Štev. 35.
V Uublianl, dne 28. avgusti 1919.
Leto XXKi
Vanifmo se Židov I
Židje so najhujii izkoriščevalci človeštva. N a Slovenskem smo bili dosedaj pred njimi varni. Leta 1910. jih je bilo pri ims 146, od teh 116 v Ljubljani. A že »e ponujajo tudi nam. V Ljubljani so izdali knjižico, kjer bridko tožijo, da jih Slovenci ne maramo in milo prosijo, naj jim odpremo vrata v Slovenijo. Zanimivo je, kaj pravijo v tej knjižici v svojo obrambo: »Blagostanje vlada or.di, kjer so židje, s kjer jih ni, gospoduje beda.« Da, blagostanje vlada — a le pri Židih, ker žid vse blagostanje potegne nase povsod, kamor pride.
Poglejmo, kaj je židl Žid je gospodar »veta s pomočjo denarja. Kamorkoli žid pride, si pridobi ugled, ime in veljavo z denarjem. Zidu je denar vse, vse drugD nič. Zidu jc vse eno, ali kupčuje z obleko ali z južnim sadjem ali z — dekleti. Na Hrvatskem jc skoro v vsaki vasi žid. Tu ima navadno trgovino ali gostilno; izpo-četka začne v majhni baraki, a čez par let je bogataš. Marsikateri je pobiral cunje ali prišel v vas s culo na hrbtu, sedaj pa ima že več hiš. Če se preseli kak žia iz vasi v mesto, pride na njegovo mesto takoj drugi žid, ki trguje z rumom, špiritom, »rajerjem« — tobakom (zavojček za Iri jajca), robci (lahkovernemu ženskemu svetu daje cenen robec za na glavo za žito) itd. itd. Izpočctka ne bo ohol; nasprotno strahovito ponižen bo; vse mu moreš reči, rogati se mu v lice, zasmehovati ga, kolikor te je volja —■ vedno bo postrežljiv, rad bo dal na upanje, posodil ti bo denarja (seveda za lepe obresti), le da privabi ljudi k sebi, A pride čas, ko bo gorje ljudem pred različnimi Weissl, Schwarzl, Ergcrji ali Bergerji, Koliko dobrih gospodarjev je propadlo zaradi nesrečne spretnosti teh ljudskih pijavk In narodnih izkoriščevalcev. Če bi vam začel nizati slike moralne korupcije, ki izhaja iz delovanja židovskih trgovcev in gostilničarjev po vaseh y Slavoniji in Hrvatski, bi se vam ježili lasje. A kar je naj-žalostnejše, kmetsko ljudstvo ne more Cesto niti prav spoznati delovanja teh svojih Nprijateljev«; če pride do spoznanja, tedaj je navadno že prepozno.
Židje pa niso samo navadni kramarji In bogati trgovci, ampak tudi vsemogočni kapitalisti. Židje so početniki modernega kapitalizma, ki do mozga izkorišča delavca in uničuje malega obrtnikn in trgovca, ki ž njim nc more tekmovati, Sko-
raj vsa velika trgovina in industrija je ▼ židovskih rokah. Pri vseh velikih podjetjih, ki prinašajo velikanske dobičke, kakor n. pr. pri železnicah, premogokopih, tovarnah, imajo naložen svoj kapital. Bogata mesta in cele države so njihovi dolžniki in od njih odvisni. V svetovni vojni 60 bili židje v vseh vojskujočih se državah najhujši podpihovale! vojne, ker so kot vojni dobavitelji (liferantjc) in založniki deNli velikanske dobičke, če bi se židje tudi v Sloveniji razširili, bi krualu potegnili vso trgovino nase in v kali zadušili naše narodno gospodarstvo.
Židje so skoraj po vsem svetu gospodarji tiska, zlasti časopisov. Židje imajo v svojih rokah velikanske časnikarske
Eisarpe in brzojavne agcnlure. Židovska rzojavna agentura Rcuter v Londonu, ki ima po vsem svetu svoje dopisnike, pošilja svoja poročila 50.000 listom. Največji listi so v rokah Židov. Dve tretjini, če ne tri četrtin« vseh listov in časopisov v Nemči|i so židovski. Na Ogrskem sploh ni drugega časopisja kot židovsko. Ravno tako močno je židovslvo med lastniki, voditelji, uradniki in sotrudniki angleških in nmerikanskih listov. Židovstvo tvori kli-ko, ki obvladuje največji del časopisja in po njem javno mnenje.
