PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 200 (8293) TRST, petek, 25. avgusta 1972 PRIMORSKI DNEVNIK ]e začei Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni _ P^^Gorenji^Trebuži^od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskim pri Idriji. Bdi je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. neobičajen članek v glasilu lastne struje v Čuden poseg predsednika vlade v zvezi s strmim naraščanjem cen Rimska prefektura je objavila dekret z maksimalnimi cenami nekaterih živil - Delavska zbornica napoveduje sindikalni boj kat ^ 24. — Cene so danes v ospredju zelo ostrega spora, v a ®re9a je na povsem nepričakovan način posegel predsednik vlade “reotti, ko je obrazložil svoja ls)r,ankarske struje ter istočasno. reotti, ko je obrazložil svoja osebna mnenja v glasilu svoje ko je rimska občina — na osnovi Potro{s,?liič — uvedla maksimalne cene za nekatere predmete široke I obstaja polemika med veleblagov- sl ®,c> čudni načini reševanja po-d . Ic gospodarske krize v Italiji j|i° •nisliti, da gre v resnici za »»H* ^Pek*jlati* * * * vne cilje, ki jih krije tri v*ada, ki naj bi bila vlada “?b.rih poslov... ta pravi Andreotti? V članku kva a®enc'i° «Concretezza» se u-So rjfj s cenami in ugotavlja, da j. nekateri skeptični, da so možni drugi pa so mnenja, da ■ ničesar ne more napraviti. Nato na zelo lahkoten način, prave gospodarske podlage, ‘vlja o različnih višinah cen i Pravi, da je na primer glede grafskih aparatov ugotovil, da naznih trgovinah cene za iste ne povsem drugačne. Potem Pra .^PravJj; nicami in trgovci na drobno in končno med potrošnimi zadrugami, ki naj ne bi zasledovale dobička. Celotno razglabljanje je usmerjeno k splošnemu zaključku, da zakon o tržni vrednosti ne deluje. Kakšne naj bi bile rešitve? Predsedniku vlade služijo za primer nekatere cene, ki jih Andreotti natočene, kot so na primer cene kruha, zdravil, sladkorja, dnevnikov, cementa, elektrike, telefonov in železniških tarif. Andreotti priznava, da gre za nekoliko čuden seznam, toda istočasno tudi pravi, da bi se tukaj nekaj lahko napravilo. To razglabljanje predsednika vlade v glasilu njegove strankarske PO ZADNJEM POSEGU MORA Zanimive polemike o politični usmeritvi Amendola za razbitje sedanje desničarske vlade . usmeritve in okrog vladne Očitno gre za povezana Amendola ^ 24. — Sporedno z razpra-letnj? °krog cen se razvija tudi politi^!/3 t>kr°§ splošne italijanske po- Vj anja, saj sindikati najbrž ne l'MenVzt’oica ugotavljajo, da je ne-‘‘tilJ-. Porast cen tesno povezan s odločilnih vladnih krogov. lice ** tudi niso brez zveze govo-ttidnk. naj bi prišlo v krajšem 4 JU do devalvacije lire. lsto političnega stališča, ozi-tiiuj s stališča premikov med vlad-t'ejjiLStrankami in mnenj najmoč-tinjJi opozicijskih strank pa je to 0J*y intervju poslanca Mora, ki kil ,pJavljen v teh dneh v tedni-JM,. anorama* in katerega so te ki. napovedali nekateri dnevrn-S*0 se v bistvu zavzema za k že tev levega centra. Ponovil vedaj 2nana staiišča, bi jih je po-5vota zasedanju vsedržavnega tij n vendar pa tokrat z nje-^ tnimi nekaterimi novimi pou-Moro pravi, da se bo rNra koril za obnov, tev levega -ločil skuPa3 s svojimi prijatelji, ril „ n? besedo morajo spregovo-V«altoti, od katerih zahteva ?Vt°bor>jV- dveh pobojev, popolno *f lj0 v odnosu do komunistov 'š daVest’ da s0 vladna stranka rt^Vhat' Se morajo temu primerno Mo' Istočasno Pa Je zanimivo, Jš r° glede komunistov govori, Nbten, Za Pozitivno politično silo, i' Sfiltr!r odločno zavrača ka-5|%h razgovor s skrajno fa-desnico. "»Vi ern logično je sedaj v raz-Nijj stališče socialistov, ki ni po-5°‘bitei °- N0 zadnjem centralnem »m V1. so odobrili skupen pro-I stpj,^,1. Obsega stališče vseh struj - kiju-11’ M Pa se razlikuje gle-®°iev 6ga vPrašanja možnosti in rij j za ponovno sodelovanje v f^o 't„z besedila tega programa je .'Mi j za ponovno sodelovanje v rtio V . b zko razbrati posamezna sta-v resnici pa gre za štiri ? tel konibardijevo levico, ki je Nitik^šo povezavo s KPI, za Nufj. novih ravnovesij in ki je rja ?a Bertoldija in Mancinija, ki . tbri ^ntnost v stranki na osno-hNovn ■fVanja politike naprednih Na drugi strani pa je De Martino, ki govori nekaj podobnega, toda istočasno zastavlja tudi osnovno vprašanje, če si lahko italijanski socialisti privoščijo nadaljevanje sedanje splošne politične usmeritve, ki je očitno desničarska, ali če morajo podpreti levico v KD, da pride do razčiščenja položaja in do nove vlade brez sodelovanja liberalcev. To stališče so podprli tudi Nenni-jevi avtonomisti in to stališče objektivno predstavlja podporo poskusu Mora, da spremeni splošno politično usmeritev. V tej zvezi je zanimiv članek, ki ga je napisal član direkcije KPI Giorgio Amendola za revijo «Rina-scita*. Amendola pravi, da je treba ustvariti alternativo sedanji politiki, ki nasprotuje zahtevam velike večine prebivalstva in ki prihaja do izraza s škandalom o zvišanju plač birokratov, z barvno televizijo in s temačnimi mednarodnimi intrigami. Vlada Andreotti . Malagodi je v resnici upravni svet, ki naj napravi dobre kupčije in ustvari dobičkonosne kombinacije, za katero pomenijo programiranje in reforme samo nekaj obrobnega, ko se v resnici govori o interesih določenih skupin. Malagjodi se spomni na razvrednotenje, ko se obravnavajo minimalne pokojnine, nič pa ga ne zanimajo milijarde, ki naj bi šle za barvno televizijo. Amendola trdi, da je treba vreči sedanjo vlado, dokler ne bo napravila nepopravljive škode. Andreotti je močan, če ni politično učinkovite alternative, ki jo komunisti že dalj časa predlagajo, ko govore o srečanju komunistov, socialistov in katoličanov in torej o sodelovanju treh velikih zgodovinskih in socialnih sil italijanske družbe. To ne pomeni skupno odgovornost v vladi. Komunisti upoštevajo, da politično še ni zrela možnost vstopa KPI v vlado. Menijo pa, da bodo pozitivno ocenili vse pobude, da se spremeni sedanja politična usmeritev in da pride do novega odnosa sil. Amendola je mnenja, da ni mogoče predvideti, kako naj bi levica v KD prevladala na kongresu, ko je sedaj v veliki manjšina. Tudi v PSI obstajajo notranja nasprotja in spori, ki jih politično ni mogoče razumeti. Amendola zaključuje, da je očitno, da se bo vlada v prihodnjih mesecih vedno ostreje spopadala z osnovnimi zahtevami delavskih množic in da bo prišlo do naraščanja politične in socialne napetosti ter da si nihče ne more predstavljati, da se delavski razred ne bo z vsemi silami boril za svoje interese. Odhod jugoslovanske gospodarske delegacije v Sovjetsko zvezo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. - Na vabilo podpredsednika sovjetske vlade in predsednika državnega plana Sovjetske zveze Nikolaja Bajbakova bosta jutri skupno s skupino jugoslovanskih gospodarstvenikov odpotovala na uradni obisk v Moskvo podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič in glavni ravnatelj zveznega zavoda za načrtova nje dr. Borisav Jovič. j}. B. struje zahteva prav v tej zvezi nekaj pojasnil. Ni namreč nobenega dvoma, da so v zelo ostri razpravi nekatere ceneč ki jih Andreotti navaja kot nekak zgled. To je na primer cena sladkorja, ki je v Italiji štirikrat višja, kot znaša svetovna cena, in za dobro polovico višja od cene na področju Evropske gospodarske skupnosti. Nič drugače ni s cementom in z zdravili in nekaj podobnega obstaja s telefonom in energetskimi viri. Andreotti skratka na njemu primeren način pomeša različne panoge ter istočasno brani monopolistične cene ter na splošno priznane super-profite špekulantov. Recept za reševanje cen pa vidi predsednik vlade v uvedbi maksimalnih cen, ki naj bi bile rešitev, če bodo «sodetovali vlada, prefekture in Confcommercio*. Krivci so skratka trgovci na drobno, katere je treba obrzdati s pomočjo pre-fektumo . policijskih ukrepov. Kot končno argumentacijo teh stališč navaja Andreotti primere iz ZDA in drugih evropskih držav. In za zaključek še grožnja italijanske- j mu tisku da je proti maksimalnim cenam, ko istočasno vsi upravniki I založb zahtevajo, da se zviša cena 1 dnevnikov na 100 lir. Temu neuradnemu stališču predsednika vlade je že danes sledil ukrep rimskega prefekta dr. Ra-vallija, kj bo stopil v veljavo v ponedeljek in ki določa, da morajo biti cene nekaterih izdelkov na drobno enake cenam, ki veljajo v prodajalnah občinske potrošne ustanove. Dekret se nanaša na maksimalne cene na celotnem področju rimske pokrajine. Dekret se sklicuje na zasedanje pokrajinskega odbora za cene ki se je sestal 18. avgusta in določa, d« bodo maksimalne cene veljale poskusno dva meseca. V tem razdobju bodo objavili seznam živil in cen, ki veljajo za prodajalne občinske potrošne ustanove in ki so uradni ter jih morajo javno razobesiti vsi trgovci. Drugi člen govori o kakovosti in o izvoru živil, tretji o morebitnih izjemah in četrti o kazenskih sankcijah, ki jih predvideva obstoječa zakonodaja. Tajnik rimske delavske zbornice Bruno Vetraino je v zvezi z dekretom rimskega prefekta izjavil, da so sindikalne organizacije odločno proti takemu ukrepu. Zaradi tega so že pred dnevi poslale prefektu telegram z zahtevo, da naj se pred kakršnokoli odločitvijo sestane s predstavniki delavcev. Dokončno stališče bodo sindikati sprejeli jutri. Že sedaj pa pravijo, da gre za stališča, ki sa diametralno nasprotna s cil.fi, z zahtevami in z načeli sindikalnih organizacij in da bo nujno prišlo cio sindikalnega boja proti draginji Andreotti in proti maksimalnim cenam. Od ponedeljka dalje bodo v Rimu veljale naslednje potrošne cene, kot že sedaj veljajo za občinsko potrošno ustanovo: V GOVORU OB ZAKLJUČKU REPUBLIKANSKE KONVENCIJE NIXON ZAGOTOVIL VAN THIEUJU NADALJNJO VSESTRANSKO POMOČ McGovernov predlog o umiku vseh ameriških vojakov iz Vietnama je Nixon označil za «izdajstvo» - Policija je razgnala demonstrante proti vojni v Vietnamu MIAMI BEACH, 24. — Kdor je pričakoval, da bo Nixon v svojem govoru o sprejemu imenovanja za kandidata republikanske stranke na prihodnjih predsedniških volitvah povedal kaj novega o vojni v Vietnamu, se je dobro ki je bila strogo zastražena zaradi vsa dosedanja stališča glede vietnamskega vprašanja in odkrito povedal, da v Vietnamu ne bodo nikoli zapustili «svojih zaveznikov. Nixon je prispel v Miami Beach iz svoje poletne rezidence v Key Biscayneju s helikopterjem in je pristal v neposredni bližini dvorane, ki je bila strogo zastražena zaradi demonstracije mladih pacifistov proti vojni v Vietnamu. V svojem govoru je Nixon najprej pozval Američane, vključno demokratske volivce, naj ga »ponovno izvolijo v Belo hišo za nadaljnja štiri leta, da mu bodo o-mogočili nadaljevanje svetovne politike za mir in napredek». Dejal je, da morajo volivci na novembrskih volitvah zavrniti predloge svojega demokratskega nasprotnika in je pozval vse Američane, naj ga ponovno izvolijo za predsednika. Čeprav ni neposredno omenil McGovema, je ostro kritiziral sta- lišča demokratskega kandidata zlasti glede rešitve vietnamske vojne in notranjih socialnih programov Pri tem je dejal, da »izbira teh volitev ni v koreniti spremembi ali v nobeni spremembi, temveč v u-činkoviti spremembi ali v neučinkoviti spremembi*. Nixon je bil najbolj oster do McGovema glede Vietnama. Poudaril je, da je ameriška vlada prepričana, da bi zahteva demokratskega kandidata o »brezpogojnem umiku ZDA in o vstopu Vietkongs v sajgonsko vlado pomenila poraz in omogočila komunistom nadzorstvo vsega Vietnama*. Zatem je poudaril, da bi bito porazno za svetovni mir, «če bi vsililj Južnemu Vietnamu komunistično vlado*. »Če bi v seda- Predsednik Nixon med govorom ob zaključku republikanske konvencije, na kateri je bil ponovno imenovan za kandidata na prihodnjih predsedniških volitvah. njem trenutku izdali naše zaveznike, bi to vzelo pogum našim prijateljem v svetu in opogumilo naše sovražnike, ki bi okrepili svojo napadalnost*. V tej zvezi je a-meriški predsednik dejal, da v tako nevarnem področju, kot je Bližnji vzhod, bi se male države, ki zaupajo ameriškemu prijateljstvu in podpori, znašle v smrtni nevarnosti. Poleg tega je Nixon kritiziral tudi McGovernov predlog, da bi zmanjšali za 30 milijard dolarjev obrambne izdatke ter poudaril, da bodo ZDA »ostale zveste svoji tradiciji in ostale ob strani svojih prijateljev, ki jih ne bodo nikoli zapustile*. V tej zvezi se je Nixon skliceval na demokratske predsednike Rooswelta, Trumana in Kennedyja ter na njegove republikanske predhodnike in izjavil, da nobeden od njih, kakor tudi noben drugi predsednik v zgodovini ZDA, ni nikoli mislil, »da bi Amerika p-edlagala mir sovražniku pod pogoji, ki bi temeljili na izdajstvu svojih zaveznikov in uničili spoštovanje do A-meirike*. Del svojega govora o vojni v Vietnamu je takole zaključil: »Ml ne bomo nikoli zapustili naših vojnih ujetnikov. Mi se ne bomo nikoli pridružili našim sovražnikom in vsilili komunistično vlado našim zaveznikom, južnim Vietnamcem. Mi ne bomo omadeževali čast ZDA*. Potem ko je predsednik omenil njegova letošnja potovanja v Peking in Moskvo, da bi «dal pobudo za mirno sožitje med ZDA in dvema komunističnima silama*, je dejal: »Prej kot vse drugo, prijatelji Američani, vas prosim, da nam daste priložnost, da nadaljujemo s tema dvema pobudama, ki lahko veliko prispevata za mir na svetu.* Ko je govoril o notranjih političnih vprašanjih, je Nixon obljubil, da bo poskrbel v prihodnjih štirih letih za žhižanje davka na nepremičnine in za nadaljevanje boja proti inflaciji, proti brezposelnosti, proti mamilom in proti zločinstvu. Nixon je nadalje poudaril, da je Amerika najbolj bogata dežela na svetu, ker je bila zgrajena »na načelu svobodne pobude*. Komentatorji v Miami Beachu u-gotavljajo, da je bil to volilni govor, ki ga je imel Nixon pred voditelji svoje stranke, ki predstavljajo predvsem konservativne sile ameriškega srednjega stoja. Njegovo ostro stališče glede vietnamske vojne pa tolmačijo s tem. da so predsednika opogumile razne ankete, ki dokazujejo, da se velk' del ameriškega prebivalstva strinja z njegovo dosedanjo politiko, vključno s politiko v Vietnamu. Po svojem govoru je Nixon predlagal za kandidata sedanjega podpredsednika Agnewa, kj ga je nato konvencija soglasno imenovala. J Ob Nixonovem prihodu na kon-vencijo je bila v teku največja de- monstracija pacifistov proti vojni v Vietnamu. Pacifisti so skušali predvsem preprečiti delegatom, da bi prišli v dvorano zasedanja in da bi tako Nixon govoril v polprazni dvorani. To jim seveda ni uspelo, ker je policija ostro nastopila proti njim. Med napadom je policija uporabljala tolkače in solzilne bombe in je aretirala v nekaj urah 800 demonstrantov. Štirim bivšim bojevnikom v Vietnamu je le uspelo priti v dvorano konvencije, kjer so med Nixonovim govorom začeli vzklikati: »prekinite bombardiranje*, »prenehajte z vojno* in podobna gesla. Kongresisti so jih prijeli in jih izgnali iz dvorane. Še pred zaključkom konvencije je policija razgnala vse demonstrante, ki so se v manjših skupinah nato razšli. Demokratski kandidat za predsedniške volitve McGovem, je danes označil republikansko konvencijo »za spretno in cinično predstavo, ki je prikrila javnosti resničen obraz predsednika Nixona». »Komaj pred nekaj urami — je dejal Mc Govern — sta Nixon in Agnevv sprejela kandidaturo za drugi mandat na konvenciji, ki je bila najbolj zaprta in nadzorovana v vsej ameriški zgodovini.