Posamezne StevSket N avadne Dia -—'75,
ob nedeljah Din 1'—.
.TABOR* <ik>> muk du. iom ir ia pmt>ncw, *b 18, vri a naa aa.kdojen dne ter atai r pa poeti D 10*—, aa ia i D 18' —, daainafjaa na DU —, on iair.meme 0»-
n pn araa .TABOBA*
KNRrSOS, JarSŠoaa alrea
PoSlltfNBBfafalt« r gbltiftn!. Cena daraašfsie Štev. Bta -'75
TABOR
ssmnMB smssim	SEmsmma	NMMaaaa
P Giaaezne Številko.. Zavedne Din -^S, ob nedeljah Din 1*—•
UKROK1STVO _ nahaja . »en boru. Jarčivmra «1. 41- < i ooa> »tropje- Tdrina. mlcrartv. M. 27J»
UPRAVA aa onhai. • Jv?**
aiica il <, pntltftje <icroo. TnW
••• 4*- 24- *•* SHS pentaa^a&mNAt
Sv« £W 11 .7«
M« ««ros:ft« bm <ien«r^* ma aa mcina. - fi^ak*r,>W aa m* ~ao&rf»
Naslov
Treti! Rim
Italija na Egejskem morju
* Potih<wnia, ne da bi sc o tem veliko go ™ruo. organizirajo Italijani svojo egejsko državo, ki jim jc padla v naročje po Polomu turškega gospodstva v Evropi, e to Dodekaues ali Dvanajst otokov, ki Jih je'v resnici trinajst. L. 1912 so ji!i ^sedli Italijani začasno, toda po grškem Porazu v Mali Aziji in razmaku angorske .J"2‘RT’ so proglasili, da je ta provizorij že precej dolgo in da smatrajo ane-"Sijo Doclekanesa in Rlioda za definiiiv-
,. -,ski general Roguerol opisuje v
j1®^ Pariški reviji, kako si skušajo Itali-j'P.^tsigurati položaj v novi državi. Pri* voruvajo si ondi tla s smotrenim delom in jrf^Lnmpoznavan.ieni prebivalstva; njih j™$tapanie nasproti ondotnemu prebiv.il-«« Je c*occ-lJt drugačno nego na pr. nagoti Slovencem, v Julijski Benečiji. Rho-Je posta! važna italijanska oporna toka v vziiodnein delu Sredozemskega v?’1}1' ^ vsem je opaziti živahno delo, Vev tvu -r~ Rhodos ima celo svojo uni-v 0 7~ v trgovini, v javnih stavbah in § .urejevanju prometnih vezi, zlasti s no ""I10, k^er s!tllšai° Italijani prav poseb-v vjcorejiiniti svoj vpliv, da Vrebiva!'s,tv°. k’ ^ različnih ras. pravi, ^ se nikoli ni imelo nad sabo režima, ki tolikanj zadovoljil. Najrevnejšim o-dakm Si,!°h hi treba plačevati davkov in Rrm v°i?kov. Seveda — pravi general si ^5Ue'hol —Italiji je'največ do tega. da Pri' 0 kolonijo na Egejskem morju počasi vaGravi gospodujoč položaj v vsem Le-Vpp ’n bližnjem vzhodu, zato je pač do-VJ Previdna, da ne išče sporov s prebistvom teh otokov, hialft c®cistvo, ki je pri nas v Jugoslaviji lasi zllano> 'e rvlo važno. Italija se noče na t^l!rf!:,i samo na Jadranu, ampak tudi 2jjJ-Kejskcm morju in beograjska ekspan-’ ^..Solunu bo trčila tudi tu .z uspe-p?! a?:'kega sniotrenega imparijalizma mu j j'■ Cjti-aci jsk e. politike. V dneh. ko se rJz^ Mussolini 'v Libiji in proglaša nov
vin,:' na Egejskem morju. kamor gra-Ya-/„ v?s balkanski del naše države, je.