K svojim kapitalom in časopisjem za-itrupljajo židje moralo, to je nravno in versko življenje. Ker je Židu denar prva stvar, mu je vse eno, kako si ga pridobi, pošteno ali nepošteno. Pohujšljive in ne-
moralne knjige, slike in časopisi imajo p« večini svoj izvor pri Židih, židje ima.j« tudi v vrstah razumništva mnogo svoji!
zastopnikov; židje eo zdravniki, advokat^ profesorji, učenjaki. Žid je priden in na< darjen. Žid ne pozna narodne zavesti al ljubezni do domovine) v Nemčiji je N*> mcc, na Angleškem Anglež, n« Ogrskem Madžar, v Jugoslaviji bo Srb, Hrvat ali Slovenec, kar mu bo več neslo. Da t« skrajno kvarno vpliva na vse kroge jav» nega in zasebnega življenja, j« jasno.
S kapitalom in tiskom si židje osva« jajo vodstvo vsega javnega življenja, zla* sti političnega. Država, ki j« r svojem kreditu odvisna od židovskih banlt« je v svoji politiki, zlasti zunanji in gosp»* darski, zasužnjena židovskemu časopisjak Židje pa so vedno sovražniki narodne ia j državne blaginje.
V gospodarskem življenju Jugoslaviji igrajo židje važno vlogo. Da so v Jugosla-viji še v marsičem nezadovoljive razmera^ so mnogo krivi židje, ki s svojim podkn-povanjem in veriženjem večajo draginj« in širijo nemoralnost. Le pojdite na Hrvat« sko in v Slavonijo, in videli boste, da ima skoraj vso trgovino žid v rokah. Človefe se mora čuditi, ko Izve, da je za vrhoT-nega vojaškega zdravnika v Ljubljani rav-nokar imenovan — žid.
Kje smo?
Naše Kmetske zveze poživljamo, na] zavzamejo najodločnejše stališče proti na*
raščajočemu židovstvu.
llllilfll!
Gukar se jc v narodnem predstavništvu osnovala demokratska zajednica, ni bilo v zbornici več solidarnega scdc'ovni.>'A vseh parlamentarnih skupin. Skrb za strankarsko bodočnost je prevladala v osrednji vladi in izzvala hudo krizo. Za dr* žavno vodstvo sta tekmovali dve najmočnejši skupini v zbornici: demokratska za« jednica in radikalni klub.
Za Jugoslovanski klub je v tej borbi dveh najmočnejših skupin za prven« stvo in moč v državi bila uu-rodajna edino le dobrobit naroda in države. Kajti;
Ureditev vrednosti r-^.ega denarja z vso silo trka na vrata parlamenta« Čimbolj 6e odlaša rešitev te^a velevažnega vprašanja, tem slabša je vsak dan plačilna moč drža** ln posameznika.
Prospeh države in socialna pravičnost zahtevata davek na vojne dobička.
Po preteku več kot 8 mesecev narod še vedno zaman čaka na volivni zakon za celo državo.
Rane, ki jih je zadala svetovna vojska kmetu, sc morajo zaceliti in dvlgnitf sc mora tjegova gospodarsk moč, da ne obnemore pod težo posledic vojnega gospodarstva. Agrarna reforma: razdelitev velikih posestev se mora rešiti v korist zemlja potrebnih slojev, da ne bo treba nikomur, ki hoče zemljo obdelovati, iskati svojega obstanka po tujem svetu.
Teža previsoke in krivične carine se mora sneti z ramen preblvalslva. Pravično se mora preosnovati tudi zakon o dohodninskem davku.

„ klic liudstva po občinskih volitvah na podlagi splošne, enak« volivne pS'5	izroči občinske posle osebam, ki
vo.ivue prav	občinsko gospodarstvo.