* McGovem je dodal: «Oborožend agenti so imeli nalogo, da nadzorujejo celo strojepiske, ki so prepisovale na stroj tekst republikanskega programa. Potem ko sem prečital ta program, sem razumel, zakaj so ga hoteli prikrivati. Demokratska konvencija pa je bila odprta javnosti, medtem ko je republikanska omogočila predsedniku, da se je skril.* fi: -ii ■' DANES _ “ . ■ .................................................................tim......................lillilll.................................................................................immiit...........ttmumilll!.....min....... /56. SEJA PARIŠKE KONFERENCE 0 VIETNAMU? Južnovietnamski partizani okrepili položaje okrog ameriške baze Da Nang Obstreljevanje glavnega poveljstva sajgonske vojske in napad na kolaboracioniste pred vrati Sajgona PARIZ, 24. - Tudi današnja 156. seja pariške konference o Vietnamu ni prinesla nič novega. Na srečanju nista bila navzoča načelnika ameriške delegacije Portej- in sevemovietnamske delegacije Xuan Thui. Konferenca je potekala dejansko v polemičnen duhu med delegacijami. Pred vstopom v konferenčno dvorano je predstavnica začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Nguyen Thi Binb izjavila, da predsednik Nixon v svojem govoru na konvenciji »se ni oddaljil niti za milimeter od svojih napadalnih in neokolonialističnib stališč*. Thi Bin-hova je dodala, da rešitev vietnamskega vprašanja je treba iskati v Parizu in ne drugje. Na konferenci so predstavniki Severnega Vietnama in začasne revolucionarne vlade poudarili, da edino osnovo za rešitev vojne predstavlja sedem točk načrta začasne revolucionarne vlade. Tudi ob tej priložnosti je Thi Binhova izjavila, da Nixon mer; željo po miru s številom kilometrov, ki pravi, da jih je napravil, da bi poiskal rešitev za vietnamsko vprašanje. «Niti omenil pa ni minjone ton bomb, ki so bile vržene v vsej Indokini. Nixon ni prehodii niti milimetra v smeri miru*, je poudarila Thi Binhova. Po drugi strani pa je ameriški predstavnik ponovno predla- rodnim nadzorstvom v vsej Indokini. Hkrati pa je polemiziral s stališči nasprotne stranke. Sajgon-ski predstavnik pa se je omejil na potrditev izjav ameriškega predstavnika in je ponovno predložil ponudbo svojega predsednika Van Thieuja o osvoboditvi določenega števila «sevemovietnamskih» ranjencev in bolnikov, kar so seveda predstavniki Severnega Vietnama in začasne revolucionarne vlade zavrnili in označili to ponudbo za navaden manever, ki naj bi odvrnil pozornost od dejanskega vietnamskega vprašanja. Pred začetkom današnje 156. seje pariške konference, je glasnik delegacije Severnega Vietnama izjavil, da Nixonov govor na republikanski konvenciji dokazuje, »da ZDA nočejo na noben način napraviti konca politiki vietnamizacije in vojni v Vietnamu*. Dodal je, da je ameriški predsednik še vedno pripravljen izkoriščati dobrine ameri-škea naroda in kri ameriških vojakov, da bi ohranil na oblasti diktatorski in korumpirani režim predsednika Van Thieuja. Na južnovietnamskih bojiščih so partizanske sile zelo aktivne v vseh pokrajinah. V dolini Que Sona, kjer so po veliki magi zaplenile mno- sedaj pod neposrednim obstreljevanjem partizanskega topništva. Vsi napori sajgonskih edinic, da bi ponovno prevzeli pobudo na tem področju, so bili doslej zaman. Predstavnik sajgonsnega vojaškega poveljstva je danes priznal, da se je protiofenziva za ponovno osvojitev doline Que Son izjalovila. Kot poročajo iz Sajgona, tudi danes ameriški strateški bombniki niso napadli Severnega Vietnama, temveč so nadaljevali z bombardiranjem raznih osvobojenih krajev v Južnem Vietnamu ter demilitariziranega področja. Kot poročajo v Sajgonu, so partizani napadli z raketami in mi-nometalci glavno poveljstvo sajgonske vojske v Lai Kheju, 45 kilometrov od Sajgona. Predstavnik sajgonske vojske ni povedal kakšna škoda je bila povzročena. Do spopadov med partizani in Sajgonci je prišlo tudi na drugih bojiščih okrog glavnega mesta. Napadli so tudi kolaboracionistično postojanko v vasi Nha Be, ki je oddaljena samo 10 kilometrov od glavnega mesta. ___________ MASSA CARRARA, 24. — V kraju Vinca so danes počastili spomin 179 prebivalcev, katere so fašisti in nacisti pobili 1944. leta. Spominski go-go sajgonskih težkih topov, izkori- vor je imel predsednik deželnega sveta Toskane Gabbuggiani, na sveča- ščajo te topove za bombardiranje sajgonskih položajev okrog Da Nan gal takojšnje premirje pod medna- ga. Celotno področje Da Nanga je nosti pa je bil prisoten tudi podtajnik za delo Nero. NA POSREDOVANJE WASHINGTONA Izraelsko-jordanski dogovor o novi meji? Kralj Husein zanika, general Dayan pa govori o jordanski ponudbi BEIRUT, 24. — Jordanski kralj Husein je danes v intervjuju libanonskemu dnevniku «A1 Nahar* izjavil, da po njegovem mnenju Jordanija ne bo sprejela ločenega mira z Izraelom. Husein je dodal. da so Jordanca prepričani, da splošna korist zahteva globalno in dokončno rešitev tega vprašanja. Poleg tega je kralj deiat. da je naravno, da se je okrepilo sodelovanje z ZDA. Ta Huseinova izjava je povezana S pisanjem libanonskega lista *Ai Moharer*, da so v Washir,gtonu ir pripravili zemljevid z novimi ior dansko - izraelskim mejami, in da je kandidat za novega iordanskega predsednika vlade, ki bo podpisal mirovno pogodbo z Izraelom. An-var el Katib. List piše. da je Husein že pokazal Katibu zeniljevid-z novimi mejami, za katere sta se Aman in Tel Aviv dogovorila na vvashingtonski predlog. Kairski dnevnik »Al Ahram* piše v današnjem uvodniku, da namerava kralj Husein vzpostaviti tesne odnose z Izraelom in poudarja, da se jordanski kralj vedno bolj oddaljuje od arabskih držav, čeprav te države predstavljajo sito proti Izraelu. »Al Ahram* poudarja, da kralj še naprej išče vezi med svojim kraljestvom !i, sovražnikom in da obstaja že mnogo mostov med Jordanijo in Izraelom. Pri tem ga opozarja, da se moti, če misli, da bo na ta način rešil svoje kraljestvo in uresničil svoje načrte. Kot poročajo iz Tel Aviva general Dayan odtočno nasprotuje pogojem kralja Huseina za dosego ločenega miru z Izraelom, kar po trjuje da je jordanski kralj dal že pobude v tej smeri. Izraelski obrambni minister je na nekem sestanku voditeljev laburistične stranke izjavil, da naj bi bil kralj Husein pripravljen podpisati ločen mir z Izraelom pod sledečimi pogoji: manjši popravki sedanje meje, izraelski varnostni u-krepi vzdolž Jordana, demilitarizacija Cisjordanije in odložitev na nadaljnja pogajanja jeruzalemskega vprašanja. Po pisanju nekaterih izraelskih listov je Dayan na omenjenem sestanku dejal, da so ti pogoji nesprejemljivi za Izrael. Poleg tega naj bi Dayan tudi izjavil, da Izrael ne sme podpisati miru z Jordanijo, ki bi temeljil na popolni evakuaciji iz Cisjordanije in da mora izraelska vlada sprejeti u-strezne pobude, ker bo še za mnogo let ostala edina oblast v Cis-jordaniji. Zato je obrambni minister dodal, da mora Izrael nadaljevati s politiko naseljevanja civilnih in kmetijskih naselbin na zase denih področjih. Predsednik vlade Andreotti j« na kaj £uden najin posegel v razpravo o naraščanju cen, saj ni izbral običajnih oblik: izjave po TV, izjavo vlade, izjavo glasnika predsedstva vlade, izjavo tiskovnega atašeja, poročilo o seji vlade, poročilo o seji odgovornih ministrov, poročilo o tem ali o-nem ... temveč članek, ki ga je napisal sam za svoje osebno glasilo, torej za giasilo svoje lastne struje. Predsednik vlade vidi edino rešitev v maksimalnih cenah in v udarcu po trgovcih na drobno. Očiten rezultat vlade, za katero pravijo sindikati, da je u-pravm svet velikega kapitala in poslovni center za Kovanje dobičkov. Ob zaključku republikanske konvencije, je imei Nixon govor, v katerem je obravnaval predvsem vprašanja svetovne politike, zlasti pa vojno v Vietnamu. Ni-xon je bil g.ede vietnamske vojne zelo polemičen do predloga svojega nasprotnika, demokratskega kandidata za predsedniške volitve McGovema. Obtožil ga je izdajstva, ker predlaga takojšen umik vseh ameriških vojakov iz Indokine. Poleg tega je Nixon zagotovil svojim vietnamskim »zaveznikom* vso podporo in dejal, da njegova vlada ne bo dovolila, da bi se »komunisti* polastili oblasti v Sajgonu. Z deželnimi televizijskimi oddajami in zato tudi s televizijskim programom v slovenščini še precej časa ne bo nič. Tako nekako se glasi odgovor deželnega predsednika dr. Berzantija deželnemu svetovalcu dr. Stoki na njegovo že precej staro vprašanje, kaj je deželni odbor že naredil in kaj namerava narediti, da bi do teh oddaj čimprej prišlo. Pač pa je dr. Berzanti povedal, da so na sestanku deželnih predstavnikov z voditelji RAI dec. lani v Neaplju opozorili tudi na televizijske programe v slovenščini v okviru RAI-TV, do katerih ima slovenska narodna skupnost enako pravico, kot nemška manjšina v Gornjem Poadižju, ki že ima programe TV v nemščini. Tržaška občina je izdata dolgo sporočilo o svojem stališču v zvezi s sindikalnim sporom na prevozniškem sektorju ACEGAT, ki je v preteklih dneh privedel tudi do enostranske stavke delavcev ACEGAT, ki so včlanjeni v sindikat CISL. Občina pravi med drugim, da je ponujeni sporazum največ na kar lahko pristane spričo naglo naraščajočega primanjkljaja tako občine same kot podjetja ACEGAT, ter da bi vsak večji izdatek šel na račun drugih gospodarskih in socialnih pobud občinske uprave. Na glavni direkciji za splošne in upravne zadeve posvetnega ministrstva je bila seja, na kateri so predstavniki glavnih direkcij za klasično in tehnično vzgojo ter šolski skrbnik za deželo Furlanijo Julijsko krajino zahtevali, naj prosvetno ministrstvo izda od 25 do 30 milijonov lir letno za sestavo učbenikov za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. V DALJŠEM TISKOVNEM SPOROČILU Stališče tržaške občinske uprave o sindikalnem sporu pri ACEGA T Za občinsko upravo je predlagani sporazum največ, na kar lahko pristane spričo naraščajočega primanjkljaja občine in ACEGAT - Nekatere nesprejemljive trditve Tržaška občinska uprava je vče- znašalo leta 1962. na 5,7 milijarde lir , dvojezične napise z nacifašističnimi raj (izdala sporočilo, v katerem za-1 tani ter na 10,5 milijarde lir letos, vzema svoje stališče do položaja, kd je nastal v mestu zaradi sindikalnega spora na področju prevozne službe ACEGAT. . zovnic) ali pa posredno, ker bo ob- čina morala preusmeriti del denarnih sredstev, ki si jih je zagotovila z Posledice bodo neizbežno morali prenašati — tako trdi poročilo občine — občani ali neposredno (povišanje vo- Iz poročila občine je razvidno, da je preteklega 30 junija zapadla dopolnilna notranja pogodba za področje prevozov ACEGAT Še prej so se začeli stiki ljied voditelji podjetja in sindikalnimi organizacijami prizadetih delavcev, da bi prišlo do sporazuma, za katerega se je občinski odbor zavzemal. V zadnjih mesecih .je o vprašanju večkrat razpravljal občinski odbor in tako župan Spaccini, kot podžupan Lonza. sta skupno s pristo.j- ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV prireja v nedeljo, 3. sept. ob 15. uri na kraju usmrtitve pri Bazovici POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH ŽRTEV s spominskimi govori, nastopom pevskega zbora in polaganjem vencev. S polnoštevilno prisotnostjo se oddolžimo spominu naših junakov! raznimi posojili in ki so bila namenjena nekaterim nujnim posegom v mestno življenje (šolska poslopja, vrtci, razsvetljava ter sploh druga javna dela). znaki, je sprejel odločen protest proti hudim žalitvam in provokacijam ki so naperjene proti prebivalstvu, ki je toliko pretrpelo zaradi fašističnega preganjanja in toliko žrtvovalo v boju za osvoboditev in demokracijo na teh izmučenih tleh. Občinski odbor je brzojavno izrekel svojo in vsega miljskega prebivalstva solidarnost z upravitelji in občani do linske občine in pozval oblasti in po licijske sile k večji budnosti in odloč PARKLJEVKA NA PROSEKU Živinska postaja začasno zaprta Nove težave na proseški železniški postaji. Pri običajnem pregledu večje pošiljke telet romunskega izvora, je mejni živino-zdravnik dr. Galli včeraj ugotovil, da je večina živali okužena in je odredil zaporo mejnega prehoda za vsako nadaljnjo pošiljko živine. Romunska teleta, namenjena v Como, so prispela na naše področje z železniško kompozicijo 12 vagonov. Izmed 240 živali je kazalo vidne znake okužbe (parkljevke) kakih 160 živali. Teleta bodo sedaj zaklali, po obstoječih predpisih pa bo uvoz živine čez Prosek prekinjen za tri tedne. Med tem časom bodo promet preusmerili na Gorico in Pontebo, kar bo prav gotovo povzročilo nove morije in preglavice železnicam in poslov-I nim ljudem, saj sta obe postaji | razmeroma slabo opremljeni za večji promet z živino Uvoz živine iz Romunije bo po vsej verjetnosti prekinjen za daljšo dobo. ZOB ČASA JE OPRAVIL SVOJE Posodobljanje openskega tramvaja z novimi vozovi za potnike in vleko Nova vlečna vozova so naročili v Luzernu v Švici 7 Zamenjali bodo tudi tračnice med Trgom Scorcola in Skorkljo Kino Openski tramvaj se spreminja. Ljudje, ki se poslužujejo tega pre voznega sredstva, so verjetno že o-pazili. da le podjetje nakupilo nove vozove, nekatere starejše pa pre uredilo. Notranja oprema je sodobnejša. pa tudi zunanjost je nekoliko drugačna. Dva vozova imata na strehi okroglo luč s številko proge, na spodnji strani pa dva avtomobilska žarometa, ki bolje osvetljujeta progo Vozniki imajo zato boljši pregled nad potjo in vožnja ie boli vama. Postopoma pa bodo modernizirali tudi ostale tramvajske vozove. To pa ne bo edina sprememba. Občinsko prevozno podjetje ie že naročilo pri luzemski družbi Bilt dva nova vozova, lci vlečeta ozi- nimi odborniki na raznih sestankih skupno z upravno komisijo iskala najprimernejši način, kako bi čim prej prišli do zadovoljive rešitve spora. Sporočilo občane zatrjuje, da sta tako občinski odbor kot u* pravna komisija ACEGAT imela stalno pred seboj to vprašanje, da bi po eni strani preprečili nadaljevanje resnega neugodja za meščane, posebno iz okoliških rajonov, ki niso imeli možnosti zanesljivih in rednih zvez z javnimi prevoznimi sredstvi, po drugi strani pa. da bi v največji dopustni meri. glede ria težak finančni položaj