hj , W,Solunu bo trčila tudi tu .z uspe-in v danskega sniotrenega thud?'A?':’acij’ske politike. V rj2 ' Mussolini v Libiji in i Posel'1'- 'Albanske kolonizacije, je to še Poiitip3 Z3niniivo. Prav radi italijansko
Mtira
\r • </ai!\cilkNM UUI IIČISC UI/.Č1VC,
slav??* .a se razčistiio odnosi med Juro-J? m Grčijo, ki leze vedno globočjc u halijanski vpliv
•tal v
,ll,.iarjska premoč na Sredozemskem mor u
to r
hajbržp10 obreD° Tripolisa še ni videlo skakrši,-°^ Popasti antike takega slavja, Ce ' Mii” ,e	sprejet italijanski il Du-
?e,r,tnnDa1 se je pripeljati z; mo-sprein|ja fjbuoiightom »Cavour«, ki ga htoraarj članska eskadra italijanske tripolit^H,,'.; ■ V odgovoru na pozdrav bil, (ig „jp 1 fašistov jc Mussolini odvr-tiven čin Pr|hod ni samo administva-novLua’!mak manifestacija moči in Sbrcije J f..be,' ki se ;zdaj širi na afriško
9e se šnr, ■ vr>di na'to' pot usoda_______________
?°m: »Na^11',1110, da je dejal pred odho-hiiamo pred Pdočnost leži na morju!«, Itani fašizma Ves ‘hiperijalističen pro-
Mr^ozenKk-p!r 11c namerava proglasit;
sJ°stro. kaka^d niarju za drugo Mare
tudi p, ,R borila z A dri jo, vendar
& utemclime^3'’.'11 svoj,e. rrvenstvo,
►?ZaJetn. Dast il	zemljepisnim po-
> a država J , .110 izrazito sredomor-je cipunctr;  i..- c*.........................
Maribor, četrtek 15. aprila 1926.
■ r ,yr*
^skepa^mt--^eiarns'^ ffpspodar Sredo-
Ji02 sr«dozem!fke uni B-ifanija’ Cijc
t ko vsa ur- eskadre je močnejša Ni Fraimii-, - an'ska mornarica. -I-ogromne t\ilnia;'0Ustrai]illa afriški oba-K ki K0!'°mjc' Na Korziki in v Tu-?rat Vex n-m^boski koloniji, biva dva-i^o neclavlff •aJn,^y ne»° Francozov in Jjde Sa italiiahske grožnje niso ve-
v. prikriti ob-
Ra^iičaianie pstelela sa
Stj. Radič oo vrsti žali in preklicuje.
Kujundžič bosta demisljoit
BEOGRAD, 14. aprila. Iz Zagreba je pozno sinoči prispelo poročilo, da je Radič ponovno žalil šefa radikalne stranko Pašiča in nekatere radikalske ministre. Novega finančnega ministra je tituliral z idijotom, a ministra za socijalno politiko s kvartopircem. Ta vest je vzbudila naj-večje presenečenje. Kasneje je ponovno označi! Simonoviča za kvartopirca, finančnega ministra pa za naipoštenejšeg'’. in najpravidnejšega radikala.
BEOGRAD. 14. aprila. S prihodom prosvetnega ministra jc v skupščini postalo zopet zelo živahno. Tekom dopoldneva se je vršilo več konferenc med radikali in T1SS. ki so potekle prccei nanefo. Stjepan Radič je obiskal tekom dopoldneva ministrskega predsednika Uzunovičo in pretresel z njim, kakor je izjavil po-
Razbur.^en^e radi Stj.
Ves političen Beograd je vznemirjen radi prosvetnega ministra, on pa razpravlja o
—	uvedbi esperanta v srednje šole.
BEOGRAD, 14. aprila. Danes ob 7.30 uri je prispel prosvetni minister s spremstvom iz Zagreba. Na postaji so ga pozdravili nekateri politični prijatelji, pristaši in več novinarjev. V Zagrebu je konferiral s predsednikom »Eopcranta društva« Ed rum dom Privo glede upelja-ve esperanta na vseh srednjih šolah. — Včeraj so se raznesle vesti, da se pri-
Mkiister Simonovič in drž. podtajnik irala. — Radič v avdijenci.
zneje, vsa tekoča politična vprašanja. — Minister Simonovič je bil danes jako razburjen. Ze na vsezgodai je konferiral z. Uztmovičcnt. nato pa s- Bašičem. Po teh konferencah se je podal na dvor in mudil eno uro pri kralju v avdijenci. Rezultat te konference do tega trenutka .še ni znan. Politični krogi zatrjujejo, da ho Simonovič podal še danes ponoldan ostavko. — Dejstvo je že. da bo demisiionira! danes popoldne državni podtajnik v ministrstvu za šume in rude dr. Kujundžič, ki je znan co švojern odprtem pismu prosvetnemu mkrstrn Radiču.
BEOGRAD, 14. aprila Danes dopoldne je Stj. Radič konferiral s svojimi ministrskimi tovariši iz vrst NSS o političnem položaju. Ob pol 12. uri je šel na dvor v avdijcuco.
pravlia.io demonstracije proti P .dičn. Takoj so bili izdani razni protiukrepi. Kolodvor je ž-mdarmerije. močno zastražila.
V	Beogradu vlada veliko razburjenje rodi napadov prosvetnega ministra na radi-Uaiske ministre.
Avstrijski agrarci proti trgovinski pogodbi z Jugoslavijo.
