i GOSTIŠČE «ODDIH* Plošča ioddih» Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto K **** K A T. I O LJUBLJANA, Titova 10 RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASIN6 Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Teiex: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA BHBT PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FEB BAGGAKA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprto vse letu GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) št 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju -S- VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA HOTEL RIVIERAporoož Moderne sobe, moderna kuhinja. «GIRl BAR. z modernim programom odprl vso noč PARK KOTEL NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MO- DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenab RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici trna redno na razpolago izbrane jedi s domačimi specialitetami pristen eraškt pršut tn salame tet izbrana domača vipavska tn briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SIAVNOSTNA KOSU A hrbtniki tik za robom skalovja ob stezi, ob njih pa zasedo * mitraljezi. Ko so bili že na poti, je prišel k Vojku prileten možak, domačin, ki se je najbolj veselil vpada, ker bi bil rad videl 8v°jo hišo, ženo in otroke, potem pa ga je zlomil strah. «Bolan sem. Pustite me pri zasedi,» je prosil. Bil je član j^riaje. Vojku je zaupal, da ga muči slutnja smrti, čeprav ®phiunista niso verjeli v slutnje, ga je začel Vojko miriti. “khSal ga je razumeti. , «Dobro, stari. Ostani pri zasedah in pozdravi se do jutra.» V možakovih očeh je bilo nekaj bolečega, okužujočega. Strah posebne vrste... Vojko se je obrnil in izginil za svojo lupino, ki jo je vodil Pajk. Aleš in Gorazd sta se spuščala takoj za predhodnico, ki 0 Je vodil domačin. Dokler so sestopali po strmi, vijugasti 8te0i — po plazu — je bila železarna tik pod njimi. Spomin, &*oč kot ogenj... Gorazd je bil nekaj let plavžar, potem pa Kot ogenj... Gorazd je on nekaj iei puran strugar. Leta in leta se je dušil v dimu in prahu. Tako zvesto Je -*■ - - ■ ■ u‘' --------- i • JjCIiu lili IDW» OC Jv v . stregel nenasitnemu plavževemu trebuhu, kot bi bil njegov. ga je imel, ker mu je dajal kruha, hkrati pa ga je one-'itoglo sovražil, ker se je s talečim železom odcejalo tudi Negovo življenje. Mnogo njegovih znancev — naprednjakov J1® Jeaiku — je ostalo v tovarni, kjer se udinjajo Nemcem, Plujejo plašče za tanke in orožje, s katerim razsajajo Nemci f° svobodoljubnem svetu. Kje sl, proletarska zavest? Leta ‘941 Je dala tovarna od treh tisoč delavcev 250 prvoborcev “Ghtunistov. Toda bili so preozki in niso znali potegniti za **oj množic. Kajpak, kapitalisti so jih v primeri z ubogo **Jo dobro plačevali in jim ubili delavsko solidarnost... . Vesel bi bil, če bi zdrobili tovarno in dobili nekaj novih “brcev. čeprav oportunistov. Pokazali bi jim pot v novi svet. UbPrav so ga tudi nekateri drugi sumničili, je čvrsto veroval v boljši, lepši svet. Zdaj, ko je padel Nac, se je razživel, še **“*>go več Je govoril z borci in je bil še bolj prijazen, bolj ^BOhien in bolj dostopen za vsakogar. Kolona se je spustila v dolino brez strela in nezgode. VoJaki ob žarometih, ki so radi osvetljevali pobočja, so naj- brž večerjali. Po nenavadnem miru v mestu je bilo moč sklepati, da ničesar ne slutijo. Okoli enajste ure se je bataljon približal ograji okrog barak. Iz teme so razločili vhod v taborišče. Nehote so se ozirali čez reko, od koder je prihajal kovinski hrup strojev. Onkraj reke, samo streljaj daleč, je hropla tovarna, tam se je prelivala izdajalska svetloba — delavci so odpirali plavže. Bilo je videti osvetljene dele zgradb na vzpetinah nasprotnega pobočja, kjer je bilo nastanjeno vojaštvo s topovi. Sovražne enote so dremale, toda ne spale. Napadalne skupine in zasede so se priplazile že na odrejena mesta. Mehanizem naj bi deloval brezhibno. Toda nihče ni poznal usodne neznanke, kjer se bo zataknilo... Vojku se je tišina zdela sumljiva. «Kaj, če so spustili brigado v past?« Je vprašal Pajka. «Potem smo pečeni!