in narašča joči primanjkljaj tako občine kot ACEGAT. ugodili upravičenim pri čakovanjem in zahtevam prizadetih delavcev podietja. Poročilo občine pravi nadalje da so se pogajanja dolgo vlekia, dokler niso delavci proglasili sindikalno gibanje s prekinitvijo nadur in z neizbežnim zmanjšanjem ali celo ukinitvijo voženj na nekaterih progah. V zvezi s sporom je treba tudi reči — uravi poročilo — da bo 31. decembra zapadla vsedržavna delovna pogodba na področju prevozov ter da se bodo v kratkem začela pogajanja za njeno obnovitev. Zato je bila sindikalnim organizacijam predlagana začasna rešitev, ki je zagotavljala začetek veljavnosti notranje dopolnilne pogodbe s 1. julijem 1972. Pogodba bi za gotavljala vs|‘ pravice delavcev, nadaljevanje pogajanj pa bi preložili na čas po podpisu vsedržavne delovne pogodbe, ki bo ponovno precej obremenila proračun občinskega podjetja. Vztrajajoč na tej obvezi so na pogajanjih med podjetjem in zastopstvom delavcev prišli do za- ključka, ki je predvideval izplačilo 64.000 lir vsakemu uslužbencu prevozne službe ACEGAT za razdobje od 1. julija do 31. dec. 1972, kar naj bi veljalo tudi za nadaljnja pogajanja. Podjetje je prav tako bilo pripravljeno razpravljati že v začetku prihodoega oktobra o zahtevah tehničnega značaja, o izmenah potujočega osebja in o drugih normah pod pogojem, da te zahteve ne bi bile ekonomskega značaja. Občinski odbor je zato brez o- dlašanja pooblastil upravno komisijo ACEGAT, da sklene sporazum na osnovi teh predlogov, ki so že prej bili sprejeti v zadnjih fazah pogajanj in katere je upravna komisija ACEGAT imela za odločilne za zaključek spora. Kot znano pa je ena od treh sindikalnih organizacij sklenila, da ne pristane na predloge in da ponovno načne celoten problem, čeprav je bilo zastopnikom osebja ponovno pojasnjeno, da breme, ki ga prinaša prej omenjeno izplačilo, predstavlja za podjetje obremenitev za nadaljnjih 90 milijonov lir, samo za drugo polletje 1972 in da predstavlja to največji možen znesek, ki sta si ga občinska uprava in ACEGAT trenutno in v tej fazi lahko prevzela, s čimer sta ponovno povečala svoj primanjkljaj, samo da bi končno dosegla normalizacijo v mestnih prevozih, upoštevajoč pravična pričakovanja meščanov, ki marajo prenašati posledice tega sindikalnega spora. Občinska uprava, nadaljuje poročilu, lahko ponovno izrazi svojo zaskrbljenost zaradi postopne obtežitve proračuna ACEGAT, ki izhaja predvsem iz mestne prevozne služ be. Medtem ko skuša občinska u-prava z ene strani najti nove rešitve za izboljšanje storitev ter za finančno kritje za nova javna de la (vodovod, prehod na metan, na kup novih avtobusov, municipaliza-cija prog SAP itd.), menj z druge strani, da je neobhodno potreb- Od leta 1967 je občinska uprava kri- | nejšemu ukrepanju, da se take pro la primanjkljaj ACEGAT v skupnem < vokacije preprečijo ter izrekel zahte znesku 6,5 milijarde lir. Sklepe, ki | vo po takojšnjem odkritju in kazno- zadevajo kritje nadaljnjih 4.5 milijar- | vanju krivcev za zavarovanje demo de lir, pa trenutno pregledujejo nad- j kracije, priborjene z odporniškim gi-zome oblasti. Občina je medtem mo j banjem, rala dodeliti ACEGAT. da bi omogo- čila občinskemu podjetju redno pla- ' ••||,iiiiiiiiiiiiiniiiiiiii»iiiiiiiiim*iMnni'iiimiMmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMtMiiiiiiiiiiiii»*«imiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiHiniHiiiiiiiiiiiiiH»iii STS ™iv,h« BER1ANTUEV ODGOVOR DEŽELNEMU SVETOVALCU DR. ŠTOKI sredstev, ki si jih je podjetje samo zagotovilo pri raznih mestnih finančnih zavodih. Poročilo občine se zaključuje z ugo-1 tovitvijo, da je finančno stanje občin- ! skega prevoznega podjetja skrajno j kritično ter da sta občinska uprava in ACEGAT doslej storila kar je bilo v njunih možnostih, da bi rešila sindikalni spor. zavzemajoč se konstruktivno za uravnovešeno rešitev, ki bi upoštevala potrebe delavcev in splošne potrebe mestne skupnosti. Spričo soglasne zahteve meščanov — pravi poročilo občinske uprave — po rednem poslovanju javnih prevozov, meni občinska uprava, da je edina možnost za prekinitev gibanja, v te-kojšnji izpopolnitvi že izdelanih spo razumov, s premostitvijo s čutom odgovornosti vseh ovir, ki se pojavljajo. Na koncu občinska uprava in odgovorni predstavniki podjetja v svojem pozivu na sindikalne organizacije in delavce ACEGAT ponavljajo svojo razpoložljivost za nadaljnja pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe prevozniškega sektorja, na osnovi katerih bodo prizadetim delavcem ACEGAT zajamčeni globalni dohodki, ki ne bodo manjši od poprečnih dohodkov uslužbencev podobnih podjetij v drugih deželnih središčih. Nesoglasje o značaju bodočih deželnih televizijskih oddaj Po Berzantijevih besedah so na sestanku v Neaplju predstavniki naše dežele sprožili tudi vprašanje televizijskega programa v slovenščini Medtem ko je v teku vroča polemika. ki je zamajala temelje same vlade v Rimu. o uvedbi barvne televizije v Italiji oziroma o izbiri barvnega sistema fnemškega PAL ali francoskega SECAM). je za nas prav gotovo bolj zanimivo vprašanje uvedbe deželnih televi zijskih oddaj, ker se z njimi odpira tudi vprašanje televizijskih programov v slovenščini. Pred časom je deželni svetovalec dr. Drago Stoka vložil v deželnem odboru pismeno vprašanje o deželnih televizijskih oddajah in o televizijskem programu v sloven- j ščini. Vprašanje se je glasilo: »Vprašujem predsednika deželnega odbora, če so mu znane izjave predsednika RAI Delič Faveja in upravnega delegata Paoiicchija o uvedbi deželnih televizijskih oddaj in kaj je odbor že storil ah namerava storiti, da bi tudi v deželi Furlaniji- Julijski krajini uvedli take televizijske oddaje. Po nekaterih govoricah naj bi se prva ek speri mentalna faza s tedenskimi oddajami za skupine mejnih dežel začela že v.pFVih ffiesecih leta 1972. Ker iima naša dežela svojstven značaj in ker je bila zaradi pri-. ročili, da bo kmalu in poskusno u-sotnosti slovenske manjšine ustanov- vedena tedenska televizijska rubri ljena s posebnim statutom, mora l ka posvečena po skupinah raznim deželni odbor — po vpraševalče- i deželam. Zdi se pa, nadaljuje pred-vem mnenju — težiti razen k u- j sednik Berzanti v svojem odgovo-stanovitvi deželne televizijske odda-1 ru, da so dogodki, ki so sledili, in je tudi istočasno k uvedbi televi- j skorajšnji iztek sporazuma med dr-zijskega programa v slovenščini v I ž-avo in RAI, odgodili začetek no-skladu s pravicami, ki jih nemška | veBa televizijskega programa, manjšina v Gornjem Poadižju žel ^dajo, posvečeno življenju 20. uživa: t.j. da se funkcija televi- J dah ja riških dežel, bi morah odda-z.ije izenači s funkcijo, ki jo na! Jati naravnost iz Rima na vseh dr-radiiofonski ravni že ima v okviru j davnih omrežjih. Zato bi ta pobu-RAI radijska postaja Trst A zlda 'mela drugačen značaj od več-umetniškim programom m vestmi j krat zaželjene regionalizacije tele-mednarodnega, državnega in dežel | vizijskih oddaj, katerih po trditvah nega značaja i voditeljev RAI s sedanjimi tehnič- Vpraše valeč prosi .odi, naj ,e iolni odbor ravsam pri vseh pro ™g£' stojnih organih in pri ravnatelju RAI, da bo že v poskusni fazi tržaška postaja oddajala televizijske programe za Furlanijo - Julijsko krajino*. V svojem odgovoru svetovalcu dr. Dragu Štoki, ki nosi datum 2. avgusta 1972, predsednik Berzanti pravi, da so na sestanku predstavnikov dežel s posebnim in z navadnim statutom 3. decembra 1971 na sedežu v Neaplju voditelji RAI spo- ZARADI PROVOKACIJE V DOLINI Protest miljskega občinskega odbora Miljski občinski odbor, ki se je sestal 23. t.m. v zvezi s fašistično provokacijo v dolinski občini, kjer fašisti pomazali občinsko poslopje in U..Hlinili.iiiniiiinniimuimiiniimiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiM........ ZASEDANJE ODBORA ZA GOSPODARSKA IN DRUŽBENA VPRAŠANJA Deželni odbornik F. De Carli obrazložil urbanistični načrt Odbornik za urbanistiko je naglasil napredno stališče naše deželne uprave - CRES bo razpravljal tudi o petletnem razvojnem načrtu znano, kdaj se bo deželam posvečena televizijska rubrika lahko začela. Do ustreznih pojasnitev bo verjetno prišlo na prihodnjem zasedanju o televizijski informaciji, ki so ga najavile dežele za letošnjo jesen v Neaplju. Med problemi, na katere so predstavniki Furlanije ' Julijske krajine opozorili voditelje RAI na o-menjenem sestanku 3. decembra 1971, je bilo tudi vprašanje o televizijskih programih v slovenščini v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zagotavljam tudi, da deželni odbor zelo pazljivo spremlja to vprašanje in bo zato tudi v bodoče ukrenil vse potrebno pri pristoj- Iz Berzantijevega odgovora je mogoče razumeti, da bo treba na deželne televizijske oddaje še kar dolgo čakati in zato tudi na poseben televizijski program v slovenščini, do katerega imamo Slovenci enako pravico, kot Nemci v Gornjem Poadižju, ki tako oddajo v svojem jeziku že imajo. Po drugi strani pa iz Berzantijevega odgovora izhaja, da je vprašanje televizijskega programa v slovenščini v okviru deželne televizijske oddaje vendarle bilo na sestanku v Neaplju vsaj omenjeno in da obstaja določena volja, da do nje tudi v resnici pride 1 SSRHSBfem® '*'*5*$| Sedanji vlečni voz openskega tramvaja se pripravlja na upokojitev. roma zavirata tramvaj na najbolj strmem delu proge med Trgom Scorcola in Štorkljo. Ta ukrep je bil potreben, ker sta sedanja vozova, po 45 letih službe popolnoma izrabljena. K temu prenavljanju je pripomogel tudi inšpektor za prevoz in motorizacijo, ki je silil občinsko podjetje, nai nakupi novo opremo. Ker sta nova vlačilca težja, bodo med Trgom Scorcola in Štorkljo zamenjali tračnice, kretnice in vlečilne vrvi. Obenem bodo modernizirali postajo vlečnice pri Škor-kl.ii in bodo preuredili električne motorje. Na tej postaji bodo tudi odpravili stare tračnice, ki že vrsto let niso več v rabi. Že dalj časa se tudi razpravlja ali bi ne bilo umestno premestiti končno postajo s Trga Oberdank na Trg Scorcola. Mnenja so deljena: nekateri trdijo, da tramvai zelo ovira promet po Ulici Martiri deli a Liberta, drugi pa to zanikajo. Iz študije o prometu v našem mestu, ki jo ie pred časom pripravila družba SOMEA. naj bi izhaialo. da tramvaj pravzaprav ni tako velika ovira. saj odpelje s Trga Oberdank le vsakih 20 minut, potniki pa veliko lažje pridejo do sedanje postaje, kot pa na Trg Scorcola V nedeljo umetni ognji V nedeljo zvečer bo na programu druga in zadnja predstava umetnih ognjev, ki jo je oskrbela za domače in tuje turiste Avtonomna letoviščar-ska ustanova. Ob 21. uri bodo na zunanjem valolomu tržaškega zaliva pokazali svojo umetnost strokovnjaki podjetja «Gino Mastrodonato* iz Bologne. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena na ponedeljek, 28. t.m. ob isti uri in z istim programom, ki bo pod naslovom «Fantazija sanj* obsegal najrazličnejše barvne in kompozicijske variacije umetnih ognjev. Zaradi stavke uslužbencev ACEGAT Vojaški tovornjaki bodo nadomestili avtobuse ACEGAT Zaradi stavke uslužbencev podjetja ACEGAT je tržaška prefektura v sodelovanju z vojaškim poveljstvom in s privoljenjem občine in inšpektorata za motorizacijo pripravila nadomestno službo vojaških tovornjakov, ki bodo vozili na progi: Rojan (postajališče filobusa štev. 5), Miramarski drevored, Korzo Cavour, Trg Tommaseo, Ulica Borsa, Borzni trg (postajališče pred lekarno Vielmetti). Tovornjaki se bodo ustavljali na vmesnih postajah prog štev. 5 in 8. Tovornjaki bodo vozili od 6.00 do 22.00. Prevoz bo brezplačen. MIRAMARSKI PARK. Predstave ‘Luči in zvoki*: ob 21.00 «Der KaiseJ-traum von Miramare* v nemščina ob 22.15 «Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale 16.15 «Formula per un u* litto*. Barvni film. Susanne P*®' shette in Ed Nelson. Fenice 16.15 «La spia che vide il j®1? cadavere*. George Peppard, Cbn stine Belford; barvni film. Eden 16.30 «Decameron proibitissiB'0’ (Boccaccio mio statte zitto). Bar'®' film. Strogo prepovedano mladini P00 18. letom. Grattacielo 16.30 «Un solo 8r®f . amore*. Barvni film. Omella Min*1 Lucia Bose, Glenn Lee. Excelsior 16.15 «La banda di J James*. Barvni film. Clif RobertsT, Ritz 16.00 «La pantera rosa*, barv® film. David Nisen, Peter Sellers Claudia Cardinale. Aurora 16.30 «Easy Rider* (Ud&J* e paura). Barvni film. P. Prepovedano mladini pod 18. 1®*°“" Impero 16.30 »Amico stammi lon^r|_ almeno un palmo*, barvni film- “ liano Gemma. , on Cristallo Vrsta komičnih filmov: 1 ■ «Mash». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 »VVillard e i topi*- ^ vni film. Prepovedano mladini P°° 14. letom. Filodrammatico 16.30 «1 segreti d® amanti svedesi*. Barvni film- ” povedano mladini pod 18. letom- . Moderno 16.30 «Luomo, la donna _® misteri del sesso*. Barvni film- * povedano mladini pod 14. letom-Vittorio Veneto 17.00 «La volpe coda di velluto*. Barvni film-rizio Manuglia, Rossana Gia®“ Prepovedano mladini pod 14. 1®“? Abbazia 16.30 »Jorga il vampiro*-vni film. Robert Quarry. Pr®P° dano mladini pod 14. letom. ^ Ideale 16.00 «Lo strangolatore di ston*. Barvni film. T. Curtis, _ Fonda, G. Kennedy. Prepoved mladini pod 14. letom. , . Astra 16.30 «11 calice dargen™. Barvni film. Paul Nevvman ft> J Palance. ,e| Kino Opčine 19.00 «La conpuista West». Največji western film- Izleti SPDT priredi 3. septembra avto ni izlet na Jesenice, od koder bo s pen izlet na Golico za vse ptanl ’ iz Trsta. Gorice in Celovca P°i Lg kroviteljstvom PD Jesenice. Go , je lažja tura, približno 3 ur® Jesenic. Turisti se lahko povzpnejo * “Ja. co na Španov vrh. Kosilo iz n®n nika. Vpisovanje v Tržaški knjig® pri gdč. Zdenki do 29. t.m. Cena: 2.200 lir člani, 2.400 lir člani, 1.300 lir otroci. -|. PD Slavko Škamperle obvešč® " da Na- javljene izletnike za 27.8.72, odhod ob 6.00 uri od cerkve Sv. na in prosi, da bi poravnali pred odhodom. znesel< Razstave Odbornik za urbanistiko De Carli (drugi z leve) med včerajšnjim zasedanjem deželnega odbora zu gospodarska in urbanistična vprašanja • CRES. Včeraj se je spet sestal deželni odbor za gospodarska in družbena vprašanja, ki mu je predsedoval kot po navadi prof. Cosota Odbor je zadnjič zasedal 28. julija, ko je odbornik za načrtovanje Nereo Stopper obrazložil drugi gospodar ski in družbeni razvojni program dežele Furlanije - Julijsko krajine za petletje 1971-75. Na včerajšnjem zasedanju pa je odbornik za urbanistiko Francesco De Carli orisal članom odbora za gospodarska in družbena vprašanja — CRES predlog urbanističnega načrta Odbornik De Carli je najprej poudaril, da je naša dežela prva italijanska dežela, ki ima lasten urbanistični načrt. Gre za enoten in dalekosežen načrt, ki mu je naj ti primerjave samo v urbanističnem načrtu za Tridentinske, le da je ta omejen na ožji obseg ene no zavreti porast izdatkov ob spo j same pokrajine. Socialistični odbornik je zatem naglasil kakšno težo bo imelo to dejstvo pri bodočem štovanju upravičenih zahtev usluž bencev in delovnih pogodb. Treba je upoštevati, nadaljuje poročilo, da se je breme, ki izhaja iz postopnega povečanja primanjkljaja ACEGAT, ki ga občinska uprava mora po zakonu kriti, v zadnjih 10 letih povišalo od 244 milijonov, kolikor je razvoju naše deželne skupnosti, zla sti še če pomislimo, da se istočasno uveljavlja drugi deželni raz vojni načrt, ki bo uokviril gospodar skj in družbeni napredek Furiani je - Julijske krajine. Oba načrta — razvojni in urbanistični — sta sad delovanja deželnega odbora, ki ju je izdelal na podlagi točnih političnih obveznosti, ki jih je sprejel pred deželnim svetom in pred vso deželno skupnostjo. Na včerajšnjem zasedanju CRES je spregovoril samo odbornik De Carli, v kratkem pa se bo odbor spet sestal in bo razpravljal o obeh načrtih, ki ju je predložil deželni odbor. Odbor CRES je namreč poklican po statutu, da izrazi svoje mnenje o vseh načrtih, ki zadevajo razvoj dežele. Razprava bo po prvih predvidevanjih trajala več mesecev. Obeta se torej dokaj poglobljena razprava, ki bo verjetno privedla tudi do pozitivnih izboljšav predloženega besedila. Prijavljeni gostilničarji tra Molesdnija, lastnika restavracije «A1 Caminetto* na Padričah, in Luigija Kalina, upravitelja gostilne v Proseški ulici 4 na Opčinah. Lastnika restavracije «Furlan» na Repentabru. Karla Guština pa so prijavili, ker ni navedel cen na živilih in pijačah v prodaji. Zatem so ga tudi pozvali, naj ima na razpolago večje število cenikov za menuje za goste. 