"m Z K me tsk en1 u s t a n u je omogočiti strokovno izobrazbo, da bo ko. "°fim J-J-vnim r Vognni ^n bo mogel dvigniti svojo gospodarsko moč in produktivnost zemlje. Prosta pot razvoju našega zadružništva. Izvoznice je treba odvzeti Židom ,»,.,orodnim elementom, ki izsesavajo narod, in jih izročiti zadružništvu, da bcJo imeli korist najširši sloji. Le tako bo mogoče pravično urediti tudi cene razni;:! pridelkom.	. _ ,
Ministrstvo za socialno politiko je bilo še popolnoma neurejeno. £ačel ga je orgrnizirati šc-le naš zastopnik v prejšnji vladi, ki »s je takoj lotil resnih socialnih .prašanj: hitra in dobra rešitev vprašanja vojnih invalidov, vdov in sirot, državno posredovanje dela, S-urni delavnik v industrijskih podjetjih in socialno zavarovanje. Njegovo započeto delo jc treba čimprej izvršiti.
Tudi industrijo in obrt, ki sta mnogo trpela v vojni, je treba podpreti in po-»taviti na trden icmclj,
Vse tc naloge so nujne in tako težavne, da jih ne more sama rešiti nobena Izmed večjih skupin v parlamentu, ampak zahtevajo skupnega in složnega sodelovanja vsaj vseh večjih skupin. Strankarska vlada pa izziva »amo boje b oltžuje resno parlamentarno delo.
Tega načela sc je drža! Jugoslovanski klub v krizi, zato je odklonil vstop r demokratično-socialislično^vlado, v to nenaravno ln zato krhko zvezo, ki za resno in uspešno delovanje v zbornici ne daje nobenega jamstva, nima zase predstavnikov, ki bi v rcsnici zastopali večino naroda ne pri Srbih, ne pri Hrvatih, ne pri Slovencih, ne uživa pa tudi zaupanja pri ostalih skupinah, ker sc stranke ne sodijo po lepili, pisanih programih, ampak predvsem po dejanjih. Težko je zaupati vodstvo vlade stranki, ki vidi bodočnost države in svojo strankarsko moč predvsem v policijskem sistemu in oviranju ustavno zajamčene svobode državljanov drugega mišljenja. Ker je osvobojena ozirov vladne stranke, bo delegacija Jugoslovanske Ljudske Stranke lažje krepko nastopala zoper vsako omejevanje opravičene svobode, zoper vsak politi .'ni terorizem in absolutizem. Napovedala bo boj neodkritemu ovaduštvu, ki išče nedolžnih žrtev iz leta 1911, in preiskuje pezdirje v očesu »vejega bližnjega iz dobičkaželjnosti in strank aiskega koristolovstva pod kriuko patriotizma. Ljudska Stranka se pa tc naloge lahko tudi uspešno loti, ker je ona edina U lastne inicijative že med vejno izčistila svoje lastne vrste.
Boj korupciji na celi črti, to je in mora biti geslo vseh, ki res hočejo močno državo in srečen narod. Nered na železnicah, slabe poštne razmere, pomanjkanje premoga, slaba uprava, vse to eo več ali manj tudi posledice žibkiJi vodilnih mož fili korupcije.
Da bo mogoče vse, kar je nezdravega izlečiti, mora narod s.im po svojih zastopnikih v najširšem smislu sodelovati. Zatorej naj re skličejo tudi pokrajinski zbori.
Jugoslovanska Ljudska Stranka stopa ra plan, rjan program pridoblvs vsak dan novih pristašev in prijateljev po celi Jugoslaviji. Hrvatsko ljudstvo, v tvoj zgodovini tolikokrat prevarano z zaupanjem upira svoje poglede v Jugoslovansko Ljudsko Stranko. V ponosni Bosni in Hercegovini se njene vrste širijo, ker zna na-
da inko iroda lo iš-
, ... •	- -----pomanjkanje živine, Zc!i si zopet
postaviti zadružno organizacijo in jo izpopolniti, želi si dobro urejenega šolstva, serbi ga vprašanje o povrnitvi vojne škode. Srbski kmet, delavec in inteligent se zavedajo, da sc smejo pri vseh teh svojih stremljenjih zanašati na najodločnejšo opero pri parlamentarnih zastopnikih Jugoslovanske Ljudske Stranke
a
oji
Kaj delalo Ljubljančani?
(Z dežele.]