« «Vojna je,» Je odvrnil Pajk in skomignil z rameni. V bližini barak jim je udaril v nos vonj po kuhinji, ki se Je mešal z jedkimi izparinami iz železarne. Na postaji je zapiskal vlak. Gorazd je v spremstvu sekretarja Aleša ukazal obkoliti taborišče. Vojko, Ana in Travnikarjev so zavili k baraki, kjer je gorela luč. Vojko je pokukal skozi okno. Nekaj delavcev je še spalo, štirje so ob mizi igrali tarok, peti pa je z veliko vnemo mazal na štirioglati kruh margarino. Potrkal je in zahteval, da odprejo okno. Odložili so karte in strmeli vanj kot v prikazen. Ko Je s puško jezno usekal po šipi, mu je tisti, ki Je mazal kruh, prišel odpret. Skočil je v sobo, šel skoznjo in odprl glavna vrata barake. Potem jim je pojasnil, da jih mobilizira narodnoosvobodilna vojska. Delavci so poskakali s postelj, si meli oči in neverno buljili v oborožene moške, ki so prihajali zdaj že skozi glavna vrata. Vojko je bil razočaran. Mislil je, da jih bodo od veselja objemali, pa so tako hladno in neumno zijali in se obirali, kot bi Jih hotel odpeljati na morišče. «Kakšen delavski razred! So to Slovenci?« je pomislil. Iz sosednje barake ga je prišla iskat Ana. Tam je imel Pajk težave s Francozi. Vojko je prepustil Dolenjce in Primorce Travnikarjevemu in Keča, ki je že rohnel in zmerjal po vseh sobah, naj zagrnejo okna z odejami, in odšel z Ano. Vstopila sta v veliko barako, kjer so se ob posteljah gnetli simpatični Francozi, ki so govorili z ihto kot Italijani. Spet se je vse zazrlo v Ano in morala je slišati opazke vseh vrst, da je zardela. «Povej jim, ti si se dajal po Parizu, Vojko,« je rekel Pajk. Vojko se je razkoračil in zavpil pp francosko: «Mimo! Zdaj ukazuje vojska. Popolna tišina in poslušajte! Prišli smo vas osvobodit. Dovolj časa ste garali Nemcem. Pripravite se, takoj bomo odšli. To je partizanska divizija.« «Moj bog, seveda grem z vami ,če imate tako lepa dekleta,« je nekdo dejal. ((Imamo dovolj deklet za vse, pa angleškega in nemškega orožja in hrane, vsega. AUez!« Kuštrav Francoz se je v samih spodnjicah dvignil na zgornjem pogradu in ugovarjal. ((Monsieur partdsan, les boches, bum, bum, bum, avec 1’artillerie.« Vojko je jezno zamahnil z roko in rekel: ((Partizani bodo les boches bum bum, comme ?a,» Je dvignil puško z daljnogledom. Ko so Francozi videli, da gre zares, in da se soba polni z novimi partizani, so se začeli pripravljati za odhod. Mrzlično so zbirali stvari, kot bi odhajali na severni tečaj. «S seboj vzemite čim manj. Samo tisto, kar potrebuje — kar nosi vojak na fronti!« Niso ga poslušali. Vse, kar so imeli, so pobasali v kovčke in vreče. Nahrbtnike so imeli le nekateri. Taborišče se je spremenilo v gostoleč čebelnjak. Čudno Je bilo, da niso prebudili Nemcev. Na dvorišču so se zvrstili v kolono po dva. Tam so jih partizani po petdeset skupaj spravljali čez cesto pod železniški nasip, ki Je bil pred topovi varen oziroma v mrtvem kotu. Tam so jih prevzeli vodniki in jih peljali naprej. V taborišču so ostali le tisti, ki so namenoma zavlačevali z odhodom. Med delavci Je bilo precej koristolovcev, ld so garali za Nemce, da ne bi šli na fronto in da jim doma ne bi bilo treba pokazati barve. Med njimi je imel gestapo svoje ljudi, ki so delali med domačim delavstvom kot provokatorji ter pomagali vzdrževati red. Vsi taki so čakali na nemško pomoč, da bi se izognili negotovi poti v gozdove. Komisarji Gorazd, Vojko, Pajk in drugi so postajali nestrpni. Na bližnjem železniškem mostu je zabobnela strojnica. Roj raket je obsijal okolico. Potem je odjeknilo nekaj težkih eksplozij. Marko je z minerci-domačini — Boksarjem, Balohom in smučarskim tekačem Knificom — skušal minirati mostove. Eksplozije so pognale na noge vso nemško garnizijo, ki je odgovorila v nekaj minutah kot dober stroj. Dolino so presvetlili prameni žarometov, ki so zaznali skupine ljudi nad železnico. Bobneči rafali brzostrelnih topov z žarečimi kroglami so zasejali med umikajočimi se ljudmi zmedo. Vojko je med zadnjimi priganjal zaostale. Z Ano sta nabasala sanitetno torbico z vsem, kar ni šlo drugim v nahrbtnike. Gorazd In Aleš sta se s kolono štiristo mož umikala na strmo gozdnato pobočje po stezi, po kateri so bili prišli. Ternicev-vodičev ni bilo več. Ko je začelo pokati, so izginili, kot bi se pogreznili v tla. Medtem se je nebo spremenilo v črno ponjavo, ki jo Je pretrgal blisk in preklal grom. Razbesnela se je poletna nevihta s ploho. V petih minutah so bili do kože premočeni. Ljudje s kovčki, nevajeni noči, strmine .nalivov In grmenja so omagovali, kleli in zaostajali, komisarji pa so jih gonlfl naprej in spodbujali kot pastirji ovce, ko jih napadejo volkovi. Bili so že visoko na pobočju. Ko se je drevje zredčilo, so kolono zatipali žarometi. Znašli so se pod topovskim ognjem. Tuleče granate so lomile drevje in razbijale skale, ki so se valile po pobočju. Popadali so po tleh, v zavetje poti, zažrte v pobočje. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. / SFRJ posamezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo prt upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltž Italiana*. Stran 8 10. oktobra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala in tiska ZTT - Trst IZJAVE INDIRE GANDI DOPISNIKU TANJUGA 10 milijonom pakistanskih beguncev je treba omogočiti povratek v domovino Indijska predsednica poudarila, da bo bodoči obisk Tita v Indiji utrdil prijateljstvo med obema državama - Neuvrščene države premalo odločne v obrambi miru (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 9. - Ljudstvo Indije občuduje predsednika Tita kot bor ca za svobodo, ustanovitelja sodobne Jugoslavije in enega od uglednih državnikov sodobnega sveta, je izjavila Indira Gandi dopisniku Tanjuga v Novem Delhiju v zvezi z bodočim obiskom Tita v Indiji. Indira Gandi je poudarila, da ie prispevek Tita k razvoiu neuvrščenosti in miru vsem na svetu dobro znan in da sta tako nien oče. kot ona vedno cenila njegovo prijateljstvo in spoštovala njegove glo boke analize mednarodnih dogodkov. Predsednica indijske vlade je izrazila prepričanje, da bo o-bisk predsednika Tita utrdil prijateljsko sodelovanje med obema državama na vseh področjih. V nadaljevanju svoje izjave ie Indira Gandi opozorila na težak problem 8,5 milijona beguncev iz Vzhodnega Pakistana, na problem, ki o resno ogroža mir v Aziji*. Ta problem se po besedah Indire Gandi lahko reši samo če se omogoči beguncem, da se varno vmeio v domovino, begunci pa se lahko vrnejo samo. ko preneha nasilje v Vzhodnem Pakistanu, ko IkaIo ljudem priznali človečanske pravice in rešili vprašanja v skladu z željami na zadnjih volitvah izvoljenih zastopnikov ljudstva Vzhodnega Pakistana. Glede aktivnosti neuvrščenih je Indira Gandi z obžalovanjem ugotovila, da med neuvrščenimi ni razvit občutek solidarnosti. MnogO neuvrščenih držav se po besedah Indire Gandi čudno obnaša, molči celo takrat, ko ie v nevarnosti mir. kot ie primer v Bengaliji. Mogoče so nekatere države preveč zasedene z notranjimi problemi in s problemi sosedstva, toda to ie kratkovidna politika, ie ugotovila Indira Gandi, ter pripomnila. da so v Lusaki podrobno določili cilje, za katere se morajo zavzemati neuvrščene države. Predsednica indijske vlade ie ugotovila, da po konferenci v Lusaki ni bil storjen velik napredek. Na koncu svoje izjave je Indira Gandi poudarila. da Indija visoko ceni prijateljstvo Jugoslavije in ie izrekla priznanje hrabrosti in odločnosti jugoslovanskih narodov ter posebno modrosti, ki io ie Jugoslavija pokazala v usklajevanju interesov posameznih republik in federacije, kar .je veliki nauk tudi za druge države. B. Božič Končana stavka ameriških pristaniških delavcev SAN FRANCISCO, 9. - Ameriški pristaniški delavci so se vrnili na delo po trimesečni stavki, ki je zadevala 15.000 delavcev. Stavka ni dala na sindikalnem področju zaželenih uspehov, prenehala pa se je, ker je predsednik Nixon uka zal zveznemu sodišču, naj izda odlok, po katerem se pristaniški delavci morajo vrniti na delo za 80 dni, obdobje, v katerem bodo dišče je obsodilo na smrt 18 pripadnikov tako imenovane »Turške ljudske osvobodilne vojske*, ki so jih aretirali pod obtožbo, da so hoteli strmoglaviti vlado. Proces se je začel 17. julija in so na njem sodili 24 osebam. Od teh so danes 18 obsodili na smrt, trije so bili oproščeni, trije pa bodo morali prestati pet let zapora. Edino žensko, ki je bila med temi 24, so obsodili na pet let »premislili* ali bodo stavko nadaljevali, ali ne. Konferenca sindikalistov o problemih družbe Zanussi MILAN, 9. — Milanska pokrajinska sindikalna tajništva so danes organizirala konferenco, na kateri so razpravljali o položaju v tovarnah, ki pripadajo skupini Zanussi in bolj na splošno o področju domačih strojev. Za tri sindikalne federacije je spregovorili državni tajnik FIM-CI SL Franco