1. septembra začetek habilitacijskih tečajev Višji deželni šolski skrbnik sporoča. da se bo v deželi Furlanija - Julijski krajini habilitacijski tečaj za šolsko leto 1971-72 za stalne in poverjene profesorje začel 1. septembra 1972 ob 8.30. Za vsak habilitacijski tečai bo I septembra 100 ur lekcij za vsak Tržaška prefektura je odredila dodatni tečai oa 30 ur to/zneje in strogo nadzorovanje cen v vseh sicer v nredprazničnih m oraznič-javnih lokalih. V okuru teh preis nih oktobrskih in i v*jde — Dolžina dneva 13.38 — Luna ob 19.58 in zatone ob 7.00. Jutri, SOBOTA, 26. avgust® BERNARD Sonce vzide ob 6.18 in zatone le* Vreme včeraj: najvišja dnevna jj peratura 24,3, najnižja 17,L °7oJ9,I uri 25,9 stopinje. Zračni tlak ^• stanoviten, veter 10 km na u®0'^ verovzhodnik, vlaga 34 odstotn®' ^ 2/10 pooblačeno. morje skoraj temperatura morja 21 stopinj- ROJSTVA, SMRTI IN PoR0^Lu Dne 24. avgusta 1972 se je v b rodilo 7 otrok, umrlo je 16 °s%e«' UMRLI SO: 62-letna Pierina gj,-nik vd. Avogardo, 70-letni Antotn%p sevich, 72-letni Carmelino D" j 60" 59-letna Maria Cecchi por. ^°Sprili# letni Mario Domio, 69-letna *- Jd-Vitussi, 74-letni Giovanni Greg®"' letna Stella Domma vd. Čiri" letna Paola Strancar vd. RV[et^ 71-letni Giuseppe Reggente, jg. Bruno Bertoli, 85-letni Giorgio G žjp 80-Ietni Giuseppe Grupuzzo, ‘ j?' Margherita Sincovich vd. Rit03®8' letni Ivano Gelaini. DNEVNA SLU2BA LEKA®^ (od 13. do 16. ure) .a)J All EscuJapio. Ul. Roma 15: Al Cammello, Drevored XX- s ^ije® bra 4: AUa Maddalena, lstrsl^orništvo za turizem, navaja na-s.®dn,ie podatke o krepitvi turističen zmogljivosti od leta 1965 do jtonca lanskega leta: število hote „ se je v zadnjih šestih letih “°večalo za 31,9 odst., število sob 39,1 odst., število ležišč za 39,9 in število kopalnic za 83,7 °dst. Turističnih prenočišč pa ie bilo J°^ lanskega leta v Furlaniji -pujski krajina 126. od tega 1 prenočišče prve kategorije, 19 druge n 106 tretje kategorije Skupno so “*nočišča štela 2.248 sob s 4.068 in 1.354 kopalnicami. V pri-z letom 1965 se je število pre nočišč povečalo za 18,9 odst., šte j1*0 sob za 16,8 odst., število ležišč S.10-0 odst. in število kopalnic za *•<* odst.. Gostila s prenočišči pa je bilo onec decembra 1971 v Furlaniji-jjnjski krajini 425 s skupno 2.860 **>ami, 5.216 ležišči in 643 kopal ™nami. Hotele, prenočišča in go-j~ne s prenočišči združujejo de-, ne statistike v enotno kategorijo JJntelskih zmogljivosti*. Ustrezna ^orika kaže za konec lanskega le-S Naslednjo sliko: v Furlaniji - Ju-iski krajini je bilo skupno 1.176 ^tinskih objektov s skupno 22.692 r^arni, 39.563 posteljami in 14.427 *°Oalnicami. Druge gostinske zmogljivosti so p, istem času nudile domačim in Jlim gostom skupno 88.032 ležišč. ,7-'d te zmogljivosti ie konec lan-e8a leta spadalo 6.525 zasebnih tanovanj s skupno 60.481 ležišči, j -te 29 kampingov z 20.170 ležišči, , mladinskih domov s skupno 1.060 3‘^i in 53 drugih objektov s 6.321 ležišči. Jj'* sedaj seštejemo tako hotel-kakor tudi druge gostinske Jezljivosti, pridemo do zaključka, ? k bilo v naši deželi konec lan-'"^a leta na razpolago domačim j? tu.Wm gostom 7.789 gostinskih o-■y?l?v s skupno 47.708 sobami, ležišči in 28.276 kopalnica-jU primeri z letom 1965 se je rT^lo obratov povečalo za 3,5 JS~tka, število sob za 26,1 od-ležišč za 37,0 odst. ia ste-* kopalnic kar za 75,1 odst.. IniLooičnjenega skupnega števi-* 127.595 ležišč, je bilo konec lan-®Ra let® v goriški pokrajini 22.234, ■ »ordenonski 4.291. v tržaški 10.360 jj, v videmski pokrajini 90.710 leski ^an|imivo je da so v tem po-v i'*u od leta 1965 dalje napredo-tako tržaška, kakor tudi vi-in pordenonska pokrajina. j,0 * ui ko se je število ležišč v §a]T Pokrajini nasprotno zman.i-j, in sicer za 5,5 odst. Primer-l a za Pordenon ni mogoča, ker v ™la ta pokrajina leta 1965 še Izklopu videmske. V tržaški po-^aiini Se je število ležišč povečalo 57 o odst. v videmski pa celo za '8 odst.. tisti, ki prebivajo vsaj tri leta v naši deželi. Rok za vložitev prošenj bo zapadel 31. avgusta. Naprtili so jima kar devet obtožb Mlada avtomobilska tatova. 20-letni VValter Germani iz Ul. S. Pe-lagio 23 in 18-letni Giuseppe Rove-redo iz Ul. Soncini 36/1, ki sta v torek ponoči s svojimi drznimi manevri večkrat ogrožala življenje zasledovalcev - policistov, se bosta pred sodnimi oblastmi morala zagovarjati zaradi kar devetih prekrškov. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so ju namreč včeraj prijavili sodišču pod naslednjimi obtožbami: Germanija zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in v vinjenem stanju ter kršitev členov 102, 103, 112 in 135 cestne- I skal po desnem komolcu in obrazu, ga zakonika. Germanija in Rovere- j Na ortopedskem oddelku bolnišnice ta skupaj pa še zaradi tatvine z I se bo moral zdraviti okrog 40 dni. ■""’■.■■""""'"mili...............................m,n............. NA POKRAJINSKI RAZSTAVI VIN obtežilnimi okolnostmi, poškodovanja zasebne imovine. izpostavljene javnemu zaupanju ter upora javnemu funkcionarju. Oba so že odvedli v koronejske zapore. Delavec strmoglavil z višine štirih metrov Včeraj popoldne, okrog 14. ure, je 56-letni Ulisse Bolzan iz Ul. For-ti 30, delal na gradbišču gradbenega podjetja «Costruziorii giuliane* v Ul. Camber v Rarkovljah. Stal je na deski, prečno postavljeni na drogovih zasilnega odra, ko se je deska prelomila in potegnila za seboj nesrečnega Bolzana. Pri padcu z višine približno 4 metrov na cestni tlak, si je moški zlomil desno zapestje ter se ranil in opra- Na delovnem mestu se, po mnenju pretorju, ne bi smeli ukvu-rjati s politiko ■ Neotušisti so prikuznni kot žrtve preganjanju Dvaindvajset vinogradnikov bo razstavljalo svoja vina Na boljunskem trgu delavci že postavljajo kioske in pretakajo vino v steklenice košnje za agronomske živinorejske tečaje 31. avgusta li-e.želni odbor je pred časom raz-natečaj za štiri štipendije . ‘nnetijske in živinorejske izve-i- Ce- Dve štipendiji po 1,400.000 .jj* I "'V at/ipviuuj ji p/vr 1,IVV.WV w°°do dodelili diplomiranim agro-a*' živinozdravnikom za o- 7j^)Vanje univerzitetnih tečajev ži-^ r®jstva v Padovi ali Piacenzi Nt6 za same ogronome, za o-PjagVanje tečajev mlekarstva v -Viv.^nzi. Za agronomske izvedence fig univerzitetne izobrazbe pa sta lij(w ^Polago dve štipendiji po mi-'r vsa'ca za obiskovanje te-v f(v živinorejstva in mlekarstva ,r*gio Emilii. %teč, !aja Se lahko udeležijo samo Na Repentabru so predvčerajšnjim nagradili razstavljavce vina na X. šagii kraškega terana. I. nagrado je prejel Emil Škabar (zgoraj), drugo pa Alfonz Guštin (spodaj). Na prvi pokrajinski razstavi vin bo sodelovalo 22 vinogradnikov iz šestih občin in sicer Alojz Stop-per. Alojz Debeliš. Anton Škerk, Karel Starc. Mario Švab in Friderik Košuta iz tržaške občine, E-mil Purič, Mirko Guštin, Alojz Milič in Alfnoz Guštin iz repentabrske občine, Josip Škerjanc, Mario Gra-honja in Peter Hrovatin iz Milj, Ignac Ota. Albin Žerjul. Ivan Kocjan in Josip Sancin iz Doline, Dušan Milič iz Zgonika ter Mirko Radovič, Stanislav žužek, Danijel Lupine in Avgust Zaharija iz devinsko - nabrežinske občine. V začetku so prireditelji menili, da bo razstavl.jalcev več. kajti povabili so vse vinogradnike, ki so "■klliitiiiiiniiiHi,milili,min,imiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii, milili PO PREDVČERAJŠNJI TRAGIČNI NAJDBI IDENTIFICIRANO TRUPLO utopljenca v zalivu (k . * Za 62-letnega Giovamtija Bosica iz Trsta, ki je prejšnji ^ odšel z doma - Vzroke smrti bo ugotovila obdukcija morske gladine na kopno, se imenuje Giovanni Božic, star je bil 62 let, stanoval pa je v Ul. Crosada 9. Istovetnost utopljenca so preiskovalci luškega komisariata javne varnosti ugotovili včeraj dopoldne, ko se je zglasila pri načelniku tega komisariata, dr. Aromulu, 60-letna Angela Klobas por. Božic iz Ul. Crosada 9. Ženska je povedala komisarju, da je brala v dnevnem časopisju vest o najdbi trupla. Ker je po opisanih podatkih v časopisju sumila, da gre prav za njenega moža, je prihitela na luški komisariat. Točno identiteto utopljenca so ugotovili tudi na podlagi primerjave treh ženskinih ključev «yale» s tistimi, ki so jih našli pr j utop ljencu. Angela Klobas je še pove dala, da je njen mož odšel z doma v torek zgodaj zjutraj in od takrat ga ni bilo več nazaj. Točne vzroke smrti oziroma utopitve bo morala ugotoviti sodna obdukcija, ' katerega truplo so pred- ki jo je odredil namestnik držav-a“Snjinn popoldne potegnili z nega pravnika dr. D’Onofrio. na raznih občinskih razstavah dobili prvo, drugo ali tretjo nagrado za belo ali pa črno vino. Vseh 36 kmetovalcev pa se ni odzvalo povabiiu. ker je marsikdo že prodal vse vino in dolinska občina it morala sestaviti poseuno komisijo, ki .ie zbrala vzorce za razstavo Člani komisije so obredli vse vasi in so pokušali razna vina, da hi ugotovili, če so primerna za razstavo ter so končno izbrali omenjene kmetovalce. Na trgu v Boljuncv kjer bo razstava so uslužbenci dolinske občine že na delu. Nekateri postavljajo kioske, drugi pa pretakalo vino v steklenice in lepijo etikete nanje. Za vedro razpoloženje delavcev skrbi kar žlahtna kapljica, ki jo srknejo od časa do časa. Prireditev ima vse pogoje za dober uspeh: dobrega vina in prigrizka ne bo manjkalo, organizatorji so poskrbeli tudi za pester kulturni spored in upajo, da jim bo tudi vreme naklonjeno Če ne bo dežja se bo na boljunskem trgu verjetno kar trlo ljudi, ki radi pridejo na take prireditve, da po kusijo kozarec pristnega domačega vina. _________ Nočnega tatu je zasačil pri delu Lastnik slaščičarne Centrale v Tržiču Carlo Smaniato, je prejšnjo noč sam ujel tatu, ki je brskal po predalih. Smaniato se je prebudil zaradi čudnega šuma, ki je prihajal iz slaščičarne. Skočil je s postelje i ter našel pri delu 26-letnega Alda i Uliana iz Ul. Pascoli, ki je policiji že dobro znan. Lastnik slašči čarne je mladeniča sam zadržal, dokler niso prišli agenti kvesture in ga odpeljali. Z motornim kolesom podrl žensko Na trgu v Ločniku je včeraj predvidne 44-letni Eligio Quarino, doma iz Tavagnacca pri Vidmu, z motociklom podrl 78-letno Annama-rio Bergomas. vd Tortul, ki mu je nepričakovano prečkala cesto. V bolnišnico so jo sprejeli s prognozo 20 dni. zaradi zloma levega kolena in drugih poškodb Quarino I se pri padcu ni poškodoval. V Vidmu je povzročila hudo raz burjenje razsodba pretorja Nastel-iona, ki je ugodil prizivu nekega predstavnika neofašističnega sindikata CISNAL, da je zastopan pri delavcih državne električne družbe ENEL v Vidmu. Gre za pravosodno dejanje izrazito politične narave, ki žari demokratična čustva prebivalstva, ki še ni pozabilo fašističnih zločinov, fašističnega preganjanja svobode in demokracije in na hlapčevsko vlogo sedanjega fašistične ga sindikata, ki so ga _ ustanovili delodajalci, da bi razbijali delavsko enotnost,. Pretor se je v svoji razsodbi skliceval na statut delavcev, čeprav je znano, kako ravno v sod stvu skušajo pozabljati to delavsko pridobitev. Svojo razsodbo je pre tor utemeljeval s členom 21 ustave, po katerem ima vsakdo pravico svobodno izražati svoje mišljenje z besedami, pisanjem in drugimi sredstvi obveščanja, torej tudi fašisti. Pretor nadalje ugotavlja, da so fašisti na delovnem mestu preganjani zaradi političnih razlogov, kar ustvarja umetne pregrade med I-talijani. Da bi se to ne dogajalo več, bi po njegovem morali odpraviti politiko z delovnih mest. Obrazložitev sestavlja značilno fašistično besedišče iz časov med o-bema vojnama, ko so delavcem odvzeli pravico razpravljati o politiki ter so to »pravico* prepustili fašistom hierarhom, ki so preganjali razmišljujoče ljudi, sami pa j so s svojo »politiko* povzročili toliko gorja doma in po svetu, da ga še nismo — in tudi ne bomo pozabili. Kako nesmiselna je nadalje razsodba, potrjuje tudi podatek, da ima delodajalski sindikat CISNAL vsega skupaj pri ENEL samo štiri predstavnike, tri po mestih in enega v glavni direkciji. S stališča boja delovnih ljudi za svoje pravice nima razsodba nobenega pomena, ker fašistični sindikat nima nikakršne moči med delavci, skrbi pa tolmačenje ustave, ki je sad protifašističnega boja. Vaški praznik na Peči V nedeljo, 27. avgusta, bodo domačini s Peči organizirali praznik, ki bo v prvi vrsti obsegal nastop pevskih zborov ter ansambla «Kpn-dor*. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi ojačeni, domači pevski zbor Rupa-Peč, pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Poleg omenjenega programa, ki bo na prostem pred cerkvijo, bo po maši, ob 10. uri zjutraj, tradicionalna blagoslovitev motornih vozil. Za obiskovalce bodo organizatorji pripravili tudi domače specialitete, piščance, ribe in klobase. Domače kapljice tudi ne bo manjkalo. V ški pokrajini pet novih državnih o primeru slabega vremena bo prire- troških vrtcev in sicer dva v Krmi-ditev naslednjo nedeljo. Šolsk« vesti Šolsko skrbništvo sporoča, da so vnesli spremembe v seznam sedežev v naši deželi, kjer bodo posebni tečaji za habilitacije. Kogar zanima, lahko spremembe razbere z oglasnih desk šolskega skrbništva, srednjih šol in didaktičnih ravnateljstev. V goriški pokrajini 5 novih vrtcev nu in tri v Štarancanu. Šolski skrbnik je o tem odloku že obvestil prizadete občine. Pouk v vrtcih bi se moral redno začeli 1. septembra. Goriška noč na Ajševici z Lojzetom Slakom Znano gostišče Šterk na Ajševici priredi v nedeljo, 27. septembra ob 19. uri (po jugoslovanskem času) Goriško noč. Prireditev bo zanimiva zaradi nastopa zabavnega ansambla Lojzeta Slaka; peli bodo tudi Fantje s Praprotnega. Ker se bo začela po zaključku letalskega mitinga v Ajdovščini, pričakujejo velik obisk. Postregli bodo z domačimi specialitetami. NA POBUDO «DANICE» IN ZVEZE BORCEV V KRATKEM TEMELJNI KAMEN ZA SPOMENIK PADLIM NA VRHU Razrešiti ho trelm le nekaj tehničnih ovir - Priprav, ljalni odbor bo na skupni sestanek povabil vse vaščane Dolga iz zamotana birokratska pot za postavitev spomenika padlim na Vrhu ie vendarle končana Prejšnjo sredo se le v vasi sestal pripravljalni odbor, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da imajo Vrhovci v rokah že vsa potrebna dovolenja vojaških in civilnih o-blasti za postav tev spomenika Dan. ko bodo položili temeljni kamen torej ni tako daleč Domačini bodo spomenik posta vili s prostovoljnim udarniškim delom. Pred začetkom del bi se pa vaški zidarji in kamnarji radi pogovorili z arhitektom Cejem o raz nih tehničnih podrobnostih. Priprav ljalni odbor namerava tudi v kratkem sklicati sestanek, na katerega bi povabili vse vaščane tako da cev sta morali v tem obdob u rešiti veliko problemov ki so nastali s tem v zvezi. Za postavitev spomenika padlim so orosvetarti in bivši partizani organizirali tudi poletne šagre. katerih čisti skuviček so namenili spomeniku Lansko poletje sta društvo in Zveza borcev priredili vsaki svoje oraznovanie. letos pa so ugotovili ao te bolje če pravnovanje organizirajo skupno n s tem zman šajo režijske stroške. Popis gostinskih obratov Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da je v teku popis hotelov. V šolskem letu 1972/73 bodo po ministrskem odloku odprli v gori- ..................................mm .......................................................... VRATA MESNIC BODO KMALU TABU. bodo vsi o zadevi najboljše pou- ,in prinočlst “ wip™vo razvrstit-£evene ocene gostinskih obratov go- Vrhovci so končno le dosegli cilj. riške pokrajine za leti 1973 in 1974. ki so si aa zastavili pred več kot a , P0P1S tnoraJo lastniki oddati letom dni. Domače društvo «Dani j PPfebn" onJav° v najkrajšem času. ca* in krajevna sekcia Zveze bor . ,or tef?a ^ 1)0 sto[d. mu turistična ustanova ne bo dala dovoljenje v letu 1973, poleg tega bo pa podvržen zakonskim ukrepom. V pičlem razdobju samo enega leta tudi za 50 odstotkov višje cene mesa Od letošnjega aprila cene mesa nevzdržno drvijo navzgor - Ponovni skok po počitnicah - Samo cena piščancev je ostala na lanski ravni - Kaj pa ugodnosti uvoza mesa na področju proste cone ? Včeraj smo v našem listu pisali o vsak dan naraščajočih cenah sadja in zelenjave na goriškem trgu in v zvezi s tem povedali, da gospodinje upravičeno tarnajo, saj morajo za isto količino blaga kot pred nekaj meseci potrošiti precej več denarja, plače pa ostajajo na isti ravni, če izvzamemo tisti malenkostni povišek, ki ga bodo čez nekaj dni, konec meseca dobili delavci in uradniki na račun Štirih točk draginjske doklade. Gospodinje upravičeno tarnajo v vseh trgovinah z jestvinami in marsikdaj mora trgovec na drobno odgovoriti, da ni kriv za tako stanje, kajti trgovci na debelo zahtevajo od njega višje cene. Da je tako res, lahko ugotovimo iz enostavnega cenika nadomestnih delov avtomobilske tovarne Fiat. Cena avtomobilov fiat se je v zadnjem času povečala le za nekaj odstotkov, cene nadomestnim delom (delavnice, ki neposredno odgovarjajo tej veliki avtomobilski tovarni imajo točno določene prodajne cene) pa so se (»večale od 50 do 100 odstotkov. Za višje cene so torej odgovorne velike tovarne in veletrgovci, ne pa majhni trgovci, kateri včasih lalhko zaokrožijo določeno ceno, kar pa ne poveča v veliki meri cene proizvodu. CENE NA DROBNO V GORIŠKIH MESNICAH 1. september 1971 2. januar 1972 23. avgust : 1972 Telečji zrezki 2.000 2.800 3.300 Goveji zrezki (rozbif) 2.100 2.200 3.000 Goveji zrezki (filš) 2.300 2.400 3.100 Goveje meso za kuhanje (girello) 1.700 1.700 2. MO Piščanci 800 800 860 Še huje kot s cenami sadju in zelenjavi je s cenami mesa. V nekaterih primerih so te cene poskočile v letu dni kar za 50 odstotkov in to v trenutku, ko je mesa v vsej Evropi dovolj, ko so cene mesu povsod drugod ustaljene (razen V nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki so preveč forsirale izvoz, pa so kar na lepem ostale brez živine). Italijanska vlada je pred časom ukinila neko uvozno takso, zaradi česar bi se moralo meso poceniti za 200 lir pri kilogramu. Cena mesu pa se .je kljub temu višala. V Gorici so se cene, kot je raz •iiiiiiiiMiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i yi prinesel v lesenem škafu, da se je je napil. Po celotnem napornem potovanju so proti jutru končno le prispeli v I-oško dolino in se ustavili v vasi Podcerkev. Karlo je bil tako izmučen in spremenjen da ga komandant bataljona Stanko Kovač - Smeli ni prepoznal. Ranjenega Karla so poslali na zdravljenje v pratizan-sko bolnišnico na Račno goro, od koder so se morali zaradi italijanske ofenzive umakniti na Bele vode nad Loškim potokom. Okoli 20. julija se je Karlo vrnil v Brkine z loškim Smelijevim bataljonom, ki pa so ga že naslednji dan v Brkinih med Ostrožnim brdom, Preložanji in Če-ljami napadli in se je razkropljen po skupinah vrnil na Notranjsko. Karlu se tedaj rane še niso bile zacelile, zato ni mogel nositi puške in je bil za boj nesposoben. Komandant Smeli mu je dodelil še dva borca - brata Franceta in Antona Hreščaka - Urbana z nalogo da vzdržujeta zvezo med Brkini in Notranjsko ter skrbita za varnost in zdravljenje ranjenega Karla. Že naslednjo noč so odšli iz Brkinov čez Reko proti Stari Su-šioi in si zgradili v gozdu slamnato kolibo ter se v njej zadrževali približno 15 dni. Domači aktivisti pa so jim prinašali hrano in obvestila. MAKS ZADNIK (Nadaljevanje sledi) kah v pojmovanju tovarniških svetov in sovjetov. Njihovi zaključki so imeli povsem teoretičen, abstrakten in birokratičen značaj. Za njihovimi zvenečimi frazami se je skrivala težnja, da bi se izognili neposredni udeležbi množic v revolucionarni borbi, kakor tudi želja po ohranitvi pokroviteljstva sindikalnih organizacij nad množicami. No, če sindikalna in partijska birokracija nista mogli ali nista hoteli razumeti moč gibanja tovarniških svetov, so to znatno bolje in globlje sprevideli lastniki tovarn, v katerih so sveti delovali, a ti delodajalci, v tistem spreminjajočem se času še niso imeli dovolj moči, da se jim e-nergično zoperstavijo. Zato so se, ne da bi izgubljali časa, pripravljali na obračun. V oporo so jim vsekakor bile tudi akcije osrednje oblasti, ki je s svojim birokratskim in vojnim aparatom na ostalih področjih Italije, kjer ni bilo delavsko gibanje tako močno in organizirano, postopoma »uvajala red*, vidno pokazujoč, na kateri strani je v spopadu med delavci in delodajalci. Istočasno so za protiofenzivo pripravljali tako eno kot drugo orožje, v začetku lažjega, a pozneje tudi najtežjega kalibra, ki je dejansko imelo dokončno odločiti o izidu bitke. Bil je to fašizem. Tisti trenutek sicer šele v povojih. Svoje ideje in metode borbe so prve fašistične tolpe predstavile italijanski javnosti tudi 15. aprila leta 1919, ko so v Milanu vdrle na sedež časopisa «Avan-ti», glasila Socialistične partije Italije, in ga demolirale ter požgale. Napadalce in nasilnike, ki so se skrivali za idejami in pod političnim plaščem fašističnega gibanja — «fa-scio* — (snop, skupek kolcev, zveza; v starem Rimu je bil tak skupek, zveze kolcev s sekiro, simbol državne oblasti, za časa fašizma simbol režima, ki je hotel, kot znano, nič manj, ket obnoviti rimski imperij), ni vodil nihče drug kot sam Be-nito Mussolini, ki je še do pred par leti bil direktor tega istega «Avanti» in eden najbolj dinamičnih in agilnih socialističnih prvakov. Kajpak, mu ni bilo potrebno dolgo, da je spremenil svoje politično prepričanje in verovanje. Vendar so dotlej, ko bi se fašizem okrepil in se lahko učinkoviteje zoperstavil delavskemu gibanju in delavskemu razredu, italijanski kapitalisti skrbno pripravljali lastno protiofenzivo. Skrbno in temeljito, o čemer govori tudi poročilo, ki ga je pripravil odvetnik Gino Olivetti, tedanji tajnik zveze turinskih industrialcev. Poročilo omenja moč tovarniških svetov in, razumljivo, nevarnost, ki jo ti predstavljajo za obstoječi družbeni red. Izdelani sta bili strategija in taktika boja, čakali so samo na ugoden trenutek in na povod. In enkrat konec marca ter v začetku aprila leta 1920, se je turin-skim industrialcem zazdelo, da je prišel pravi trenutek za akcijo. Tisti neposredni, docela formalni povod ni bilo težko najti oziroma izzvati. •«iiaiiiiiiMM*a*«iiiMMiiaiMitaM«iiiMtiaiiMMaiii*Mia«iaiiniMiiiiiiiatvvii*ia«iiiMiaiMiiiiiMiiaa>Mi>ia>*i>iiii«s r^Hii. g;fl J( f- k” f- *' ttlMlmii ,ji[ Ijiifeti, aut> wrvn'(ul)t,u fi.it, ; Simon Rutar (na desni) in njegov stric Lovrenc mo pomnoženi z Ivančičem in Gregorčičem (Antonom) zopet v Drežnico. 22. Zjutraj smo bili na Svinji, 501) popoludne gremo na Libušnje, kjer sem prenočil. 27. Juvančičeva nova maša. Po blagoslovu gremo na njegov dom v Smast. Pil sem mnogo, še preveč, a posebno dobre volje vendar nesem bil. Največi zabava bilo mi je slovensko petje, kterega imam sedaj tako malo priložnost slišati. Pozno po noči odšli so duhovni gosti. Ostali so le še pevoi s kterimi smo ga do 2 po polunoči vlekli. Potem pelje mene in Carlija502) nek fant v vas k svojej ljubici. Nazaj prišedši dene naju gospodar spat v slamo, ki je bila vsa živa zaradi v njej prav po cigansko ležečih ljudi, možkih ženskih in otrok 496) (It.)= Naselje Brišče, občina Ronac (ital. Rodda), okraj Špe-ter Slovenov, pokrajina Furlanija. 497) Kaplan na Libušnjem. Rutarjevo pot v Beneško Slovenijo je omenil R. Savnik v članku, ki je bil naveden v uvodu k dnevniku. 497a) Tretjega septembra 1874 je izšlo v goriški «Soči» prvo nada- ljevanje prvega doslej evidentiranega Rutarjevega zgodovinskega prispevka »Topografija goriške dežele za časa Rimljanov* (Soča štev. 36, 37, 38 ; 3., 10., 17. 9. 1874). Rutar je nato prispeval se dodatek (Soča, štev. 45, 5. 11. 1874), ki ga je podpisal kot «Simonides». Članek je imel tudi aktualni prizvok: podpora izgradnji železniške proge čez Predel po dolini Soče. 498) Od nemške besede Kraft= moč, sila, veljava. Cerkveno slavje je napovedal »Glas* (štev. 38, 18. 9. 1874). 499) Anton Hvalica (1834-1901) iz Ročinja je bil vikar v Drežnici. 500) Andrej Jekše (1816-1894), poznan iz slovenske slovstvene zgodovine v zvezi s pesnikom Gregorčičem in kot pranjec pisatelja dr. Iva Šorlija (1877-1958). 501) Na Svinjah (867 m) je vzpetina severovzhodno nad Drežnico, j V«*!, .........., ... , Mcmun tju-nuii, m , ;x > r t-t.-f/s.4» -/& "///■ • ^ • ///s* > y,\ ’ Ulit) giUMtUV: -v I 8afeuai$ ^ r. j. \ vsi.. «*•}, //. K,t- 187 ’ lm j % n a if Izposojevalni listek univerzitetne knjižnice v Gradcu na ime Rutarja (Nadaljevanje sled11 PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 25. avgusta 1972 mmm IZŽREBANE SO IZLOČILNE SKUPINE za osmerec krmarjem Tez'0 nal°S0 tosta imela dvojec s krmarjem in četverec brez ■ Precej ugoden žreb za Jugoslavijo K™1;.,24- ~ VMUnchnu so četkom olimpijskih iger. Tehnično Za Italijo lažje in četverec s ; v ^ » — v "Auiiciinu su T“re'>fli izločilne skupine veslaške-•? olimpijskega tekmovanja. Žreb I^Jfcsamezne skupine sestavil ta- Četverec s *■ Nova Zelandija, ZDA, SZ, Norve-, ^ka, Zah. Nemčija “• Kalija, Avstralija, Švica, Velika . Britanija, Danska Vzh. Nemčija, Kanada in Nizozemska Krve tri iz vsake skupine se bo-uvrstile v polfinale, ostale po-bodo opravile repasaže. Dvojec brez v?'*1' Nemčija, Velika Britanija, , Madžarska, Romunija, Mehika Avstrija, Poljska, Nizozemska, , &>A, Švica Norveška, Brazilija, Koreja, SZ, Avstralija ^SSRf Kanada, Jugoslavija, V. Nemčija ■ Zmagovalke posameznih skupin se uvrstile v finale, ostaile po-SKlF°d'D oprav^e r0Pasaze-^ab. Nemčija, Mehika, Argenti-2 Švica, Bermudi, čile jska, Vzh. Nemčija, Švedska, j £SSR, ZDA, SZ ”a'nska, Japonska, Bolgarija, Portugalska, Vel. Britanija, No pVa Zelandija , rte tri iz vsake skupine se bo-sadtVrstile v PolDnale, ostale po-nf ^oclo opravile repasaže. , dvojec s ' ^SSR, Švica, Kanada, Ramuini- 2 -la, Norveška, Belgija lirugvaj, Avstrija, Nizozemska, 3 "DA, Poljska "zh. Nemčija, Argentina, Fran-< Jjjja, Bolgarija, Italija Z' Vel. Britanija, Finska, Ku-2 a> Zah. Nemčija ^•hagovali-e posameznih skupin se kino Uvrst’'e v noifinale, ostale e-so bodo \1deV7iIe repasažev. , ^ETVEREC b^ez ' ^ev. Koreja. Norveška, Kanada, 2 ■torrmnija, Jugoslavija l/totoka, Argentina. Švica, Mad- 3 ‘arska, Nova Zelandija J®'- Britanija. Vzh. Nemčija, . Kali ja^ Franci ta, Zah Nemčiia ' “0'rej kaže izid žreba bo ime najboljši je bil tek na 200 m, kjer je Italijan Mennea s časom 20"4 potrdil res odlično formo. Pred njim se je uvrstil le Američan Black z 20”2, medtem, ko je svetovni rekorder Don Quarrie precej zaostal. Ostali italijanski sprinterji so povsem razočarali. V štafeti 4x400 m so bili prvi Američani, ki so s časom 3’0"7 dosegli letos najboljši rezultat. Za n.i’mi se je uvrstila štafeta iz Kenije, Italifa, ki je nastopila brez poškodovanega Fjasconara, pa se je morala zadovoljiti s sedmim me stom. Ostali italijanski atleti so tekmovali vsi pod svojimi sposobnostmi: izredno slabe rezultate so dosegli na 110 m z ovirami, kjer Liani, Acerbi in Buttari niso uspeli preteči proge v manj kot 14”. Donata Govoni se je v izločilnem teku na 800 m uvrstila na drugo m\sto za Kanadčanko Hoffmannovo, njen čas 2’4”8 pa ji na igrah gotovo ne bo zadostoval za uvrstitev v polfinale. Skakalec v višino Schivo je preskoči le 210 cm, zmagal pa je Američan Stones pred Nemcem Mager-lom (oba 218 cm). V metu krogle je Američan Woods zalučal orodje 21,38 m daleč, Kenijec Keino pa je pretekel 800 m v dobrem času 1’46”4. Rezultati: Moški 200 m: 1. Black (ZDA) 20”2, 2. Mennea (It.) 20”4 110 m: 1. Hill (ZDA) 13”7 3000 m: 1. Jipcho (Ken.) 7’54”7 4x100 m: 1. ZDA 38”9 4x400 m: 1. ZDA 3'0”7, 7. Italija 3’7"5 krogla: 1. Wocds (ZDA) 21,38 m višina: 1. Stones (ZDA! 218 cm Ženske 100 m ovire: 1. Ryan Kilborn (Avstralija) 13”1 800 m: 1. Hoffmann (Kan.) 2’3”:3 4x100 m: 1. Kuba 43”9 daljina: 1. Tillet (Avstralija) 6,60 m kopje: 1. Schmidt (ZDA) 58,40 m slihjgsšmm.t' KOMU KOLAJNE V PLAVANJU? V objektivu iger Spitz in Matthes Veliko pričakovanje tudi za nastop Cooperja, Wendena in Larssona če velja Shane Gould sama polovi- 1 časih smo res slabši, Američani pa co ženskega plavalnega programa, je j so z izbirnimi tekmami sezono kon-pravi junak pri moških Mark Spitz. | čali, medtem ko jo bomo mi v Mtinch-Ta 22-letni «stroj» za plavanje iz nu začeli.