DUNAJ, 14. aprila. Avstrijski agrarci so pričeli potom svojih organizacij akcijo, da bi se ukinila trgovinska pogodba z Jugoslavijo. Avstrijski agrarci so namreč z raznimi -carifirJcimi-. postavkami nove tarife jako nezadovoljni.
Dnevna kronika
—	Političen položaj. Kriza Uzunovi-čeve vlade, ki ie bila že povsem sigurna, se je v zadnjem trenutku odgodila. ker se radikali niso preveč zavzemaij za Miletiča, vendar pa se položaj ni v ničemer izpremenrl. Krize izvirajo iz zamotanega političnega stanja in tega ni moči izboljšati z nikako krparijo. Pašič slejlroprej uspeva v svoji akciji, ne toliko radi tega, ker je Pašič in ker meni. da država brez njega ne bi mogla opstojati. kolikor zbog tega, ker so mu razmere ugodne.. Stjepan Radič seje v ministrski politiki diskvalificiral in so ga zdaj že vsi siti od radikalov tje do zadnje opozicijske skupine. Celo opozicijonalni voditelji so se že posvetovali med sabo, kako bi sc preprečili državi škodljivi ekscesi Stj. Radiča, Pravijo, da mu radičevški ministri sami sve* tujeia, naj se v interesu nadaljnje RR koalicije umakne. Nevarno mesto je tedaj treuntno prebredeno, nevarna in opolzka pot pa je ostala in v znamenju te poti stoji v3s političen položaj in čaka rešitve.
—- Nehvaležnost je plačilo sveta! Tudi naš list je ime! priliko svariti klerikalno časopisje, da naj ne pretirava o hvali ra-dičevcev. tudi če je se trenutno zaljubljeno gledajo. Taka popotniška ljubezen jc v politiki jako nehvaležna. Kako se sedaj godi klerikalcem, ki so — zlasti pa ranjka »Straža« — zobali kislo radičevsko grozdje, priča sledeči žcgenjz Radičevega najnovejšega Doma«; »Slovenski popje vedno bolj izgubljajo tla med ljudstvom. Pa tudi ako bi vstopili v lado. bi zopet zavladala v Sloveniji strankarska strahovlada. ker so slabši kot batinaši. Slovenski popovci morjo spoznati, da ne zasto-
pajo več slovenskega naroda... in se vedno in izključno ravnajo le po povelju iz Rima.«
— Kadar nastopi nov prometni minister, je navada, da obljubi znižanje železniških tarifov. Zagrebški listi namreč poročajo, da je tudi novi prometni minister dr. Vasa Jovanovič, ki je. tudi poljedelski minister, obljubil ob nastopu znižanje železniških tarifov za potniški in tovorni promet. Minister upa, da bi se ua ta način promet razširil in povečal. Če se prav spommi-uno. so bili tega mnenja že trije ali štirje prometni ministri, ki so se izmenjali v zadnjem času in lahko trdimo, da tudi najširša javnost ne misli drugače. — Želeli hi, da hi imel novi prometni minister toliko časa. volje in — prostosti, da bi lahko izpolnil svojo simpatično obljubo. Ministrske obljube namreč pri nas ne tehtajo veliko, ker se' ministri tako hitro spreminjajo, da niti na i večji mož-beseda nima časa za kako dalpkosežnejšo pre-osnovo. izvzemši ono, ki io zahteva »partijski interes«.
— Z nobeno gosposko stranko v volitve! To parolo je izdal Stjepan Radič z ostalim vodstvom HSS dalmatinskim ra-dičeve-ern povodom občinskih volitev v Dalmaciji. Radičevci morejo nastopiti s popolnoma samostojnimi listami. Medtem pa se isto vodstvo trudi, da bi šlo z najbolj gosposko stranko —■ radikali — skupni v volilni boi ne za občine, ampak za državo.
Krsta Miletič bo toži! Stjepana Rndi/s. Odstopivši prometni minister Krsta Miletič je izjavil, da bo vložil tožbo zoper ministra Stj. Radia radi njegovih žalitev
Na Sredozemskem morju bo italijanski iruparijalizem trčil s francoskim! in angleškimi interesi. Če bo šlo v tej smeri najprej, čakajo Evropo še zanimive in težke borbe ... (L. N.)