Bentivoglio, ki je dejal, da hoče uprava družbe Zanussi reorganizirati delo, tako da zmanjša število delavcev in poveča ritem dela, ki je v zadnjem času nara-stel za približno 10 odstotkov. Sindikalist je tudi dejal, da hoče uprava reorganizirati tovarne, ne da bi se posvetovala s sindikati, kot izrecno piše v delovni pogodbi. »Da bi dosegla svoj namen, je uprava zreducirala na ničlo investicije, o-kmila prodajno mrežo in tehnično pomoč, povečala ritem dela, odpustila 2500 delavcev, 10.000 pa jih je vpisala v dopolnilno blagajno,* je zaključil Bentivoglio. PARIZ, 9. — Francoska in a-meriška policija sta zadali hud udarec prekupčevalcem mamil. V bližini Pariza je policija odkrila in zaplenila 106 kg heroina, katerega vrednost na ilegalnem trgu v New Yorku presega milijardo lir. V ZDA pa je policija odkrila 35 kg čistega heroina in 9 kg kokaina. Francoska policija je odkrila heroin v kraju Marly Le-Roi, nedaleč od francoske prestolnice, v avtomobilu vrste «volkswagen», ki ga je najel Andre Labay, haitski industrijalec, ki prebiva v Franciji. Preiskava, ki je privedla do tako velikega uspeha se je začela pred približno dvema tednoma, ko so v New Yorku odkrili 85 kg heroina, skritega v avtomobilu znamke «ford», ki je bil vkrcan na italijanski ladji Raffaello. Ob tej priliki je ameriška policija aretirala štiri osebe, vendar je prikrila aretacijo Francoza Richarda Berdina, da ne bi onemogočila nadaljnje preiskave. zapora. To je prva obsodba, odkar so v Turčiji vzpostavili obsedno stanje po obdobju nemirov, ki jih je sprožila levica in po katerem je prišla na oblast vojska, ki je postavila skrajno reakcionarno vlado »ljudske enotnosti*, na čelu katere je Nihat Erim. Enmova vlada je trenutno v krizi, ker jc Demarelova stranka ukazala svojim članom, ki so v vladi naj podajo ostavko. Sindikalisti so zahtevali od države, da izvaja realno nadzorstvo nad delovanjem družbe Zanussi in zagotovi stalnost mezdnega in zaposlitvenega nivoja. Dr. Paolo Santi je dejal, da Italija izvaža 60 odst. domačih strojev v države, v katerih je lira pridobila na vrednosti in zato je nemogoče, da bi menjava negativno vplivala na razvoj te panoge. Sindikalisti so tudi zahtevali od države javno izjavo o barvni televiziji, vendar so dodali, da ta novost ne bo, vsaj v prvih letih, o-mogočiia temu industrijskemu sektorju, da si opomore, ker si bo le malokdo lahko privoščil barvni sprejemnik, zaradi visoke cene. Tupamari ob 4. obletnici Guevarove smrti MONTEVIDEO, 9. - Urugvajski tupamari so prisilili letalskega majorja, da vzleti z majhnim letalom in odvrže nad mesto 50 tisoč letakov, v katerih tupamari zagotavljajo svoje trdno odločitev, da se borijo, doker ne bo domovina svobodna. To demonstrativno akcijo so vprizorili, da bi proslavili 4. obletnico smrti Ernesta «Che» Guevare. Poleg Labaya, ki ga je policija aretirala 6. oktobra, so padli v mrežo preiskovalnih organov tudi nekateri znani pariški gangsterji kot so Georges Burait, Andre la-joux in Antoine Grissoni, Roger-ja Priessa pa so aretirali v New Yorku. Po čudnem naključju je bil indu strijalec Andre Labay »žrtev* bistrega policijskega komisarja, ki je ravnal ravno tako kot junak nekega filma, ki ga je Labay finansiral pred nekaj leti. Poveljnik mamilskega oddelka pariške policije Francois Le Mo-uel je danes na tiskovni konferenci izrazil svoje zadovoljstvo za uspelo operacijo, vendar je z obžalovanjem dejal, da je policiji uspelo aretirati le nekatere prekupčevalce, do sedaj pa ji še m uspelo odkriti »uvoznikov* mamil, ki so na čelu organizacije. Dokler ne bo preiskovalnim organom uspelo odkriti teh oseb ir. ilegalnih laboratorijev, ki predelujejo mamila ne bo mogoče streti trgovine z mamili. Obtožence so obsodili zaradi napadov na sile javne varnosti in zato ker so hoteli s sile strmoglaviti vlado. Med drugim so priznali , da so v marcu ugrabili štiri ameriške vojake, ki pa so jih po nekaj dnevih spustili na svobodo. Obtoženci so poslušali branje obsodbe zelo mimo, samo Denis Gezmis, ki je najbolj znan izmed 18 obtožencev je zakričal: »Živela svobodna Turčija!