* - * -o- • bvkmv ...’ iwpjc. j. ov_i«uLiui yiiun) 00,w m • Muenchenskl šolski otroci med eno od vaj za otvoritveno olimpijsko slovesnost, v okviru katere bodo nastopili. lile je pred dnevi mimo izjavil: « ......."""""'o IWI1|IB||||i|MI,,,l|,,,,l,l,,,l,,,i,|B|||#|||M|1|1|B|liiI1II1I||BIIIII|(|I|||I|||I1I|i|B||1||||I1|1|)||l|1|li|I|IlltI|llriI|||Iili||1|OT1I|11||iiBMiw DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU , ATLETIKA VMUNCHNU: NAŠI FAVORITI Kalifornije bo na neskromen način skuša! popraviti skromno vlogo katero je ob enakih predolimpijskih pogojih odigral v Mehiki pred štirimi leti. Za Spitza govorijo prav ta 4 leta izkušenj (rekordi so celo manj vredni) proti pa nečloveška obremenitev, saj bo Spitz v vodi vsak dan po dvakrat in tudi trikrat. Plaval bo na 100 m in 200 m prosto, 100 m in 200 m delfin ter v štafetah 4x100 m prosto, 4x100 m mešano in 4x200 m prosto. Morda bo eno od štafet tudi «podaril» kaki rezervi. Osvoji lahko 7 zlatih kolajn, zanimajo pa ga seveda tiste za posameznike. V štafetah njegova prisotnost niti ni potrebna za zmago. Američanom grozijo le Avstralci, ki se bodo Spitzu v sprintu zoperstavili z leto starejšim Wendenom, dvakratnim prvakom iz Mehike. Avstralci so zelo samozavestni. Trener Forbes Car-lile je pred dnevi mimo izjavil: «Po Spasski nadaljeval dvobojVec favoritov v štafetah proti ukazu predstojnikov Zmaga SZ v deseteroboju? Tudi v 18. partiji je sovjetski šahist izbral napadalno taktiko O— I/ ki : ..z /..• m .. in/i fP ■ '£ FISCHER »V#ff iV- I mj': k ; Ife' I B m n m 2 ■ i 1 i 1 m s 1 m I 8 u a M i i B s! i K šli o i 4$. Jv 1 »: J f • i n ji jjii B i i, i a §§ i' ra >: Sc6; 4. d4, cxd4; 5. Sxd4, Sf6; 6. Lg5, e6; 7. Dd2, a6; 8 .0-0-0, Ld7-9. f4, Le7; 10. Sf3. b5; 11. Lxf6 gxf6. BOKS CIUDAD MEXICO, Z. - Bok sarska organizacija WBC je izjavila, da se hosta ameriški boksar Krnile Griffith im Francoz Jean Claude Bouttier spet srečala v medsebojnem dvoboju. Zmagovalec se bo nato pomeril z dosedanjim svetovnim prvaikom srednje teže Argentincem Carlosom Monzonom. 0-ba boksarja sta se že srečala z Argentincem: Griffith je bil poražen s k.o. v 14. krogu, Bouttier pa s t.k.o. v dvanajstem krogu. Samo V. Nemčija ima v ženski štafeti 4x400 m zmago verjetno še v žepu - V finalu 4x400 m (moški) tudi Jugoslavija? i TE < Položaj po 40. potezi 17. partije. Navzlic prvemu vtisu zadovoljil z remijem. se je Spasski !a S|(„ r' v KOiucuneni uciu vraia- itoeh- tokmovanja, v bazenu v Fel-lvM.™ndu, razmeroma težko delo v skupinah, v dveh pa lažie. ..v uvvii ..... I^erec s krmarjem ima namreč Dal Možnosti za uvrstitev v polfi-1° n • toaii v osmercu bi mpra-p|t! do napredovanja. Težka na-lVoa, Da čaka itali.janske veslače v S krmarjem in četvercu brez rnpjjpa, kjer se bodo morali po-hoaJ1 z odličnimi vzhodnimi in za->toi Nemci. Ijjjj^tovani bodo imeli v celoti SejPosei. V dvojcu brez krmarja tijfjj o sicer res pomerili z vzhod-t^^^Nemci, zato pa bodo imeli tv^jfrorria laihke nasprotnike v če-^ brez krmaria in v osmercu. bil v MUnchnu atletski REYKJAVIK, 24. - Borisu Spasske-mu je bilo dvakrat ukazano, naj zapusti prizorišče dvoboja in se vrne v Sovjetsko zvezo. Iz še neznanih vi- izpolniti. To bi bila še ena krivica v tem dvoboju, saj bi bil kaznovan igralec, ki si je s svojim vedenjem pridobil rov se je namreč razširila vest, da občinstvo, ki je" bilo v začetku' na na je sovjetski šahist prejel tak ukaz z sprotnikovi strani. r prisTo; v KOŠARKA EHIETI- 24j mednarodinčm ženskem košarkarskem turnirju v Chietiju je osvojila prvo mesto jugoslovanska ekipa Crvene zvezde, j Na drugo mesto se je uvrstila Wi-| sla iz Krakova (Poljska), tretja je I bila Jugoplastika, zadnja pa itaii-j janska peterka Thermomafcic iz Vi-cenze. V zadnjih srečanjih so dosegli sledeča rezultata: Wisla - Jugoplastika 75:60 (36:22) Crvena zvezda - Thermomatic 47:42 (16:22) iHimiiiiimiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiuinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DESETEROBOJ > mesecu pa je res v izredni formi in Olimpijske igre odločno niso naj- | pričakujemo lahko med igrami tudi boljša priložnost za doseganje vrhun- ] svetovni rekord, ker je peteroboj tudi škili rezultatov v tej panogi. Junaki I za ženske neprimerno lažji in odioč- zadnjih let so še vedno veljavni svetovni rekorder Toomey in vzhodni Nemec Kirst, ki zaradi številnih lažjih poškodb ni uspel popraviti znamke A-meričana, čeprav je bil potencialno boljši. Kirst bo letos na startu v Munchnu. Dvakrat je že bil evropski prvak. V višino skoči kar 216 cm, v daljino pa nad 8 metrov. Precej boljši od njega so letos Sovjeti, Američani in posamezniki iz drugih držav. Prvič tudi Angleži in Poljaki. Mladinski svetovni rekorder Zeilbauer iz Avstrije je postal žrtev slavohlepnih «trenerjev», ki so ga že pri 20 letih dobesedno «zgubilb. Najbolj «cek se nam zdi 1 Sovjet Avilov. Američa-’ 'ni so svoje odlične dosežke zabeležili ob preostri konkurenci za olim-ipijske pribkave. Zahddrii Nemci so bili še lani velesila, letos pa se bodo doma predstavili s samo dvema predstavnikoma, brez konkretnih možnosti za osvojitev prvega mesta. Predvideni vrstni red: 1. Avilov (SZ), 2. Gabbett (Vel. Britanija), 3. Kirst (NDR). V Mehiki 1. 1968: 1. Toomey (ZDA), 2. Walde (Zah. Nemčija), 3. Bendlin (Zah. Nemčija). PETEROBOJ Evropska prvakinja Rosendhal je po točkah nekoliko v zamudi, v zadnjem IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIV dvema brzojavkama, ki mu jih je poslal sam predsednik sovjetskega državnega sveta za šport in telesno vzgojo, Sergej Pavlov. Prvo brzojavko je Spasski prejel že po drugi partiji, ko se Fischer ni predstavil za šahovnico zaradi znane polemike o Fischer pa kljub skoraj gotovi zmagi nadaljuje z vsakovrstnimi polemikami. Tudi danes, nekaj ur pred začetkom 18. partije, je imel Američan precej razburljiv sestanek s Schmidom. Sodnik ga je namreč obvestil, da so prireditelji znova postavili vse se- uunu.iuvu --- Mviciumc U filmskih kamerah. Takrat je Pavlov: deže, čeprav je bilo med prejšnjo poudaril, da ima po takem početju partijo nekaj vrst manj. (Znano je, Američana Spasski moralno in legalno I da je Fischer zahteval odstranitev pravico, da preneha z dvobojem. Dru-1 Prvto sedmih vrst), go vabilo je prišlo pred nekaj dnevi, | Tu.di Foxov odvetnik se v teh dneh morda celo v zvezi s sovjetskimi ob- ; mudi v Reykjaviku. Verjetno bo na-tožbami proti ameriškemu taboru. !pravil še zadnji poskus, da bi iztr-— -— c----------------i.i -j---- . . gal Američanu dovoljenje za snema- nje zadnjih partij. «Če bi tudi tokrat Fischer ostal pri svojih stališčih* — dvoboj končati. V Rey- je izjavU odvetnik ~ «bi na zahtevo danes celo sprašuieio šu i chesterja Foxa prosil oblasti, da nam ..i-_________j- ..... izročilo Fisrhoripvo ntačo*. Obakrat pa je Spasski odvrnil, da sicer graja Fischerja zaradi nekorektnega vedenja, da pa ima kot športnik namen dvoboj končati. V Rey-kjaviku se danes celo sprašujejo, ali ne bo Spasski podvržen disciplinskim ukrepom, saj je Pavlov najvišji funkcionar za šport in so njegova vabila itiitjj)e,'ad je _____________________________ DbjjJf’ ki je služil atletom, da so — -- vam.a ^ tešili svoje moči Uk pred pri- pravi ukazi, ki jih je treba navadno '"'■uiiiiiimiHiiiiiiiiiHniHHiiiiimiim,mili,imiiiimmiiiiiiiiiiiii||m||m|11,,|iiiiititiimiiiiiiiimi i^CHEN, 24. — Ameriška pla-! iarvJjeona Dearduff, ki je skupaj a Deardutr, ki je skupaj Majumi Aoki glavna favo-Ngj .j-a osvojitev zlate kolajne na m metuljček, si je včeraj a Da *evi gleženj. Kljub poškod-?6jatv ne abupujei tolaži jo namreč Mi .?> da se je pred štirimi leti L°WVna Debbie Meyer tako poško-'n ie nato osvojila tri zlate «... * • * $Q!j ‘ CHEN — Pred dnevi smo pi-'lojjjj Dreritec!ih žensk ki bodo na na za todno določitev ,e hr',‘na sp°to. V zvezi s tem pa ^islce to nov problem: v olim %a 171 naselju niso našli primer So nr°stora. kjer bi lahko nemo-S^vliali take preglede. Or-M l°rjejn so tokrat priskočile Sjom^nd cerkvene oblasti, ki so \lje: da se pregledi lahko o-v kapelici olimpijske vasi. SE 1 DAN MUENCHEN, 24. — Svetovni prvak v skiffu, Argentinec Alberto Demiddi je v olimpijskem naselju vso pot od vhoda do svoje sobe označil z rdečimi puščicami. Na vratih je zapisal, da ne sme vstopiti v njegovo sobo nihče razen tistega, ki mu lahko svetuje, kako bi preveslal 2000 m dolgo progo v manj kot sedmih minutah. * * * MUNCHEN — Avstralska košarkarska reprezentanca, ki je vsaj na papirju ena izmed pepelk olimpijske ga turnirja, je pripravila že dve presenečenji. V prijatel skih tekmah je namreč premagala tako Italijo. kot Jugoslavijo čeprav z eno samo točko razlike. « • • MUENCHEN, 24. - V sabljanju bo na olimpijskih igrah tekmovalo 233 športnikov. I izročijo Fischerjevo plačo*. » * • Po že tradicionalni zamudi Američana (10 minut) se je v večernih urah začela 18. partija. Bele figure ima tokrat Fischer, ki je znova začel s kraljevim kmetom, Spasski pa je odgovoril s siciljansko obrambo. Prve poteze so potekale zelo hitro, čeprav je v 6. potezi Fischer izbral manj znano Rauser-jevo varianto, ki pa očitno ni presenetila nasprotnika. Prvi vtis je, da se je Spasski še enkrat odločil za precej napadalno takUko, pri kateri je precej zanemaril obrambo. Po 12. potezah je namreč jasno, da rušada za sovjetskega ša- hista ne pride v poštev, Fischer pa se je po dolgi rušadd znašel zelo izpostavljen nasprotnikovemu pritisku. Potek 18. partije: 1. e4, c5; 2. Sf3, d6; 3. Sc3, S PRIMORSKIM DNEVNIKOM V TURIN NA NOGOMETNO TEKMO ITA1IJA-JUG0SLAV1JA Odhod z udobnim avtobusom iz Trsta 20. septembra ob 7.30 zjutraj, povratek iz Turina okoli 2. •ire po polnoči. Vpisovanje v turističnem potovalnem uradu Aurora v Ul. Cl-cerone 4 se zaključi v četrtek 31. avgusta. Cena izleta: 12.000 lir (vožnja, kosilo in vstopnica). Za oštevilčen sedež na centralni tribuni je treba doplačati 5.500 lir. ■T—'1Tf'i,||l| II—| POPOVO« Z VECC.ATOM Ne morem se še boriti za olimpijsko koiajno!» Raje bi metal težje kladivo - Cilj: vstop v finale Pred dnevi smo stopili do Vecchiata, znanega videmskega atleta in državnega prvaka v metu kladiva. Med tekmovanjem nam je odgovarjal na vprašanja, ki smo mu jih zastavili v zvezi z njegovim nastopom v Muenchnu. no primernejši za sprinterke in skakalke v daljino. Vzhodna Nemka Pol-lack, bi si morala v metu krogle pridobiti zelo veliko prednost, da bi lahko kljubovala zahodni rojakinji na ovirah, v daljini in 200 metrih. Sovjetska zveza je ponovno odkrila veteranko Tihomirovo, z rezultatom blizu svetovnega rekorda, ne bi pa smela poseči po prvem mestu. Pet panog je že dovolj za spodrsljaj ali odličen rezultat in izkažejo se tudi danes manj vredne atletinje. Med prvo šesterico se utegne uvrstiti tudi Jugoslovanka Djurdja Fočič. Predvideni vrstni wWF(Vffrl3ri- Deževalo je precej močno, Vecchia-to pa je med enim metom in drugim mimo sedel na klopci, kot da bi ga ne močilo. «Privaditi se mora tudi na take pogoje*, je pripomnil trener Zanon. Vprašali smo atleta če ga plaši družba Sovjetov in Nemcev, ki sedaj pišejo zakone v metu kladiva. «NiKakor ne! Dejstvo, da prihajam iz države, ki v metih ne pomeni skoraj ničesar kot celota, me še vzpodbuja k treningu in napredku.* «Morda mislite, da Bondarčuk, Sachse, Theimer in drugi računajo na vas, ki ste novinec v svetovni eliti, kot na morebitnega nasprotnika v borbi za vsaj eno od kolajn?* »Olimpijske igre so čisto posebno tekmovanje, kjer se lahko zgodi vse, osebno pa se še ne čutim zrel za kolajno in tega mnenja so verjetno tudi najboljši metalci. Upam, da bom nekoč tudi jaz lahko posegel v borbo.* «Kakšen je rezultat, katerega pričakujete na olimpijskih igrah, upoštevajoč vse pogoje?* «Mislim, da bom sposoben za met nad 71 metrov, kar bi moralo biti dovolj za vstop v finale. Finale je moj glavni cilj v Muenchnu.* «Si upate navesti ime zmagovalca ali celo prvih treh?* «Brez dvoma bo zmagal Bondarčuk z dvema metroma naskoka nad Sach-sejem in Theimerjem.* »Od česa bo odvisen nadaljnji napredek v metu kladiva? Koliko metrov pa bodo dosegli prvi atleti na prihod njih igrah?* «Povečati bo treba moč in seveda hitrost. Do Montreala bi morala biti že presežena meja 80 metrov.* «Bi bili zadovoljni z obtežitvijo orodja?* »Osebno bi bil zelo zadovoljen z uvedbo težjega kladiva, ker moj način metanja sloni predvsem na moči. čim težje je kladivo, tem bolj lahko izkoristim tehniko.* «Koliko bi vi tekli na 100 metrov?* sem vprašal Vecchiata. «Mislim, da bi lahko dosegel tudi 11”5!» ■ - |i (Zah. Nemčija), 2. tanija), 3. Pollack (ivuni V Mehiki 1. 1968: \ ^c'^er (Zah. Nemčija), 2. Prol<$jJi ^ Toth (Madžarska). ŠTAFETA 4x100 m (moški) Američani nikakor niso edini favoriti ker so negotovi v predajah. Veliko pozornost pa posvečajo točnosti Poljaki, Francozi in Sovjeti, ki razpolagajo z manjšo osnovno brzino. Sovjeti imajo poleg tega na koncu še Borzova, ki tudi nekaj pomeni. Kubanci bodo tudi uspešno posegli v borbo za prvo mesto. Italijani polagajo na štafeto precejšnje upe na dobro uvrstitev. Letos so dosegli že 39”. Na koncu še presenečenje iz Finske, kjer je državna postava dosegla izreden čas 38”8. Finska razpolaga v glavnem z novo zvezdo Vilenom, ki odit-i no ni prav slab sprinter. Predvideni vrstni red: 1. ZDA, 2. So-j vjetska zveza, 3. Finska. | V Mehiki 1. 1968: 1. ZDA. 2. Kuba, 3. Francija. ŠTAFETA 4x100 m (ženske) Vzhodna Nemčija, Avstralija, zahodna Nemčija in Kuba so glavne favoritinje za končno zmago, autsider-ji pa Poljska, Sovjetska zveza, Velika Britanija in ZDA. Ostale postave so slabše in bodo le «napolnile» finalni tek. Borbenost Astralk bodo Nemke nadomestile s točnostjo predaj, odločilne prednosti pa iz teh dveh elementov ne bo. Časi bi morali biti slabši kot v Mehiki, kjer so ZDA zabeležile 42'’8. Predvideni vrstni red: 1. Avstralija. 2. NDR. 3. Sovjetska zveza. V Mehiki 1. 1968: 1. ZDA. 2. Kuba, 3. Sovjetska zveza. ŠTAFETA 4x400 m (moški! Pri tej štafeti so predaje veliko manjšega pomena in zato je osnovna moč posameznih članov odločilna. Ni nobenega dvoma o zmagi ekipe ZDA, ki bi si lahko privoščila, recimo tudi to, da ji palica pade na tla. Imela bi še dovolj časa, da jo pobere in nadaljuje tek do zmage. Dokaj zanesljivo je drugo mesto zahodne Nemčije. Na podlagi časov iz državnega prvenstva bi morali biti domačini le boljši od Kenijcev, ki so v Mehiki osvojili srebro. Na nekoliko slabšem so Poljaki, ostali pa bodo tekli v olimpijskem duhu. Za finale imata dobre možnosti tako Italija kot Jugoslavija. Če bo Fiasconaro v krizi, kot sedaj, bo Jugoslavija celo pred Italijo. Predvideni vrstni red: 1. ZDA. 2. Zahodna Nemčija, 3. Kenija. V Mehiki 1. 