»
Albanija pod italijanskim varuštvom
Ahmed beg Zogu se je popolnoma prelevil. Dokler mu je Jugoslavija nudila streho, se i« hlinil Beogradu, sedaj pa se ie
nasloni! popolnoma na Italijo, ki mu je dala posojilo in dobila v pro+iuslugo velikanske koncesije. Ahmed beg Zogu ji je poveril »Emisijsko banko«, podaril neki otok, ii dovolil eksploatacijo petroleja, zgraditev vojaških poti, ureditev obale in pristanišč ter eksploatacijo gozdov vzdolž naše meje. Albanski glavar je šel celo tako daleč, da je odpustil vse civilno in vojaško uradništvo, ki je lieitalijausko orientirano. Tako je italijanski denar i/i„-v2el v svoje roke vajeti albanske notranje in zunanje politike, •
Leto: Vii. — Številka: 84.
v znanem govoru v Pakracu. Ker Radič ni poslanec in ga ne ščiti imuniteta, se o* beta zanimiv proces. — V svojih komentarjih o Miletičcvem odstopu jc Radič izjavil, da je bil Miletič kot minister strasten strankar. ki je hotel vse železničarje izpremeinti v radikale. V Sarajevu baje ni mogel dobiti službe navadnega zavirača, če prosilec ni predloži! slike s Pašievo brado in »partijskim« pečatom.
— Kako so informirani »Slovenčevi« poročevalci. V današnjem »Slovencu« je izšlo izvirno egiptovsko pismo, ki -ga je poslal fz Aleksandrije pater Adolf Čadež.
Tu se govori o nesrečni smrti znanega češkega orientalista dr. Alojzija Musila, ki se mu je spodrsnilo na piramidi in je padel mrtev na tla. Tej vesti se malce pozna egiptovska letna. Noben češki list. ni poročal o smrti slovitega orientalista, vseuč. prof, dr. Alojzija Musila, ki pravkar pripravlja 9 knjig obsegajoč angleški spis o svojih raziskovanjih o arabski kulturi: ta gospod še živi in bo. upajmo, šc živel dokaj let. V Egiptu je ponesrečil praški policijski zdravnik dr. Karel Musil. Patru Čadežu se je torej zgodil »error in persoiia«.
— Iz Marenk er ga nam poročajo: Vaš lisi je že zabeležil, da so se vršile pri nas dne 1. aprila županske volitve in da je bil izvoljen za mareuberškega župana gosp. .Viljem Ncuncr. nadučitelj v p. Ljubljanski »Kmetski list« trdi, da je g. Neuuer vnet pristaš r?,dičeyske stranke. Maren-berški dopisnik tega lista je slabo informiran o stvari ali pa jako omejen. Gosp. Nermer. oče nemškega poslanca dr. Viljema Nermetja. je po jeziku in po mišljenju strog nemški narodnjak. K izvolitvi netn-šlreoa župana na skrajni severni obmejni to%i v Marcnbergu s o znatno pripomogli prepiri med tukajšnjimi Slovenci. Iz tega .sledi, da, ni vseeno, kdo je državni Paine- v sceriec v ogroženem obmejnem kraju.
— Boj za učiteljico na kmetih. Iz okolice Djakcva v Slavoniji poročajo: V vas Drenje ie bila imenovana za učiteljico na ondomi šoli domačinka Zlata Kršnjavj.
Ker pa je ob poroki prestopila v pravoslavje. ie vzbudila njena vrnitev v rodno vas velik odpor, ker so nekateri njeni »prijatelji« izrabili ta slučaj za konfesionalno hujskanje. Kmetje so brez odobritve oblasti sklicali shod, ki je imel protestirati zoper imenovanje. Za shod pa je izvedela žandarmeriia in ga obkolila. Kmetje so se postavili v bran in jeli metati kamenje. Že so orožniki pripravili puške in bi nastalo še krvolitje, pa so se kmetje vendarle v zadnjem hipu uclali in se mirno razšli. Sedai se z zadevo bavijo oblasti.
— Ruski car brez carstva in prestola.
Kakor poročajo, iz Pariza, je bil na tanio-šnjem kongresu ruskih emigrantov bivši generalissimus ruske vojske veliki knez Nikolaj Nikolajevič priglašen za ruskega carja pod imenom Nikolaj IH.^S tem bi bilo vsaj začasno rešeno vprašanja pre-tendenstva na ruski prestol. Zadeva pa je za sedaj aktuelna. ker ni nikakih znakov, da bi se Rusija pripravljala na skok iz boljševizma v monarhizem. Ruske demokratično - republikanske stranke se pariškega kongresa sploh niso udeležile. —‘ Proglasitev carja ima približno tak pomen. kakor endavnn proglasitev vojvode de Gaucba za naslednega pretendenta na francoski prestol. Francoski republikanci zaradi tega mirno spe.
GURIH, (Avala). 14. aprila. (Izvirno). Beograd 9.12A. Pariš '7.825, London 25.185. Necvvork 518.0654, Milan 20 835, Berlin 123.35, Prava 15.35. Dunaj 73.10. Buclaoest 0.00725, Bukarest 212. Sofija 3.75.