* Po izgonu britanskih diplomatov iz Sovjetske zvoze MOSKVA, 9. — Britansko veleposlaništvo je objavilo seznam diplomatov, ki jih je Sovjetska zveza izgnala. Gre v bistvu samo za štiri člane britanskega veleposlaništva, ker so vsi drugi trenutno odsotni iz Sovjetske zveze in se torej ne bodo mogli vrniti v državo. Njihova imena so Philip Hanson, prvi tajnik, Ann Le-wis druga tajnica, poročnik An-thony Wolstenholme, pomočnik pomorskega atašeja ter Alan Holmes, ataše, ki je opravljal administrativne naloge. Poleg njih je edini britanski državljan, ki ga je doletel odlok o izgonu A. Hal-tigen, ki je trenutno v Moskvi predstavnik tvrdke Rank Xerox. V londonskih krogih ugotavljajo, da so bili sovjetski ukrepi zelo mili. Očitno je, da Sovjetska zveza ni hotela pasti v spiralo represalij, ki bi jo lahko sprožil ukrep Velike Britanije, ko je pred dvema tednoma izgnala s svojega ozemlja kar 105 sovjetskih državljanov. Tudi reakcije britanske vlade ne bodo take, da bi poslabšale medsebojne odnose med obema državama. Kaže, da je pri vsej tej zadevi najhujše to, da so preklicali uradni obisk britanskega zunanjega ministra Ale-ca Douglasa Homa v SZ Sovjetski ukrep, ce ga imamo za odgovor na izgon 105 sovjetskih državljanov iz Velike Britanije — kar je najhujši ukrep v zgodovini diplomacije, vsaj kar zadeva mirne čase — je torej v bistvu le simboličnega značaja, saj bo sir Alec Douglas Home lahko prišel na obisk, ko se bo ozračje nekoliko razčistilo. Le Mouel je tudi dejal, da zadnja dva uspeha dokazujeta, da je sodelovanje med ameriško in francosko policijo zelo učinkovito Zaključil je s trditvijo, da ima policija utemeljeno upanje, da bo aretirala še druge krivce. * * * NEW YORK, 9. - Srečno naključje in sicer neznanje angleščine je pripomoglo newyorški policiji, da je aretirala čilskega razpečevalca mamil in zaplenila 9 kg kokaina, katerega vrednost presega sedem milijard lir na ilegalnem tržišču. Vse se je zgodilo včeraj pono či v Greenvvich Villageju, ko so poslali dva agenta v neko hišo, da uvedeta preiskavo zaradi tatvine. Policista sta ustavila čilskega turista, katerega so pozneje identificirali za Umberta Esajar-ryja, ki je ravno odhajal iz hiše. Čilec, ki je znal samo nekaj besed angleščine, je mislil, da sta ga agenta odkrila in aretirala in jima je izročil torbo, v kateri je imel 1 kg kokaina, in revolver. Nato ju je pospremil v svoje stanovanje, kjer sta policista odkrila še ostalih osem kg mamila. Vse kaže, da je Esajarry le člen v dolgi verigi trgovine z ! mamili, ki jo je pred nekaj meseci organizirala južnoameriška tol- I • • • MIAMI, 9. — Floridska policija je aretirala šest prekupčevalcev z mamili in je zaplenila približno trideset kg čistega heroina v vrednosti približno tridesetih | milijard lir. Mamilo so poslali v j New York ob koncu septembra v ; kovčku od tu pa so ga pos.ali - v Miami. Policija je odkrila mamilo, ker teža kovčka ni odg,j | varjala teži, ki je bila napisana na odpravnem potrdilu. Železniška nesreča v Egiptu: 18 mrtvih KAIRO, 9. — Osemnajst oseb je zgubilo življenje, enajst pa je bilo ranjenih v železniški nesreči, ki se je pripetila v Nilovi delti. Vlak, ki je vozil v Man-suro je bil poln potnikov, ki so se vračali z nekega verskega praznika. Nekateri so potovali celo na strehah vagonov. V ozkem o-vinku so padli na tračnice, po katerih je pripeljal v nasprotno smer drugi vlak in jih povozil. lunohod je zaključil svoj« nalogo MOSKVA, 9. — Moskovski radio je sporočil danes, da Lunohod 1 ne deluje več, ker sta se dokončno izčrpali sončna baterija in mala atomska pečica, ki je grela merilne naprave, ki so bile postavljene v notranjosti sovjetskega avtomatskega vozila. Lunohod je »preživel* na našem naravnem satelitu skoraj leto dni in je poslal znanstvenikom kopico podatkov o Lunini površini. Japonski cesar Hirohito se le dni mudi na Nizozemskem. Vse kaže pa, da niso Nizozemci nič kaj zadovoljni z gostom, ker so začeli včeraj obmetavati njegov avtomobil s kamenjem. Kot vidimo na sliki je kamen poškodoval vetrobran cesarjevega vozila NA PROCESUKI JE TRAJAL DVA MESECA IN POL 18 smrtnih obsodb v Turčiji Obsojeni so bili pripadniki Turške ljudske osvobodilne vojske V marcu so ugrabili 4 ameriške vojake ■ Erimova vlada v krizi ANKARA, 9. — Anttarsko sc- ........................................ ZAPLENJENA MAMILA V VREDNOSTI 35 MILIJARD LIR Francoska in ameriška policija zadali hud udarec prekupčevalcem z mamili V bližini Pariza so odkrili 106 kg heroina in so aretirali 4 osebe Nekaj prekupčevalcev južnoameriške tolpe padlo v mrežo policije v ZDA ŠPORT ŠPORT ŠPORT POKAL NARODOV Po zmagi nad Švedi Italija v četrtfinalu ITALIJA-ŠVEDSKA 3:0 (2:0) MILAN, 9. — V okviru tekmovanja za evropski pokal narodov je Italija premagala danes švedsko s 3:0 in se je tako z matematično gotovostjo uvrstila v četrtfinale tega tekmovanja. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: ITALIJA Zoff; Burgnich, Facchetti; Bertini, Rosato, Cera; Mazzola, Benetti, Bo-ninsegna, Rivera Riva. ŠVEDSKA Hellstroem; Hult, Kristensson; Nord-qvist, Grip, Hohlserg; Larson, Da-nielsson, Nordhal, Grahn, Sandberg. Pred 90.000 gledalci je sodil Francoz Machin. Koti: 12:8 za Italijo. Strelca: Riva v 3. min. p.p. in v 38. min. d.p. ter Boninsegna v 42. min. p.p. V drugem polčasu je Zoffa zamenjal Albertosi (ki se je lažje poškodoval), poškodovanega Hulta je v 8. min. nadomestil Cronquist, v 14. min. je Kristanssona zamenjal Nilsson, v 37. min. pa Mazzolo Corso. Pred tekmo je dr. Franchi izročil posebno priznanje Facchetti ju za rekordno število njegovih nastopov v državni reprezentanci (60). Italija je proti švedski izbojevala dokaj lahko zmago, s katero si je priborila vstop v četrtfinale tega tekmovanja in obenem seveda osvojila prvo mesto v svoji kvalifikacijski skupini. Tako lahko mirno gleda na svoj zadnji nastop v tem tekmovanju z Avstrijo 120. novembra) saj izid te tekme ne bo več odločilen. Italijani so imeli precej olajšano delo zaradi zgrešene taktike Švedov v obrambi. Tam so severnjaki namreč skušali uveljaviti consko kritje, kar se pa proti izredno hitrim in prodornim italijanskim napadalcem ni obneslo. lahko celo rečemo, da švedska reprezentanca ni nikoli spravila domačinov v resnejše težave, to pa tudi zato, ker je bila precej okrnjena, saj v Milanu niso nastopili nekateri njeni najboljši nogometaši. Italijani so opravili svojo nalogo zelo dobro. Točno so izpolnjevali vsa trenerjeva navodila, dokaj zaslug za prepričliivo zmago na ima tudi Riva. ki ie zaigral tako. kot v svojih najboljših časih pred dunajsko poškodbo. Tokrat pa se ni izkazal le kot odličen strelec, ampak tudi kot nogometaš s čutom za skunno igro. saj le žogo. ki je v 42. min. p.p. s končala v mreži, nesebično podal Boninsegni. česar gotovo še pred nekaj meseci ne bi storil, če bi se znašel v podobnem položaju, s priložnostjo za strel. Tekma ie torej zadovoljila vse. Lestvica šeste skupine pa je zdaj taka: 5 4 1 0 10 6 2 2 2 3 4 2 0 2 6 5 0 14 3 France Football vsako leto najboljšemu evropskemu nogometnemu strelcu. Skoblar je lani dosegel v prvenstvu 44 golov in je seveda največ doprinesel, da je postal njegov klub francoski državni prvak. NOGOMET V anticipirani tekmi prve jugoslovanske zvezne nogometne lige v Beogradu je domači Beograd premagal ljubljansko Olimpijo s 3:0. TENIS CHARLOTTE, 9. — Po prvem dnevu mednarodnega teniškega srečanja za Davisov pokal vodijo ZDA proti Romuniji z 2:0. Smith je premagal Nastaseja, Proehling pa Tiriaca. PRIJATELJSKI NOGOMET Danes v Padričah nastop Primorca V okviru predprvenstvenih priprav bo nogometna enajsterica trebenskega Primorca odigrala danes prijateljsko tekmo z moštvom Costalunge. Srečanje bo ob 15. uri na igrišču v Padričah. NA KOLESARSKI DIRKI PO LOMBARDIJI Eddy Merckx prvi med dvajsetimi COMO, 9. — Belgijec Eddy Meckx je osvojil prvo mesto tudi na letošnji kolesarski dirki po Lombardiji. To je bila njegova že 52. zmaga v tej sezoni, v kateri je osvojil prva mesta vseh pomembnejših etapnih dirk, na katerih je sodeloval, pa tudi na mnogih drugih enodnevnih tekmovanjih. še pomembneje pa je to, da je Merckx prišel danes do zmage s taktično novostjo: 40 km pred ciljem je ušel zasledovalcem med spustom, in ne med vzponom, kot je bila doslej njegova navada. To je storil verjetno zato, ker se je bal odličnih gorskih vozačev, kot je Oca-na in še nekateri drugi. Današnja dirka je opravila pravi »pokol* med udeleženci tekmovanja. Merckx je namreč diktiral izredno hiter tempo vožnje, katerega velika večina tekmovalcev ni zdržala. Od 139 kolesarjev, ki so zjutraj startali, je odstopilo kar 119. Na cilj jih je prišlo torej le 20. LESTVICA 1. Eddy Merckx (Bel.), bi je prevozil 266 km dolgo progo v 6.45’46” s p.h. 39,365 km na uro 2. Bitossi 3’31” zaostanka 3. Verbeeck (Bel.) 3’33” 4. Houbrechts (Bel.) 5. Pintens (Bel.) 