1968: 1. ZDA, 2. Ke- *Wmr ZMiotto-Nemčija. ŠTAFETA 4x4(M) m ,(ženske) tako velika .pcednost za NDR, kot pri moških za ZDA. Seveda bo padel svetovni rekord. Za drugo mesto se bosta borili Kuba in Zahodna Nemčija. Nekaj več možnosti imajo domačinke. Tudi Sovjetska zveza lahko misli na bronasto kolajno. Res nima posebno dobrih posameznic, vendar pa dokaj homogeno četverko. Predvideni vrstni red: 1. NDR, 2. Zahodna Nemčija, 3. Kuba. V Mehiki 1. 1968: te štafete še ni bilo na programu. B. K. cirali. imiiiiiiiliii.il„l.„„„„ll,lllltI,I11,11111,1111M11„I11„UI11111II1IllI1IIII11IllltI1111HM||lllltiiiiiiiiiitiniiMi|ii(t> Res so na olimpijskih igrah bolj važne kolajne, ki ostanejo, kot pa rekordi, ki minejo. Ista pesem velja tudi za daljše proge, kjer se bo Avstralija borila za zlato s Cooperjem, Windeattom in Whitom. Plavanje na olimpijskih igrah bo živelo v glavnem od teh dvobojev. Za ostale države bodo le drobtinice, vsekakor pa tudi zlate. Sovjeti in zahodni Nemci so kandidati v prsnem slogu, Šved Larsson v mešanem plavanju, pravo čudo zase pa bo Roland Matthes, ki je nedotakljiv v hrbtnem slogu. Tudi če številke neizprosno govorijo za ZDA ne moremo takega stanja prenesti kot možni vrstni red. Vsaj eden od treh predstavnikov bo marsikje popolnoma popustil. Za kolajne bi se pa le morali boriti naslednji plavalci: 100 m prosto: Spitz, Heidenreich, Bure, Russeau, Grivenikov, Wenden 200 m prosto: Spitz, VVenden, Tyler, Fassnacht 400 m prosto: Cooper, McBreen, Gen-ter, Fassnacht, Windeatt 1500 m prosto: Cooper, DeMont, North-wawy, Windeatt 100 m delfin: Spitz, Edgar, Heidenreich 200 m delfin: Spitz, Fassnacht. Hall, Backhaus 100 m prsno: Pankin, Kusch, Hencken, Tuguci 200 m prsno: Job, Pankin, Kusch, Co-lella, Hencken 100 m hrbtno: Matthes, Stamm, Ivey 200 m hrbtno: Matthes, Stamm, Ivey McKee 200 m mešano: Hall, Larsson, Fumis* 400 m mešano: Hall, Hargitay, Suha-rev, McKee, Fumiss Olimpijski prvaki so bili v Mehiki: 100 m prosto: Wenden (Avstralija) 52"2 200 m prosto: VVenden (Avstralija) 1’55”2 400 m prosto: Burton (ZDA) 4 09”0 1500 m prosto: Burton (ZDA) 16'38"9 100 m prsno: McKenzie (ZDA) 1'7"7 200 m prsno: Munoz (Mehika) 2'28”7 100 m hrbtno: Matthes (NDR) 58”7 200 m hrbtno: Matthes (NDR) 2'9"6 100 m delfin: Russel (ZDA) 55”9 200 m delfin: Robie (ZDA) 2’8”7 200 m mešano: Hickcox (ZDA) 2T2” 400 m mešano: Hickcox (ZDA) 4'48"4 4x100 prosto: ZDA (Zorn, Rerych, Spitz, Walsh) 3’31”7 4x200 prosto: ZDA (Nelson, Rerych, Spitz. Schollander) 7’52"3 4x100 mešano: ZDA (Hickcox, McKenzie, Russel, Walsh) 3'54"9 K. B. NOGOMET TURIN. 24. — Prvo tekmo prvega kola tekmovanja za nogometni pokal državnih prvakov med Juven-tusom in francosko enajsterico O-lympique iz Marseilla bodlo odigrali 13. septembra v Lyonu, ker so mar-se.jsko nogometno igrišče diskvalifi- NOGomr V SEDMIH SKUPINAH V nedeljo prve tekme za italijanski pokal Najbolj izenačena je peta skupina V nedeljo bodo odigrali prve tekme za italijanski nogometni pokal. Ekipe A in B lige so razdelili na sedem skupin. Zmagovalci posa-meznih skupin bodo napredovali v višje kolo. Do sedaj so odigrale enajsterice samo prijateljske tekme s tehnično slabšimi nasprotniki, tako da je še prezgodaj govoriti o favoritih. Vsekakor pa bo najbolj zanimiva borba v peti skupini, kjer se bosta srečali Bologna in Fio-rentina. Tekme nedeljskega prvega kola: 1. skupina Juventus — Foggia (21.00); Verona - Varese (21.00). Počiva Nova-ra. 2. skupina Lanerossi Vic. — Brescia <9LQD); Catamia — Reggiama (17.000. Počiva Torino. 3. skupina Arezzo — Perugia (21.00); Načeli - Cagliari (17.30). Počiva Ter-nana. 4. skupina Genoa - ieoco (17.30); fober -Catanzaro (21.00). Počiva San^jdo-ria. 5. skupina Bari - Cesena (21.00); Fiorentt-na - Monza (21.00). Počiva Bologna. 6. skupina Roma — Atalanta (21.00); Como - Reggina (17.30). Počiva Man-tova. 7. skupina Napoli — Brindisi (21.00); Taran to — Palermo (17.30). Počiva La zio. ROKOMET Nu pobočju Vodna pri Skopju dokončujejo stanovanjsko naselje za udeležence 20. šahovske olimpiade, ki se bo v tem mestu začela 18. septembra. V naselju bo prostora za približno 400 udeležencev tega tekmovanja. NORNBERG, 24. - Na 14. kon gresu mednarodne rokometne zve ze so na predlog V Nemčije vključili v zvezo tudi LR Kitajsko Za vključitev ie glasovalo 25 držav. 3 to se vzdržale. 10 pa jih je gla-ovalo proti. Poleg LR Kitajske so >ostale članice ŠHF (mednarodne okometne zveze) tudi Etiopija. Gvi-ie.ja. Libija in Togo. S tem se je Uevilo članic povečalo na 54. Na zasedanju so nato določili, da bo žensko svetovno prvenstvo v rokometu novembra 1973 v Jugoslaviji, medtem ko bo naslednji kon gr čez dve leti v Italiji. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 25. avgusta 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali ogla« t 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo_ oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel - p, s.p.i. Izdaja In tiska ZTT • 7r$l POJACENA GVERILSKA DEJAVNOST V SEVERNI IRSKI Vojaški landrover naletel na mino: ubit 116. angleški vojak v 3 letih Peklenski stroj razdejal luksuzen hotel v Belfastu ■ Razkol med protestanti BELFAST. 24. — Teroristična dejavnost v Severni Irski ne pojenju-je. Tudi danes prihajajo od vsepovsod vesti o ponovnih bombnih atentatih ter spopadih med gverilci in angleško vojsko. Vse to je treba povezati s hudo politično krizo, ki pretresa Ulster in ki zadeva vse politične stranke in skupine. V ospredju pozornosti so sedaj protestantske poli tične stranke in skupine, ki doslej še niso našle skupnega imenovalca za nadaljevanje boja proti političnim. in predvsem gospodarskim in socialnim zahtevam dela prebivalstva. ki formalno pripada katoliški skupnosti. Včeraj so se sestali predstavniki ekstremističnega gibanja «Van-guard* skupaj s predstavniki »unionistične* stranke. Na srečanju so ugotoviti, da obstajajo resne in globoke razlike med političnimi stališči obeh gibanj. Spričo tega je združevanje ulstrskih protestantov doživelo precejšen zastoj. Priporni njamo. da gibanje »Vanguard* predstavlja eno od najskrajnejših kril protestantskega gibanja v Severni Irski. Deljena so seveda tudi mnenja političnih skupin in gibanj na katoliški strani, saj je znaj.o. da je IRA. kot vojaška organizacija političnega gibanja »Sinu Fejna* razdeljena v dve skupini, in sicer v gibanje »Provisionals* ter v gibanje »Oficials*. V teh razmerah se v tem trenutku razvija politični in predvsem vojaški boj v Severni Irski. Danes je eksplozivni naboj na pol uničil neki luksuzni hotel v bel-faškem predmestju. Peklenski stroj so prinesli zavitega v papir štirje oboroženi moški, ki so ga pustili v hotelski hali. Moški so opozorili navzoče, da bo kmalu prišlo do eksplozije. Dvajset minut pozneje je naboj eksplodiral ter povzročil pravcato razdejanje v hotelu «Drum Eer. House*. Eksplozija ni terjala nobene človeške žrtve. Do druge eksplozije je prišlo, tudi v Belfastu, v katoliški četrti Andersonstowna. kjer je peklenski naboj delno porušil neko hišo. Mestni središča Dungannon in Moyga shiel pa sta danes ostali brez vode zaradi eksplozije neke bombe, ki so .jo gverilci položili prejšnjo noč in ki je hudo razdejala vodovod v pokra.jimi Tyrone. Dva policaja sta bila danes nadalje ranjena, ko so neznani gverilci napadli njihov avto tipa DOLGOLASEC Pod tem naslovom verjetno pričakujete zgodbo o dolgolascu, hipiju s kitaro, ki je počenjal kake ekstravagantnosti. Vendar se motite.. 21-let-ni dolgolasec Walter Gindri je postal znan, ker se je njegov oče naveličal dolgih las in ga je hotel s samokresom prisiliti, naj se ostriže. Oče je sedaj v zaporu, sin pa je še vedno dolgolasec. UKREP še nekaj o dolgolascih. Pravzaprav so tokrat grešni kozli hipiji, katerim so malezijske oblasti prepovedale vstop v državo. Očitajo jim namreč, da so pokvarili malezijsko mladino, ki se sedaj kopa brez kopalnih oblek, neporočeni pari živijo skupaj, mlada dekleta se vdajajo prostituciji in narašča poraba mamil Kako bo mejna policija spoznala hipije? Enostavno: po dolžini las in brade, po umazanih oblekah in po vonju (ali bolje smradu). STATISTIKA V Veliki Britaniji so izvedli statistiko in ugotovili, da je pol milijona Angležev vdanih pijači, še pol milijona pa je na tem, da bo kmalu popolnoma alkoholizirana. Med kroničnimi tpijanci» (oprostite izrazu, ampak nam se je zdel najprimernejši) je nad 100 tisoč žensk. Mnogo alkohola spijejo predvsem gospodinje. Morda zato, ker ga imajo vedno pri roki. NAJLEPŠA V turističnem kraju Vibo Valentič pri Catanzaru se je začel natečaj za izvolitev Miss Italia*. Najlepša dekleta vseh 20 dežel so se včeraj predstavila skupini slikarjev. Vsakdo naj bi portretiral eno. Slikarji so narisali najrazličnejše stvari, nihče pa ni portretiral deklet. Zanimiva je bila slika, na kateri je pisalo: *ženska ni blago, in mi nočemo poudarjati nečimrnosti neumnih žensk, ki so jih sem povabili nekateri občinski možje. Ti bi lahko ogromno vsoto, ki so jo potratili za to neumno prireditev, porabili za koristnejši način. Lahko bi vasi oskrbeli z vodo in razsvetljavo ter poskrbeli za zaposlitev». Nismo razumeli, če je bila najlepša ta slika ali ženska, ki jo je ta slikar portretiral. »landrover*. Neznani gverilci so streljali iz avtomobila, ki je drvel mimo policijskega avtomobila. Do napada je prišlo blizu kraja Ilte-ter. ki je tudi v pokrajini Tyrone. V bližini kraja Crossmaglen, nedaleč od meje med Ulstrom in Ir sko republiko, je neko angleško oklopno vozilo naletelo na cestno mino, ki je eksplodirala. Vozilo se je vžgalo. Od treh angleških vo jakov. *j so bili na njem. je bil eden ubit, neki drugi da ie bil hudo ranjen. Angleške oblasti so uvedle preiskavo ter ugotovile, da je bila mina povezana z električnim vodom z neko bližnjo kmečko hišo, ki je verjetno služila gverilcem kot oporišče za izyajar..ie tero 'istične dejavnosti. Atentatorji so takoj po eksploziji pobegnili, verjetno čez mejo v Irsko republiko. V bližini so preiskovalni organi našli še en patrolno službo. Z zadnjim mrtvim angleškim vojakom, se ie število vojaških žrtev v Severni Irski povzpelo v treh letih na 116. Do spopada med gverilci in angleškimi vojaki je prišlo tudi v Londonderryju. Vojaki so izjavili, da so videli, da je bil eden od gverilcev zadet od aiihovih strelov. Na kraju je treba še omeniti neki ponoven dogodek, ki spada v vrsto krvavih obračunov med obema političnima taboroma v Ulstru. Gre, kot ie že znano, za umore ljudi, ki mnogokrat niso povezani z enim ali drugim političnim gibanjem. Katoličani obtožujejo protestante. da oni izvajajo ta krvavi teror, protestanti pa s svoje strani zvračajo krivdo na drugo stran. Danes je ta krvava usoda doletela nekega belfaškega katoličana, ki so ga zjutraj našli na cesti hudo eksplozivni naboj, ki je tehtal sko-. ranjenega. Moškega so neznanci na raj sto kilogramov. Avto z angle- padli na cesti ter ga ranili s peškimi vojaki je opravljal normalno 1 timi kroglami. V LETNEM POROČILU «NOBELOVE N AGRA DE» NA ŠVEDSKEM OBJAVILI SOLŽENICINOV GOVOR Pisatelj kritizira ves današnji svet, predvsem pa sovjetske oblasti, ker omejujejo svobodo tiska STOCKHOLM, 24. — V švedski čil tovorni avtomobil, ki je pri pre-prestolnicd so objavili govor, kate- hitevanju avtobusa z 20 potniki, za-rega bi moral Nobelov nagrajenec del v avtobus, ki se je potem pre- ža literaturo Aleksander Solženi-cin prebrati ob prihki sprejema nagrade. Kot je znano, se Solženicin ni mogel udeležiti slovesnosti, ker se je bal, da bi mu sovjetske oblasti ne dovoUle povratek v domovino. Kasneje so na švedskem veleposlaništvu v Moskvi pri pravih manjšo slovesnost, ki pa je odpadla, ker SZ ni dala tajniku Švedi ske agencije za umetnost vstopnega vizuma. Govor je objavila akademija v letnem poročilu »Nobelove nagrade«. Govor je zelo dolg (16 strani) iti vsebinsko izredno pester. Solženicin večkrat graja »številne tendence, ki se pojavljajo predvsem v zadnjem času in ki so nevarne, ker spodbujajo k šovinizmu, nacionalizmu in nasilju*. Solženicin poziva pisatelje vsega sveta, naj se dvignejo proti nasilju in proti zatiranju. Obenem se zahvaljuje bratskemu razumevanju pisateljev, ki so podprli njegovo delo. Solženicin nato pravi: «Besi Dostojevskega so še vedno med nami in so pred našimi očmi okužili dežele, katerih skoraj ne poznamo, ter so s preusmeritvami, ugrabitvami, eksplozijami in požigi dokazali, da je njihov cilj uničevanje sveta*. Solženicin kritizira tudi zahodni svet in pravi, da je za človeka, ki na Zahod gleda kot opazovalec, jasno, da se «zahodmi svet bliža trenutku, ko bo postal nestabilen in moral proprasti*. V svojem govoru Solženicin ne o-menja Sovjetske zveze, kljub temu pa je jasno, da večji del govora vsebuje ofav kritike na moskovsko vlado. Pritožuje se predvsem nad odnosom kremeljske vlade do literature in do svobode izražanja. »Gorje narodu, katerega literaturo moti vmešavanje oblasti. To ni le omejitev svobode tiska, ampak zadušitev narodnega srca*, pravi pisatelj. »Meje držav so še vedno rdeče; pordečili so jih rafali mitraljezev in električne žice*, nadaljuje Solženicin in navaja dvojno mero kazni ter pravi: »Ljudje se razburjajo, če koga obsodijo ne mesec dni zapora in ga hranijo z mlekom in obloženimi kruhki, ne pomislijo pa na tiste, ki morajo v samici preživeti 25 let ter ves ta čas trpeti mraz in lakoto, morda celo oblečeni v samo perilo. Ne pomislijo na zdrave ljudi zaprte v umobolnicah*. Svoj govor pa sovjetski pisatelj zaključuje z žalostnimi spomini na dni, ko so mu sporočili odlok o izključitvi iz Zveze sovjetskih pisateljev. vrnil. Vse ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico v Novem Sadu, kjer so na zdravljenju zadržali 9 težje ranjenih. Z BENEŠKEGA BIENALA Naj zanimivejši del festivala je Chaplinova retrospektiva Včeraj sta bila na sporedu indijski film «Caleutta 71» in vzhodno-nemški film «Moj dragi Robinson» - Doslej najboljši Kubrickov film (Naš dopisnik poroča) BENETKE. 