K»cr.«.iyi.^gnTi^t*«rr.-nHirrwrmm*^PBra*anE«sm*Taa«mBmcpaneB
Maribor, 14. aprila
m Drugi dan pedagoškega tedna je potekel snoči ob nezmanjšano dobrem obisku. Predaval je ljubljanski vseučilišču! profesor dr. Kare.' O z v a 1 d o predšolski dobi. Odlični pedagog - znanstvenik je v svojem predavanju posegel globoko v razvoj otroško du|?« ko se začenjajo v nji oblikovati prve miselne asociiacije, ko sc začenja zavedati sebe. časa in prostora, ko se razodenejo prva nagnenia in efekti. Ta doba ie va»m 73 v«e živlie* nie.in Sta riši, ki imajo v nji edino vzgojno
V	Mariboru, čine IH aprila 1956.
(vlogo, izvršujejo tu poklic roditeljev in učiteljev. Predavatelj je pokazal, kako morajo stariši vršiti svoje usodcpoltio in svete naloge. — Nocoj, v sredo ob 20. uri bo predaval naš mladi pedagog dr. Fran Žgeč o šolski dobi otroka. Podal bo tudi rezultate lastnih raziskovanj in anket, tako da bo upoštevano tudi stanje naše vzgoje, kar bo tembolj zanimivo i za stariše i za poklicne vzgojitelje.
m Predavanje dunajskega univ. prof. Strzygowskega v »ljudski univerzi«. Kakor je naš list že zabeležil,. bo v četrtek -Kus 22. t. m. predaval v »Ljudski univerzi« profesor dunajskega' vseučilišča dvorni svetnik dr. Strzygovski. Prvikrat, se je vodstvu »Ljudske univerze« posrečilo, da jo pridobilo za predavalnico naše slovenske prosvetne organizacije učenjaka svetovnega slovesa, ki ga poznajo umetnostni zgodovinarji in sploh zgodovinarji ■vsega sveta. Njegova raziskovanja o Izvoru azijske umetnosti so ustvarila cei preobrat in dasi ne manjka teram Strzv-govvskega nasprotnikov, je sigurno, da je Štrzygo\vski največja umetnostno - zgodovinska kapaciteta v Srednji Evropi. — Odltčin gest bo predaval o nastanku in razvoju arijske umetnosti na podlagi skioptičnih slik. Predaval bo v nemščini (sicer je rodom Poljak). Prof. Strzygow-s-ki je predava! o istem predmetu pred leti v Zagrebu. Znan je tudi kot velik poznavalec stare jugoslovanske in sploh balkanske umetnosti Predavanje bo seve poljudno in pričakujemo, da bo častno obiskano.
m Francoska kultura v Mariboru. Po vojni se je pri nas jako razširilo zanimanje za Francoze in ob velikem navdušenju so bili osnovani francoski krožki. Tak krožek se je ustanovil tudi v Mariboru in je lepo uspeval. V gimnaziji si je uredil za naše razmere uprav bogato knjižnico hi dobro preskrbljeno čitalnico. Zc več let prireja stalne tečaje francoskega jezika; tu in tam priredi tudi kako zanimivo javno predavanje in goji vrhu vsega šc družabnost, o čemur pričajo njegovi družabni večeri, ki so vsekdar prirejeni prav po francosko okusno in prikupljivo. Cer-cle francaise, ki mu sedaj načeluje gospa Marija Maistrova, soproga generala in pesnika, je postal pravo ognjišče francoske kulture in njegovo delovanje se je v javnosti že ponovno priznalo. Vziic vsemu pa je število članov v zadnjem času nekoliko padlo, ponajveč menda iz brezbrižnosti tistih, ki bi sicer lahko bili člani ali ki so že bili. Ker je članarina neznatna (30 Din na leto), se nam zdi primerno, da ob priliki občnega zbora, ki bo v petek dne 16. t. m., opozorimo, da nudi Francoski krožek onim. ki le količkaj poznajo francoski jezik, lepih ugodnosti. — Naše kavarne so slabo založene s francoskimi listi. Cerclc pa jih ima lepo vrsto in vrhu tega šc zbirko revij, ki jih pri nas sicer ne dobiš. Ker je širjenje francoske kulture za nas tudi nacionalno zelo važno. bi bilo treba posvetiti temu društvu ono pozornost, ki je po pravici zasluži. — Zato naj vsi. ki cene francosko kulturo, do dedinjo starih kultur in duševno mater moderne Evrope, poselijo občni zbor našega lokalnega francoskega ognjišča!
m Ljudski univerzi je darovala Posojilnica v Narodnem domu 1090 Din podpore. Za to naklonjenost naši prosvetni organizaciji ji izreka vodstvo iskreno hvalo.
m Radiokcneert na ulici. S noči v večernih urah je bilo v Slovenski ulici jako živahno. Pred dr. Lajnšičevo trgovino z radio aparati so sc ljudje kar trli. Vrata so bila odprta in na ulico se je slišalo z močnim pojačcvalcem ojačeno petje in godba z neke radiopostaje. Bil je cel koncert na ulici, ki je seve privabil radovedneže, kajti bil je to prvi koncert te vrste. Znamenje, da si radio vedno bolj krči pota in postaja vsakdanja prikazen kakor nekoč gramofon.