6 Maggioni (It.) 7. Zilioli (It.) 3’47” S. Roger De Vlaeminck (Bel.) 3’49’* 9. Gimondi (It.) 10. Polidori (It.) 11. Zoetemelk (Niz.) 12. Van Springel (Bel.) 13. Aldo Moser (It.) 14. Ritter (Dan.) 15. Labourdette (Fr.); itd. BOKS SINOČI V GENOVI Zmaga Arcarija GENOVA, 9. — Svetovni prvak lahke junior boksarske kategorije, Italijan Bruno Arcari. je premagal s tehničnim k.o. izzivalca, Španca Dominga Barrero Corpasa v 10. krogu. V prvem finalnem srečanju mednarodnega hokejskega tekmovanja za Alpski pokal je sinoči v Ljubljani domača Olimpija premagala švicarsko ekipo Chaux de Fonds z 2:1. Povratno srečanje bodo odigrali 14. oktobra v Švici. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiooiiioi>ii>i>M VČERAJ POPOLDNE NA TRŽAŠKEM STADIONU NA K0L0NJ1 Razmeroma dobri rezultati na atletskem tekmovanju SŠI Tekmovanje se bo nadaljevalo danes zjutraj 2 9 5 6 4 4 11 1 ITALIJA ŠVEDSKA AVSTRIJA IRSKA V tej skupini morajo odigrati še dve tekmi: 10. oktobra na Dunaju Avstrija-Irska 20. novembra v Rimu: Italija-Avstrija Na italijanskem državnem prvenstvu društev Libertas je Mario Vec-chiato postavil nov državni rekord v metu kladiva z značko 71,72 metra. Svoj dosedanji rekord je popravil za 12 cm. NOGOMET V FRANCIJI Nagrada za Skoblarja Jugoslovanskemu nogometašu Josipu Skoblarju, večkratnemu državnemu reprezentantu, ki trenutno igra v Franciji pri marsejskem klubu 01impique so podelili nagrado «zlati čevelj 1971». To nagrado podeli francoski časopis Včeraj popoldne je bilo na šolskem stadionu v Kolonji v Trstu atletsko tekmovanje v okviru letošnjih 12. športnih iger. Tekmovanja se je udeležilo lepo število ljubiteljev kraljice športa in to predvsem mladih. To pot pa je bila še posebej številna udeležba pri mladinkah in članicah. Doseženi rezultati so bili še kar dobri če pomislimo, da le redki redno vadijo atletiko. Med člani je v teku na 100 m Duško Švab nastopil samo v izločilnem delu in je tako prepustil svoje mesto finalista drugim in (verjetno) tudi zmago presenetljivemu Borisu Bogatcu. Pavletičeva je dodala svoji bogati zbirki medalj še eno v krogli. Dobro se je izkazala v tej disciplini tudi mlada Loredana Kralj. Prav tako je dosegla dober čas tudi Gaja v moški švedski štafeti. Rezultati: 100 m - MLADINCI (troboj) 1. SKUPINA 1. Štoka Sergij (Kontovel) 13”3 2. Guštin Egon (Polet) 13”4 3. Jugovič Miloš (Polet) 13”5 4. Lisjak Henrik (Kontovel) 16” 2. SKUPINA 1. Sosič Jadran (Polet) 13” 2. Kralj Bruno (Primorec) 13”5 3. Starc Klavdij (Kontovel) 15”8 4. Starc Ivo (Kontovel) 18”5 3. SKUPINA 1. Grižon Fulvio (Gaja) 13” 2. Grgič Iztok (Gaja) 13"2 3. Žerjal Valter (Breg) 16” 4. Majovski Sergij (Kontovel) 17”8 100 m — člani 1. SKUPINA 1. Ruzzier Fabij (Lonjer) 12”8 2. Sancin Igor (Polet) 13" 3. Košuta Aleksander (Cank.) 13"1 4. Kralj Bruno (Primorec) 13”4 ........mum,umnim niiiiu, litini mini.mm.. V PRIMORSKI CONSKI NOGOMETNI LIGI Nova presenečenja Prvenstvo v primorski nogometni ligi bo kmalu prešlo v drugo polovico. štiri kola so že za nami, do konca pa je ostalo še pet kol. V četrtem so bili doseženi sledeči rezultati: Tabor-Jadran 1:2. Proleter-Hrvatini 1:1, Transport-Vipava 2:1 in Branik-Renče 2:1. Prost je bil Rudar. Preteklo kolo bi lahko imenovali kolo presenečenj, saj so bili kar trije rezultati nepričakovani. V Sežani je v derbiju kola dekan-ski Jadran zadal Taboru že drugi poraz. Tako so možnosti Tabora, ki so ga nekateri proglasili za prvega favorita (vsaj za osvojitev naslova jesenskega prvaka) precej zmanjšane. Postojnski Proleter je doživel že drugi zaporedni neuspeh. Po porazu v Dekanih je komaj remiziral s Hrvatini, ki so vodili skoraj do samega konca tekme. Zanimivo je, da je bil to prvi neodločen rezultat v letošnjem prvenstvu. Končno nreseneča tudi tesna zmaga bistriškega Transporta nad zadnje-uvrščeno Vipavo. V derbiju novincev so Šmarci z minimalno razliko porazili Renčance. Na vrhu lestvice Je prišlo do sprememb. Transport in Jadran sta prehitela Proleterja in Tabor ter zavzela prvo, oziroma drugo mesto. V spodnjem delu lestvice so ekipe ostale na svojih prejšnjih mestih. Brez točke pa je sedaj le še Vipava. LESTVICA Transport Jadran Proleter Tabor Rudar Hrvatini Renče Branik Vipava 3 3 4 3 4 2 4 2 3 2 3 1 3 1 4 1 4 0 0 0 0 I 1 1 0 2 0 1 1 1 0 2 0 3 0 4 9; 3 6 9: 7 6 10: 3 5 11: 7 4 8: 