Piše nam z Gorenjskega neki k meto, valeč: Danes se j« poslovil od mene hI*, pec, ki se je doslej pečal samo s kmetij, stvom. Odšel j« v tovarno. Vse moj« prt, govarjanje in zviševanje plače ni ni« m, magdo. Ugovarjal mi je tako-le: »T0 j« ie vse premalo, drugod se več zasluži, ki-kar pri kmetiji, pa s« veliko manj de'&, Poglejte tesarja, ki se nekako igra, ko popravlja ograjo, plačujete po 30 K na Jan, dela pa le 8 ur, In drugih 8 ur lahko 3e 30 K zasluži, potem mu ostane še 8 ur spanje, katerih sedaj noben kmet nima. Pri »osedU imajo zidarji tudi po 30 K as dan, dninarji za osemurno delo pa po 16 do 20 K. Za ta denar lahko dobijo bo!jšo hrano, kakor je moja, in le jim ostajata dve tretjini dneva, ko to sami svoji gospodje in lahko delajo, ali jvi — p i I e j o, Tovarniškim delavrern «e plače vedno zvišujejo, delavni čas pa skraj.tri, Ka' pa kmetski delavec?!« Poslovil se je. Rekel sem sam pri sebi: »Fant, ti imaš prav!« Beg s kmetov k industriji in rok' 'clstvu se bo zdaj $e!c prav pričel in se bo ka) naglo zvršil, ako bodo Kmct.kc zve«« prazne bilke in ie ne bo zastavi'o naj-cnergičnejše delo r.a korist kme! e;.-.ti stanu.
Nocoj sem na dobil v roke »Večerni list«, ki je danes dne 20. avgusta j>ostal glasilo industrijskih delavcev. Ko i>. se kak list tako vlekel za kmeta, kakor fa za delavca, bi bilo umestno, Pripovi ;',e zgodbo. Kmetic* na Dolenjskem ie hot a predrago predati tvcio kokoš. A poli' a jo je aretirala, ovadila, ii /a. !cn:lt š l.i jo na javni dražbi predala :.a 10 K. - j-dišoe je pa kmetici naložilo en mesec ttro-gega zapora in 300 K globe ln, čc jc nc bi plačala, še 30 dni zapora. RmscJI.^sc c;> morala objaviti v »Domoljubu« »n »Uoleaj-«.kih Novicah« (tedaj v dveh agrar^h li-
stih SLS!) in nabiti na občin ki deski.
In vendar kmetica, četudi ie hotela kokoš drago prodati, ne bi bila mislil-lila« pri njej niti za cn predpasnik, .-v nufak turnih trgovcev, ki so odrlUn • e 'hirajo ljudi za milijone, pa re nnjJe nobvna sodnija. Tudi Čevljarjev, ki »zaslužno« po 50.000 K na leto, nihče ne vidi. '• M Pa kmetje? »Večerni list« našteva lepe plače papirničarjev in prosi ljudi podpore, da bi mogli ti tovarniški delavci svojo stavko za zboljšanje plač vzdržati. Ali naj bodo med temi podporniki kmetje, katerim uhajajo posli v tovarne, ali duhovniki in drugi natočniki »Večernega j1'13,. Ljubljančani, pomislite malo, kam jahale i In vi, ki ste zgoraj, ne mislile, da ie norec.
Javno tcavbo socialne pravičnosti,
velerememlalrl^^0^ V Ju^s!ovar'?kcm !i!«?>« sc v tem za drŽavo in narod ideali «	W i 0 na ,nar?d S Poz'vom' ^ neoraahljivo vztraja pri svojih
cije delovantc sviiih nliiunt" ^ uUudsk? Stranke- PociPre tako *	organiza-
kremS nirllZl™« A i bojevnikov za narodno osvobojenje ln tako p,d-KreP1 t,lcl1 parlamentarno delo Jugoslovan?! cga kluba v zbornici.
Belgrad, 23, avgusta 1919.
Banič, Erodar. DcSeKd, Fon, Go-iinčar Civr-----t« . . , . . .„ , ,,
rošec	-m- 'VHaUnfec, dr. Jankovič, dr. Ko-
l0W8	.....Sctaubach, Sa»<H S«~nlk,	Strria,
v asenjaJ«,
Slovenski kmet! Hrvatski sel'fhk gleda na ic. kot na svoj vzor. Zalo krepko drži s svojo stanovsko ct'" ganizacijo in se ne daj cepiii v razne kmetske stranke.