m šah-maf ie napovedan vsem onim šahistom, ki danes 14. t. m. ne pridejo točno ob 8. uri zv. na tekmo in ne prinesejo svojih iger seboj. Klub ima le omejeno število iger na razpolago. — Tekma se vrši v restavraciji Union. Cafova ulica.
m Tekma med šah. kluboma Celje in Varaždin se vrši v nedeljo 18. t. m. v Celju. Zmagovalni klub v tej tekmi bo v prihodnjih mesecih igral z mariborskim klubom.
m Obrtni referat vrnjen občini. Mestni magistrat nam piše: Z odločbo ministrstva trgovine in industrije sc je mestni občini mariborski vrnila* v vseh poslih, ki se nanašajo na trgovino, obrt in industrijo, pristojnost, ki je bila mestni občini odvzeta in odkazana okrajnemu glavarstvu v Mariboru z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dnem L aprila 1920, Mostni magistrat je obrtni referat od »rezkega poglavarstva prevzel danes 14. aprila in se imajo vse stranke v obrtnih zadevah od danes naprej obračati na mestni magistrat. Obrtni referat je pri mestnem magistratu poverjen mag. svetniku Fr. Rn-
došeku, ki uraduje začasno v prostorih mestnega gradbenega urada v Koroški c. 1 II. soba 5. Uradne ure za stranke dnevno od 8. do i2. ure.
m Poceni meso. 15. aprila 1926 od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 100 kg govejega mesa po 6 Din za 1 kg. Prodaja se konsumentom le po 1 do-2 kg.
m Čebelarska podružnica za Maribor iu okolico ima svoj prvi letošnji mesečni sestanek v nedeljo 18. aprila 1926 ob >43. uri popoldan pri čebelnjaku gospe Dobaj v Počehovi (v bližini Jeričevega vinotoča). O’ ■ varalo se bo pomladno pregledov;:' bolnih ljudstev teoretično in prale' 'ridite vsi! Odhod iz Maribora skupno 'd) ‘A2. uri od Glavnega kolodvora. — Predsednik.
m Reven, brezposeln delavec, ki biva v okolici Maribora, oče dveh otrok, bolan za tuberkulozo, prosi usmiljena srca. da mu naklonijo, vsai kako ponošeno obleko in obuvalo ali pa kak ®ar v denarju. Oddati je v naši upravi za »Tuberkuloznega delavca«.
m Mestna Ornima Maribor priredi v soboto dne 17. aprila t. I dobrodelni večer v prid odpuščenim trboveljskim rudarjem in njihovim rodbinam. K obilni udeležbi vabi odbor.	733
m Pri današnjem elitnem koncertu v Veliki kavami nastopi Edison Dno. V petek dne !<i. t. m. Maksim Orlov čir n modrega ptiča in muzikalična senzacua 3 Farras.	744
iftarodno !@3e$8aiSi2e
RfiprrprjuE.
Sreda. 14. aprila, ob 20. uri »Tosca« ah.
B (kuponi). Gostovanje Mitroviče Vib. četrtek. 15. aprila ob 20. uri »Sadovi prosvete« ab C Prsntijsra.	;
Petek, 16. aprila ob 15. uri »Beneški trgovec«. Dijaška predstava. Zelo znižane cene.
Sobota, 17. aprila ob 20. uri »Sadovi prosvete«. Ab. A. (Kuponi).
Nedelja, 18. aprila ob 20. u-vi »Evahgelj-ii i k«. Ab. D (Kuponi).
Opozarjamo cen.!, občinstvo n?, današnje obširnejše poročilo k veseloigri »Sadovi presvete«, katere premijera bo jutri v četrtek, 15. aprila ob 20. uri.