8 4 9: 7 3 5: 8 2 5:10 2 4:17 V petem kolu ne bo izrazitega derbije pari pa bodo naslednji: Branik - Transport Jadran - Renče Hrvatini - Tabor Rudar • Proleter Prosta bo Vipava. B. P. 2. SKUPINA 1. Švab Duško (Cankar) 12”3 2. Ferluga Walter (Polet) 12"8 3. Kralj Mario (Primorec) 12”9 4. Žerjal Boris (Breg) 13”7 5. Glavina Edvin (Lonjer) 13”9 3. SKUPINA 1. Furlan Iztok (Kras-Sokol) 12”2 2. Bogateč Boris (Vesna) 12”5 3. Milič Lucijan (Kras-Sokol) 13”8 4. SKUPINA 1. Guštin Boris (Polet) 13"2 2. Kocjančič David (Cankar) 13"7 POLFINALE 1. SKUPINA 1. Furlan Iztok (Kras Sokol) 12”2 2. Ruzzier Fabij (Lonjer) 12”3 3. Ferluga Valter (Polet) 12”6 4. Košuta Aleksander (Cank.) 13” 5. Kocjančič David (Cankar) 13”4 2. SKUPINA 1. Bogateč Boris (Vesna) 12”8 2. Kralj Mario (Primorec) 13"1 3. Sancin Igor (Polet) 13 ”3 4. Guštin Boris (Polet) 13"5 FINALE 1. Bogateč Boris (Vesna) 12”3 2. Furlan Iztok (Kras Sokol) 12"4 3. Ruzzier Fabij (Lonjer) 12"5 4. Ferluga (Valter (Polet) 12”7 5. Sancin Igor (Polet) 13”1 MET KROGLE — MLADINKE (troboj) 1. Kralj Loredana (Primorec) 8,77 m 2. Starc Alenka (Kontovel) 7,99 m 3. Hrovatin Dragica (Polet) 7,78 m 4. Sosič Rosana (Polet) 7,53 m 5. Taučar Morana (Polet) 7,48 m 6. Ban Jana (Kontovel) 7,21 m 7. Baldassi Kristjana (Polet) 6,73 m 8. Kobal Darija (Kras-Sokol) 6,59 m 9. Malalan Tatjana (Polet) 6,27 m MET KROGLE — CLANICE 1. Pavletič Olga (Škamperle) 9,80 m 2. Kodrič Vihra (Cankar) 9,18 m 3. Kralj Loredana (Primorec) 8,77 m 4. Hrovatin Dragica (Polet) 8,26 m 5. Zavadlal Norči (Kontovel) 8,18 m 6. Starc Alenka (Kontovel) 7,99 m 7. Kofol Marija (Breg) 7,59 m 8. Sosič Rosana (Polet) 7,53 m 9. Kalan Ingrid (Polet) 7,50 m 10. Taučer Morana (Polet) 7,48 m 11. Ban Jana (Kontovel) 7,21 m 12. Pertot Nadja (Škamperle) 7,16 m 13. Baldassi Kristjana (Polet) 6.73 m 14. Kobal Darja (Kras-Sokol) 6,59 m 15. Malalan Tatjana (Polet) 6,27 m SKOK V VIŠINO - MLADINCI (peteroboj) 1. Kralj Bruno (Primorec) 150 cm 2. Sosič Jadran (Polet) 145 cm 3. Guštin Egon (Polet) 140 cm 4. do 7. Stoka Sergij (Kontovel), Jugovič Miloš (Polet), Grižon Fulvio (Gaja) Grgič Iztok (Gaja) vsi 130 cm 8. Lisjak Henrik (Kontovel) 120 mc SKOK V VIŠINO - ČLANI 1. Furlan Iztok (Kras-Sokol) 158 cm 2. Švab Duško (Cankar) 158 cm 3. Fabjan Boris (Dom Rojan) 155 cm 4. Peterlin Joži (Polet) 150 cm 5. Sancin Igor (Polet) 140 cm 6. Milič Lucijan (Kras-Sokol) 140 cm 7. Ruzzier Fabij (Lonjer) 140 cm SKOK V ,DALJINO - ČLANICE 1. Kuferzin Anica (Cankar) 3,94 m 2. Starc Alenka (Kontovel) 3,80 m 3. Zavadlal Norči (Kontovel) 3,71 m 4. Hrovatin Dragica (Polet) 3,55 m 5. Kalan Ingrid (Polet) 3,50 m 6. Kofol Marija (Breg) 3,45 m 7. Dalanno Marija (Kras-Sokol) 3,37 m 8. Majovski Ksenija (Kontovel) 3,37 m 9. Rogelja Mara (Cankar) 3,35 m 10. Padovan Milena (Primorec) 3,51 m 11. Ban Jana (Kontovel) 3,23 m 12. Kobal Darija (Kras-Sokol) 3,21 m 13. Pertot Nadja (Škamperle) 3.07 m ŽENSKA ŠTAFETA 4 X100 m 1. Polet A 1’02"5 2. Kontovel 1'02”9 3. Cankar 1'04”8 4. Primorec 1’05"2 5. Polet B F07”3 MOŠKA ŠVEDSKA ŠTAFETA 1. Gaja 2’23”5 2. Polet A 2’24”4 3. Polet B 2’35”9 4. Primorec 2’48”6 * * * Tekmovanje v atletiki se bo nadaljevalo danes zjutraj in sicer z naskvlnhm raznoredom: 9.00 kop je Mo 9.00 80 m Že, Me 9.00 višina, Že, Me 9.45 800 m Mo serije 10.00 krogla Mo, Mi 10.30 80 m Že, Me polfinale 10.30 daljina Mo 11.15 80 m Že, Me finale 11.30 4x100 m Mo serije 11.45 kros Mi. Mo G. F. KOŠARKA V nadaljevanju košarkarskega članskega turnirja v okviru 12. slovenskih športnih iger so sinoči na Opčinah zabeležili taka izida: Dom Rojan - Kras-Sokol 91:31 (42:18) Polet -Kontovel 60'58 (25:25) Danes bodo odigrali poslednji tekmi tega turnirja z naslednjim razporedom: 15.00 — Kontovel - Kras-Sokol 16.30 — Polet - Dom Ro jan Obe tekmi bosta na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. N A M! IN! TENIS Jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca nadaljuje svojo turnejo po Kitajski. V prvi tekmi so Kitajci premagali Jugoslovane z 8:3 ■MnSMi BUENOS AIRES, 9. - Carlos Monzon bo v kratkem branil svoj naslov svetovnega prvaka srednje teže v Južni Afriki. Njegov nasprotnik bo Fourier. 20. novembra pa se bo Monzon v Buenos Airesu pomeril s svetovnim prvakom srednjetežke kategorije, z Venezuelcem Rodonom To srečanje so določili na 10 krogov. '44 1 I J* > 4