Važno za napredek kmetijstva.
V	»Domoljubu« it. 33 apelira pisec S. pod zjtornjim naslovom na moj članek* »Žitna žetev« la boč# nekako zamikati moje utemeljevanja važnosti kosilnih stro |ev za žito.
V	mojem članku j« bilo jasno pove- ] damo, kaj se da rabiti za male in za večje ■ kmetijske razmere, a tem tudi za male in j velike parcele. Tudi pri rabi poljedelskih strojev se ne da predpisavati nikaka šablona, ker to je aploh nemogoča. Kolikor je krajev, toliko je različnih navad in načinov gospodarjenja. Resnica je, da za tako razvlečena zemljišča, kakor so v nekaterih naših krajih, ne pridejo stroji tako
v poštev, ampak ne more se reči, da »e aploh ne splača jih uporabljati. Ako bi v vsaki vasi bil vsaj en zaveden, strokovno Izobražen posestnik, kateremu bi ležeče na boljšem napredku kinefikVv- bi mogoče prišel na misel, da bi se dal« v prijateljskem dogovoru pomagati na ta način, da bi se vsaj večji posestniki nekako organizirali in skupno v eni smeri občine nasejali zimsko žito, rt in pšenico, v drugi smeri spomladue rastline, v tretji okopa-vine, v četrti travnike itd. V tem slučaju bi se morala zemljišča na eno plat orati, ker oranje v grebene je zi rabo strojev nemogoče in med posameznimi parcelami naj bi 6e ne puščale rušnate meje, kakor se to vidi sedaj. Kot mejnik bi zadostovala plitva, ozka brazda. Na ta način bi se pojavila takorelcoč ena parcela, en, dva ln še več hektarjev skupaj. Tukaj bi se že splačala uporaba sejalnega stroja, kosil-nega stroja za žito ali travo, plevilnega stroja pri okopavinah itd. Ta način gospodarjenja (šlagi) se uporablja v naprednih poljedelskih krajih, kjer je medsebojna sloga in zaupanje gospodarjev in kjer hočejo, da se osnu/'. trojna zadruga,, katere stroji potem kav r.uiiianj trpijo vsled pre-vožnje in montiranja, in na drugi strani pa da se bolj gospodarsko izkoriščajo. V takih »lučajih da eden posestnikov uprežno živino, drugi pa delavce in delo se vrši redno naprej v splošno zadovoljnost. Tudi plevel se da na ta način lažje uničevati, ker ga veter tsžje prenese iz plevelnate njive na večjo razdaljo. Kar se zložbe zemljišč tiče, bi bila ista največji blagoslov za kmetovalca. Dotični zakon je od rajnke Avstrije, ki datira iz 7. junija 1883, drž, odi. 92, in katerega uspehov se vidi zelo malo. Zakaj tako malo? Zato ker kolikor je gospodarjev, toliko raznih misli, in navsezadnje se vsakdo boji, da dobi slabše zemljišče, kakor je bilo njegovo prvotno. Kraj a posebno raznovrstno zemeljsko sestavino, ki je na eni strani lahko peščena zemlja, na drugi težka, na tretji skalovita in četrti močvirje, se da jako težko deliti, da bi bili vsi zadovoljni. Najlažje izvedljiva zložba zemljišč, je v krajih z enakomerno zemljo. V teh krajih se ie tudi začelo delo-ma na tem polju delovati, tako na Nižje Avstrijskem, Češkem, Solnograškein in v Nemčiji itd. V celi prej-šfiji Avstriji mislim, da ni čez deset občin, katere so izvedle zložbo zemljišč. Zložba
seonljlšč bc ne irvrii kar tako zastonj. Države »krbi za napravo načrtov, ureditev novega katastra in vx druge stroške morajo nositi posestniki samL Drugače pa je jalto umestno, da se poklicani činitelji zavzamejo za zložbo zemljišč in vsak želi njihovemu trudu najboljši uspeh. F. M.
Davščina od vrednostnega prirastka.
(Pile deželni svetnik dr. Josip D c r m a -s t i a.)
(Nadaljevanje.)
Zakon pozna slučaie, v katerih se namesto pridobitne, oziroma otujilne vrednosti občna vrednost nepremičnine ob času pridobitve ali otujitve odmeri za podlago vzame.