K premijeri Tolstojeve veseloigre »Sadovi prosvete« na mariborskem odru. Dejanje imenovane komedije se odigrava v hiši bogatega posestnika Zvczdinceva, docela zaslepljenega in zaljubljenega v Spiritizem. Preduo kaj ukrene, se vselej »zaleti« k spiritizmu, vprašujoč duhove za svet. Zgodi se. da pridejo kmetje iz vasi Kurske, da bi odkupili nekaj zemlje, za katero so se z Zvczdincevnm že svo-ječas.no pogodili. Nakup je bil dogovorjen za vplačilo na obroke. Zvezdincev vpraša »duhove« o stvari, a ti so mnenja. da je treba plačati vso zemljo naenkrat. Kmetom, ki nimajo toliko denarja, pomaga iz zadrege sobarica Tanja, veselo in odločno dekle, zaljubljena v postreščka -Semiona. sina enega izmed do-šlili kmetov. Tanja natvezi Zvezdincevu, da je Semjon pravcati medij. Zvezdincev nasede njeni zvijači ter je pripravljen pri prihodnji splrifistični seji pozkusiti z novim medijem, katerega Tanja pouči, kako mu je storiti, da_ bodo dobili kmetje zemljo. Pri spiritistiGii seji (III. dej.) se zvita Tanjina nakana popolnoma posreči Zvezdincev namreč podpiše kupno pogodbo kmetov. — Nastopi tudi Ana Pav-lovna, žena Zvezdinccva, ki sc ji zdi spi-rrtistično početje nadvse smešno, dasi tudi ona trpi na fiksnih idejah; nervozna do skrajnosti ne more trpeti »nobenih nalezljivih bacilov«. Ko čuje. da so dospeli kmetje iz Kurske, kjer razsaja »difterija«. ne odneha preje, dokler ne požene kmetov iz hiše. —Kmetje gredo, dobil: so zemljo; s kmeti odide tudi Tanja in Sern-.ion. Poslednja dva se bosta poročila. — To je vsebinsko ogrodje drame: zdrav, nepokvarjen kmetiški razum zmaga nad sofistično naobraženimi »kulturnimi« ljudmi. — Kakor nam Tolstoj v drami »Moč teme« slika strašne posledice povzročene vsled nenravnosti in lahkomiselnosti preprostega ljudstva, tako nam v »Sadovih prosvete« na duhovit in zabaven način nredoeuje sijaj nečimernih ljudi, brezde-1 ico bogatašev, njihovo »pomadizirano izobrazbo«, ter delavnost in trud ubogega kmeta. Razmerje gospode do kmeta ie tu jasneje predočeno kot v katerikoli Tolstojevi drami. — V stilističnem, kompozicijskem oz. tehničnem oziru pa sc delo naslanja na starejšo ^obliko francoske veseloigre. Satiričen način obdelave snovi nas pa zlasti spominja na Molicrovc »Učene ženske« iu ' Namišljenega bolnika«.
Mariborski abonma D ima svojo zadnjo predstavo v nedeljo in sicer »Evan-gclnika« (drugič), potem pa sc razdeli na ostale tri abonmane.
■ ISSK Maribor nogometni odsek.
Odborova seja se vrši jutri v četrtek dne 15. t. m. zvečer oh 6. uri v Narodnem domu. Tajnik naj prinese v sabo seznam vseh članov in juniorjev.
: Lahkoatletinfe ISSK Maribora opozarjamo, da se bodo prihodnji teden vršili trainingi za one, ki nastopijo na lahkoatletskem mitingu v Ljubljani že zjutraj in sicer v sledečih dueli: torek ob 6. uri zjutraj, sreda ob 6. uri zjutraj petek ob 6. uri zjutraj in neobvezen ob nedeljah ob 8. uri dopoldan.
ICSao
»GRM**'”! tflNO«.
predvaja krasno dramo »Suženj ljubezni«, ki nam vzorno prikazuje trnjevo pot mlade ciganke. Drama je posneta iz pristnega ciganskega življenja, in je vsebinsko globoko zasnovana ter zasluži popolno priznanje.
»APOTO KINO*
predvaja od torka do četrtka prekrasni ljubljanski roman »Ljubav-ni ogenj«. Snov je zajeta iz častniškega življenja in nas vodi na Dunaj in ob lepo Gardsko jezero. Dejanje je napeto in od kraja do konca zanimivo, posnetki so prvovrstni, glavni vlogi imata slovita Liane flaid, ki nam kot plesalka kaž ečudovito skladne gibe svojega krasnega telesa tur Alfons Fry-land, ki igra vlogo huzarskega poročnika.
Trlste m uradniške a^laSe pri uass Ssa dlrugod
Kljub temu. da so cene v zadnjem času nekoliko popustile, so vendar dohodki delavskih, in srednjih slojev nesorazmerni cenatu življenjskih potrebščin. Ako bi med zaslužkom in izdatki, ki jih ima javni ali zasebni uslužbenec ali delavec, obstojalo pravo razmerje, bi se draginja ne občutila tako hudo.
Glede na današnje tržne cene mora iznašati zaslužek posameznika najmanj 2700 Din mesečno, za ženo polovico a za vsakega otroka četrtino njegovega zaslužka; to se pravi obitelj, (mož, žena in en otrok) bi normalno porabila 4675 Din
mesečno, a obitelj z dvema otrokoma 5400 Din. Jasno je, da nihče, razen onih, ki so na vodilnih mestih v privatnih podjetjih, nimajo temu prikladnih dohodkov. Vendar tudi v drugih deželah ni položaj uradništva in delavstva boljši.