24. — Med filmi, ki so jih doslej predvajali v glavni selekciji, je gotovo najboljši Kubrickov. o katerem smo poročali včeraj. Lahko pišemo namreč že isti dan o filmih, ki so na sporedu pozno zvečer, ker jih za novinarje predvajajo večer prej. Negativna posledica tega predčasnega predvajanja pa je, da ne moremo prisostvovati javnim predvajanjem in neposredno spoznati reakcije občinstva. Ne moremo niti poročati o svetovljanskem okviru, ki spremlja festival in ki ga večkrat družbeno opredeli jasnejše kot kulturni aspekt v ožjem pomenu besede. V tem okviru lahko vsekakor omenimo prisotnost nekaterih igralcev in režiserjev, kot jugoslovanskega avtorja Pata Cendiča in rdečelase igralke italijanskega izvora A drienne Corri, ki je nastopila v prizoru posilstva v Kubrickovem filmu. Težave imamo tudi za udeležbo pri tiskovnih konferencah in nekaterih predvajanjih, kajti zaradi obšimosti sporeda ne moremo slediti vsemu. Danes zvečer sta na sporedu v glavni selekciji «Benetke 33» dva filma. Indijski tCalcutta 71», ki ga je režiral Mrinal Sen, vsebuje v petih epizodah razmišljanje o stoletja dolgem zatiranju indijskega ljudstva. Filmu samemu manjka sposobnost sinteze. Vzhodnonemški film Rolanda Grafa «Moj dragi Robinson» je zanimiva ljubezenska zgodba. Kot izhaja iz mnogih omenjenih naslovov, ni mogoče očitati beneškemu festivalu slepe reakcionarnosti. Večina predstavljenih del je družbeno izrazito napredno oprede ljenih. Rondi sam je zelo spreten organizator, diplomatsko prefinjen. poudarjamo, ker se nam zdi, da so nekatere polemike proti festivalu slabo postavljene. Nekateri mislijo, da imajo opravka s paleoreakcio-namo konfekcijo kulture, medtem ko je v resnici neoreakcionama. Se pravi: ni reakcionarna v vsebini ali zaradi cenzurnih razlogov, temveč zaradi strukture, ki nima nobene zveze s spreminjanjem v družbi. temveč privlači kulturni teren in zato v svojem okviru tolerira tudi najbolj «revolucionarna» stališča. Kar se tiče alžirskega filma, ki ga Rondi ni pripustil k festivalu, je podkomisar zanikal, da bi bil vzrok političen. Vsekakor je res malo čudno da je bil izključen film na festivalu, ki ima predvsem informativno funkcijo in ki je priprav-Fen predstaviti kratkomalo vse. kar mu pride pod roko V odsekih «Benetke - kritika» iw «Benetke-mladh sta bila medtem predstavljena dva zanimiva filma: zdhodnonemški «Strah vratarja e najstih vetrov» in film z Jamajke «The Harder They Come». Zaključilo se je dvodelno srečanje z iransko kinematografijo, katererpu bodo sledili dnevi vzhodnonemškega, indijskega. afriškega in etnografskega filma. Začela so se tudi srečanja Mednarodne komisije kritikov, llad bi omenil še otvoritev razstave lepih risb slavnega rež ser ja Sergeja Mihailoviča Eisensteina. Najzanimivejša manifestacija vse ga festivala pa ostaja še vedno re-trosvektiva celotneaa Chaplinovega opusa. V teh dneh so predvajali prva dela iz let 1914 in 1915. Čeprav je v nekaterih prvih kratkih filmih Chaplin le igralec in ne režiser i-mamo večkrat opraviti z izvrstnimi deli. Nekateri odlomki so že genialni in anticipirano umetniško višino Uspelo mu je pripraviti festival, ki ■ poznejših mojstrovin, nudi obširno informacijo. Te stvari I Sergij Grmek Italijanska filmska igralka Lucia Bose in Francozinja Jeanne Moreau nastopata v filmu «Nathalie Granger*, ki ga predvajajo na beneškem festivalu. .......................................mn............ KOT POROČA AGENCIJA TASS Sovjetski sondi «Mars 2» in «Mars 3» posredovali vrsto zanimivih podatkov Raziskali sta temperaturo, morja, pritisk, relief in ozračje Marsa - Znanstveniki še niso ugotovili, zakaj je «modul», ki je rahlo pristal, prenehal z oddajanjem signalov V Franciji obsodili baskovskega rodoljuba BAYONNE, 24. — Francosko sodišče je danes obsodilo na zaporno kazen nekega Baska s španskim državljanstvom, ki je bil obtožen nedovoljene nošnje orožja. Obtoženec je priznal, da pripada baskovski organizaciji ETA in da se bori za svobodo svojega naroda, dejal pa je, da samokres, ki so ga našli pri njem, ni bil njegov. Kot pišejo madridski časopisi je bil baje mladenič — ime mu je Eusta-quio Mendizabal — vojaški voditelj organizacije ETA in organizator številnih atentatov. Med drugim naj bi bil odgovoren za ugrabitev zahodno-nemškega konzula Eugena Biehla. -XL~‘ - - w *•- ^ ■' - * V centru Ohrida so pred kratkim otvorili prenovljeno restavracijo ‘ nica», katero vsi turisti, ki so si kdaj ogledali ta kotiček Jugos*® prav dobro poznajo. ..................................................■■umu.............................................................................................111,1,11 MEDNARODNO TEKMOVANJE V ZBOROVSKEM PETJU Pevski zbori iz na tekmovanju 14 držav v Arezzu Včeraj izločilna tekmovanja - Presenetljiv nastop zbora «Joža Vlahovič» - Nepričakovana izločitev sovj. zbora MOSKVA, 24. - V sovjetski prestolnici so objavili prve rezultate vesoljskih poletov sond »Mars 2» in «Mars 3», ki so ju izstrelili 19. in 24. maja lani in sta krožili okoli planeta skoraj leto dni. Od sonde «Mars 3» se je kasneje ločil «modul», ki je na Marsu rahlo pristal vendar je oddajal radijske signale le malo časa. Poročilo, ki ga je v celoti objavila agencija »Tass*, pravi, da znanstveniki še niso ugotovili, zakaj je modul v tako kratkem času prenehal z oddajanjem. Sondi sta krožili okoli Marsa po različnih tirnicah. Iz njunih tirnic je bilo moč opazovati podrobnosti povr- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiii Ljudska unija obsoja čilsko reakcijo SANT1AGO DE CHILE, 24, - Izvršni odbor »Ljudske unije* je danes obsodil pustolovske poskuse čilske reakcije, katerih namen je strmoglaviti vlado predsednika AUendeja, kar je prišlo posebno do izraza prejšnji ponedeljek. V izjavi »Ljudske unije* je rečeno, da reakcija sega po vseh sredstvih in da je pričakovati ponovne napade v prihodnjih dneh. Zato poziva vse čilske delovne ljudi k budnosti. Prometna nesreča pri Novem Sadu NOVI SAD. 24. - Ob vznožju Fruške gore blizu Novega Sada se je pripetila danes težka prometna nesreča, v kateri je težje in laže ranjenih 14 oseb. Nesrečo je povzro- DUBLIN, 24. — Tiktakanje navadne budilke je povzročilo pravo paniko na dublinskem letališču * # * TURIN, 24. — Neznanci so na fiziološkem inštitutu turinske univerze ukradli 100 doz morfija. # # # TAIPEH, 24. - Formoska vlada je demantirala vest po kateri naj bi bil čankajšek hudo bolan. * # # MADRID, 24. — Uredniku neke španske revije so naložili za pol milijona lir globe, ker je objavil članek, ki «ni v skladu z ustavo*. # * * VATIKAN. 24. - Papež Pavel VI. bo sledil olimpijskim igram na barv. nem televizorju. šine planeta, ki so velike le pet kilometrov, medtem ko z zemeljskimi teleskopi lahko opazimo le 500 do 1000 km velike obrise. Najvažnejši podatki, ki sta jih sondi poslali na zemljo, so naslednji: temperatura niha podnevi med —93 in 13 stopinj. Najnižja temperatura je na tečajih (110 stopinj pod ničlo). Ponoči se temperatura močno zniža, kar dokazuje, da so Marsova tla slab prevodnik toplote, kar je v skladu s peščeno strukturo površine. Morja so za približno 10 stopinj toplejša. Sondi sta zaznali velike razlike v pritisku na različnih področjih, glede na višino. Na površju je zračni pritisk približno 6 milibarov, kar je 200-krat manj kot na Zemlji. Na Marsu so gore visoke do 3.000 metrov nad poprečno višino in doline segajo do 1.000 metrov v globino. Med prvim mesecem opazovanja je divjala na planetu peščena nevihta in oblaki peska so se dvigali tudi 10 kilometrov visoko. V atmosferi Marsa je dvatisočkrat manj vodnih hlapov kot na Zemlji: v njej je večinoma ogljikov dvokis, ki pa sega le 100 kilometrov visoko, kjer se, zaradi ultravijoličnih žarkov, razkroji v molekole ogljika in kisika ter v atome kisika. Do podobnega procesa pride tudi v višini kakih tristo do štiristo kilometrov. Kisik pa je moč najti celo v višini 800 km, kjer je seveda zelo redek (100 atomov na kubični centimeter). SUSA, 24. — Agenti političnega oddelka turinske kvesture in karabinjerji so odšli danes v Farte Pramant v dolini Suša na nadmorski višini 2.500 metrov, kjer so baje pred nekaj dnevi taborili pripadniki skrajnodesničarske organi- zacije Ordine Nuovo. Vest o taborišču so policiji posredovali tamkajšnji prebivalci. Razširile so se namreč govorice, da se je tam zbralo mnogo mladeničev, ki so, oblečeni v mimetične tute in z radijskimi oddajniki hodili po gorah. Na poti, ki pelje v Farte Pramant so preiskovalci našli le prazno jeklenko in nekaj praznih konzervnih škatel. Na nekem na pol porušenem poslopju pa je stal napis «Dux», poleg njega pa znak »Ordine Nuovo*. Nikjer ni bilo znakov taborišča ali streljanja. RIM, 24. -(jici bo 30. Nemčijo. - Zunanji minister Me-t.m. obiskal Zahodno (Naš posebni dopisnik poroča) AREZZO. 24. — Sinoči je bila v gledališču Petrarca slovesna otvoritev 20. mednarodnega tekmovanja pevskih zborov «Guido D'Arezzot>. Navzoče poslušalce, ki so popolnoma napolnili gledališče, je pozdravil najprej župan Arezza prof. Aldo Ducci ter čestital organizatorjem, to je odboru Društva prijateljev glasbe v Arezzu. za dvajsetletni uspešni vzpon konkurza. ki ga je v teh letih obiskalo lepo število zborov raznih narodov in držav iz vsega sveta. Ba njim e v ime nu predsednika repubVke in vlade spregovoril prefekt province Arezzo prof. Stanislao Pietrostefani. Pozdravil je vse zbore, ki so letos prišli v Arezzo iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Kolumbije. Danske. Francije. Zapadne Nemčije, Grčije, Jugoslavije, Poljske. Romunije, Španije. Švedske. Madžarske in Sovetske zveze kakor tudi 12 italijanskih zborov, med katerimi sta tudi nam precej poznani zbor iz Rude in Montasio iz Trsta. Iz Jugoslavije sta se na tekmovanje priglasila zbora «Artur Turkulim iz Petrinja in t-Joža Vlahovič» iz Zagreba. Po otvoritvi je bil koncert. na katerem so nastopili mešani zbor Kiihn iz Prage «Coro del-le nove» iz Pescare in zbor Monteverdi iz Hamburga. Že dopoldne tega dne se ie pričelo tekmovanje moških zborov, ki so bili sicer v popoldanskem finalu kvalitetno boljši kakor lani. vendar pa še vedno daleč pod nivoiem mešanih zborov. Ti so nastopili danes dopoldne in popoldne v izločilnem tekmovanju. V finale je prišlo 5 moških zborov ki so si priborili mesta po tem vrstnem redu: zbor »Marta* iz Vaesteraasa na Švedskem, dal e zbor Monteverdi» iz Hamburga, zbor Kiihn iz Prage, o-Gruppo Polifonico Coradinot iz Arezza in Polifonski zbor iz Rude. Zbor iz Sovjetske zveze ni prišel v finale, kar ponovno poraja vprašanje umetniških kriterijev tistih, ki naj bi bili odgovorni oziroma kompetentni za pripustitev zbora na tekmovanje v Arezzo, kjer se zavzemajo za kvalitetno raven s pre cej. večjo resnostjo. Vse drugače pa je nastopil da nes dopoldne «Joža Vlahovič». ki je osvojil z dokaj dognano interpretacijo Mokranjčeve riBlagosloven*. Med dobrimi mešanimi zbori so bili dopoldne komorni zbor Luleda iz Tkellefteaa iz Švedske, komorni zbor iz Romunije, zbor glasbene gimnazije z Dunaja in kot najboljši dopoldanski zbor Maria» iz Vasteraasa. prav tako iz Švedske. Na popoldanskem izločilnem tekmo- Tako si karikaturist predstavlja Nixonovega šahovnici. svetovalca Kissingcrja ob vanju je nastopilo 8 mešanih pevskih zborov. Prednost v lepoti petja samega kakor interpretiranja so pokazali tile mešani zbori: Osrednji mladinski zbor iz Budimpešte. Monteverdi iz Hamburga, P olifonski zbor univerzitetnega glasbenega centra iz Cagliarija in mešani zbor Kiihn iz Prage. Danes zvečer bo zaključno tekmovanje mešanih zborov in tekmovanje mladinskih zborov, ki so prišli iz Španije. Grčije Bolgarije in Danske ter «L’Inni polifonich iz Trenta, O rezultatih borno poročali jutri. Med člani žirije sta letos dva glasbena strokovnjaka iz Jugoslavije in sicer: znani skladatelj prof. Logar in dirigent Bogdan Babič iz Beograda. Včeraj je v Arezzo prispela tudi skupna 36 pevovodij iz Primorske (SFRJ) in s Tržaškega in Goriškega. ki z zanimanjem spremljajo tekmovanje. Obisk sta v študijske namene organizirala Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza v Trstu. Med nami je tudi znani slovenski zborovski strokovnjak prof. Janez Bole. Ivan Silič Število nezaposlenih v Veliki Britaniji LONDON, 24 Število ne- poštenih v Veliki Britamji^86^ v avgustu zvišalo za j« in doseglo število 930.123. tu(jj, največje število od leta 1939, ce y kot pravijo v vladnih krogih J* to število vključenih mnogo s1 ^ tov, ki so šele končali šolanje^ tudi takih, ki iščejo le za zaposlitev med počitnicami. ^ Kljub temu pa je povečanje: ^ vila nezaposlenih preseglo Ja. jjji rekord, ki je bil 15.562. Bilo... p lahko tudi več, če ne bi PrlS v rahlega izboljšanja zaposlite Ulstru. ■ fr V vodstvu organizacije, ki rig(tr vedla ta statistični pregled, Pa . ;? nevajo, da se bo stanje jese boljšalo. Mir SANREMO, 24. — Župan ^ rema Piero Parise je odstopu. predstavniki strank, ki sode pri sestavi občinskega odbori izpolnjevali svoje dolžnosti. Illlllllll■l^ltllllllllllllll■l■llllllllll■llllllll■■llllll■lllll■llltll■l■•lllll■tlllllllllllllllllll■lllll■l■||■l>l,111,11,1 PO TREH NAPADIH ZVERI V KOČEVSKIH GOZDOVI« Pogumen sedemletni deček rešil brata pred medvedko Mladen Klarič se je pognal nad žival ter jo bil s palico in jo lasal po glavi KOČEVJE, 24. — Gozdnega delavca Franca Nagliča iz Mozlja je medvedka napadla na gozdni poti med Rajndolom in Knežjo lipo, ko se je vračal 19. julija okoli 14.30 z dela. Naglič se je nenadoma znašel pred zverino, ki ga je zbila na tla, mu opraskala desno roko in hrbet ter ga ugriznila v levo roko. Ko je nepremično obležal, je odšla. Najhuje mu je medvedka poškodovala levo roko, ki še vedno ni popolnoma zdrava. Pri Kužlju ob Kolpi je 2. avgusta sredi sončnega popoldneva medvedka nenadoma podrla delavca Slavka Majetiča, ki je šel z očetom na delo v gozd. Raztrgala mu je obleko in ga ugriznila v nogo nad kolenom. Na srečo je iznajdljivi oče začel kričati, vžgal je tudi ročno motorno žago, katere ropot je preplašil medvedko. Najbolj dramatičen boj z medvedko pa sta imela 11. avgusta pri vasi Onek 7-letni Mladen Klarič in njegov 14-letni brat Franjo. Ko sta šla po gozdni cesti je nenadoma skočila iz grmovja na cesto medvedka. Mladega Mladena, do katerega je pritekla najprej, je te povohala, starejšega Franja pa je zbila na tla in ga že nezavestnega grizla in praskala. Mladen je s palico napadel medvedko, da bi rešil brata. Medvedka starejšega ni pustila, mlajšega pa se je otresla tako, da ga je z zadnjo nogo brcnila v nos. Čeprav je Mladen zletel po cesti in ga je oblila kri, se je hitro pobral in začel s palico tepsti medvedkina mladiča, ki sta se motala tam po cesti. Mladiča sta cvileč pobegnila v gozd, medvedka pa za njima. Komaj pa je mladi Mladen privlekel nezavestnega brata le dva ali tri metre daleč, ju ?br napadla medvedka ter vn°* * * * v.ctnc^ la na tla še vedno nezave il Franja. Mladen jo je spet nu[fljK' s palico. Medvedka se Je nila. „3 ab n ceS°’ nem bratu, ki je ležal na ^ Na srečo je jok slišala janovič iz Oneka, ki je..ta2n s,! iskala ovce, Boja in M'a .jj P nezavestnega Franja spi,a'Jy.] P mov, nato pa ga je zapeti ^ mačin Tone Česnik z avtote čevsko ambulanto. -,„1»>) (iz «De Še ena žrtev po^ v argentinskem zapern BUENOS AIRES, 24. - Argcnd, i* vojaške oblasti so sporočite’ ^ sinoči umrla še ena oseba, K ^ njena po poskusu pobega lZ Trelew. število žrtev je tak® -ep-na 16. še tri osebe pa so raIW