Za Č e š k o s i p v a š k o se računa mesečno 2700 Kč, kar odgovarja našim 3200 Din. Če pa primerjamo kupno moč c, krono z našim Din, potem odgovarja 2000 Kč 5500 Din. Vendar je tudi na Češkoslovaškem deficit med dohodki in izdatki precejšen.
Znatno težavnejše življenskc prilike so v N e m č i j i. Mesečna potreba rodbine bi znašala 300 zlatili mark. dočim so plače delavstva, uradništva in obrtništva znatno nižje od fiksiranega minimuma...
Razmeroma ugodnejše je v F ranči ji. Kljub težki finančni krizi se dohodki vseh slojev skoraj krijejo z izdatki. .. .
Edina država v Evropi, kjer sc krijejo že delj časa dohodki z izdatki, je An* g 1 i j a. (Seveda kadar ni brezposelnosti; Na Angleškem znašajo mesečni izdatki pri ekonomskem družinskem gospodar-, stvu s 4 osebami 20 funt šterlingov, kat odgovarja našim 5500 Din. Najpriprostcjst delavec zasltfži sigurno 14—16 funtov šterlingov in če v rodbini še kdo sodeluje in kaj zasluži, se člani prav komoda® prežive.
V Rusiji je eksistenčni minimum z® rodbino s štirimi člani 40 červoncev, toda dohodki vseh že poprejc omenjen,'*1 skupin so znatno manjši. Komcrcijelni 'n tehnični uradniki zaslužijo komaj 28 cer* voncev, privatni nameščenci in trgovsk' pomočniki 20. dočim delavec in obrtnik zaslužita le 12—IS červoncev.	.	.
Enako stanje je v naših sosednji*1 državah: na Madžarskem, v Romuniji. Grčiji in Avstriji.	.	;
Minimum mesečne potrebe za obiteh v 11 a li j i je preračunjen na 1800 lir. VisJ® komereijelno in tehnično osobje zashr/J do 2000 lir. dočim uradništvo prejema *e 1200—1500 lir. a delavec samo 1000 lir. _
Iz teh podatkov je razvidno, da prebu valstvo v Evrom porabi manj. kakor “ sicer moralo. Sedanja generacija mora torej prenašati posledice svetovne vojne-To sc zlasti opaža v produkciji, ki J® kljub norastu prebivalstva jako nazadovala. To ndmenja. da so fizične in intelektualne sile sodobnega prebivalstva -K črpane in da bo boba nove generacije, kj bo s svežimi silami nadomestila izgub' Ijeno.	(»Novosti«/’
je h-rmonij (5 re J cristrov) najboljše firme Kohn Prajja. Harmonij je s# sSoraj nor in cen* jako nizka! Nahaja ae r Gragor-čreri ni. 12, I. nailstr., desno
Mie teže na jriSji dnevni ceni Josip HOSENBERG Slovens1 a ulica 1.	734
4 prost« stanovanja po 2
soiii event. opremljena. 3 pisarne, vej lrgov.*kih lokalov za ro ne rrflektnnte 146« -Mar-slsm“. Roiovški trg. 7-13
StavbjSfia Tezno,'Zrkovci, prl' pravna za kolonijo, tudi P°' samezno na prodaj. PonudJ>e: Kreditna in siavbna zadri)?* ,'v!,\jmir“, PoUivški tri?. 7*J
Narodni dam ^ ~ m, Stnjerska i< let vrfi' §? a Prvoviratssa vina in Juana Znižane cene. Kegljišče. 7 '4
Legitimacije — d?t. nastavljene! znižane cine — Foto atrije Jn pel i it, Aleksandrova c, rfi Ul. .Trgovski dom* 3
P®SiJšt¥®I
vsakovrstno moderno, po najnižjih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ugled ŠERCER IN DRUG, mizarstvo in zaloga pohištva Vctiinjska u'. 8, dvorišče. 359
kot dnevna hrana
ki nudi pravi užitek in je zdravju jako koristen kot zdravilo proti mnogim boleznim in kot sredstvo za obvarovanje pred raznimi boleznimi
387
se dobiva in naroča pri
8
Vztrajne Pafma-kaučuk pete in podplati so naprav ljeni iz najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elastično hojo. Ni raslcošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka.	2$
Potovalne kovflte, kas«**
damske torbice, gamaše, nahrbtniki in razne tomarske izdelke v veliki izbiri priporoča
IVAN KRAVOS
M
Aleksandrova cesta 13.
»Miriboraka Ti Uarna« v Mari boni.
predstavnik Stanko D e t e 1 a. ravnatelj. Urednik Božidar 'J-* ovnik ■ V<s>--WIht gnlnll*» novj-'-*. Vsi v M ariboru.
Bork« novinar. IsdftjfttftlJ: Kon«iwroti