V katerih slučajih stopa namesto pridobitne, oziroma otujpne vrednosti občna vrednost nepremičnine?
Namesto pridobitne, oziroma otu-i jilne vrednosti stopi občna vrednost i nepremičnine ob času pridobitve ali otu-! jitve v nastopnih slučajih: i 1. Kadar se svoiečasna pridobitna, I oziroma otujilna vrednost ne more ugotoviti, stopi na nieno mesto občna vrednost nepremičnine ob času pridobitve ali otujitve.
N. pr. Janez Rrglcz je s preprodajno pogodbo z dne 20. januarja 1919 izročil svoj mlin in okoli tega ležeče njive Antonu Svetina proti temu, da ga do smrti, kar rabi. vzdržtrc.
Ker r predležečem s'uča|u otujilna cena v prenrodolni pogodbi ni določena, je otujilna vrednost občna vrednost izročenih nepremičnin na dan izročitve, katero vrednost je treba ugotoviti.
Janez BrrfJez je pa pridobil prepro-dani mlin in njive s kttnno ootfodbo z dne 15. septembra 1910 za 8000 Kj ta znesek je pa pridobitna cena.
2. Namesto pridobitne, oziroma otujilne vrednosti stopi nadalie občna vrednost nepremičnine ob času pridobitve ali otujitve, kadar sc pokažejo pomisleki, je li ugotovljena ceni o b č-n i vrednosti nepremičnine ob merodajnem času (ob pridobitvi, otiifilvi) primerna. Tedaj se zlasti v primerih, v katerih obstoji sumnia, da so stranke o ceni podnle napačne podatke ali vzele :<a podlago izmišljene cene, izračunan|u vrednostnega prirastka vzame za podstavo občna vrednost. — Ako se torej pridobitne, oziroma ofurilne cene ne dado ugotoviti in je utemeljen pomislek, da dogovorjene, oziroma iz pogodbenih listin razvidne pridobitne in otujilne cene občni vrednosti nepremičnine ob času pridobitve, oziroma otujitve niso primerne, sme odmerjajoče oblastvo mesto označenih cen določiti in vzeti v odmerno podlago občno vrednost nepremičnine ob času pridobitve, oziroma otujitve.
N, pr, Martin Užaj je s kupno pogodbo z dne 6. februarja 1905 kupil več parcel skupaj za 30.000 K. — Od teh je s kupno pogodbo z dne 12. oktobra 1918 prodal
svojemu bratu Jerneju dv« gozdni parcel za 2000 K.
Ker je Martin Ušaj pridobil več pare« skupaj za nedeljeno skupno ceno 30.000 K, treba je pridobitno ccno odprodanib dveh gozdnih parcel ugotoviti. Kar pa otujiln* cena po 2000 K ni v nikake/n lazmcrju k skupni pridobitni ceni 30 000 K in površju prodanih dveh parcel, je dvomljivo, da bi ustrezal znesek 2000 K občni vrednosti ob otuiitvi, kateri dvom potrjuie tudi dejstvo, da ie brat prodal bratu gotovo za nižja ccr.o, kakor ie pa občna vrednost teh parcel. — V tem slučaju sme odmerjajoče oblastvo ugotoviti po priredbinih načelih občno vrednost, namesto da bi v odmerne podlogo vzelo kupno ceno 2000 K.
Ako bi bil pa kdo kupil parcelo ra 4C00 K in isto izročil svojemu prijatelju p-oii temu. da bi mu pu~til vsako leto pravico do enkratne košnje na travniku bliža hiše, treba je kot otujilno vrednost ugotoviti občno vrednost, ker v izročilni pogodbi ni označeno otujilne cene za nepremičnino.
Posebno je treba poudariti to-Ie. —« Ako je stranka navedla pridobitno, oziroma otujilno ccno, tedaj sme le od« merjajoče oblastvo mesto te cena določiti in vzeti v odmerno podlago občno vrednost. Stranka pa nikakor ni upravičena zahtevati, da odmerjajoče oblastvo na meslo cen ob času pridobitve, oziroma otujitve mera vzeti odmeri za podlago občno vrednost rrencšone nepremičnine ob teh čarih 8. in 10. zakona).
3.	Kadar se pri kompleksu nepremičnin zneski vrednostnega prirastka, ki »padajo na poramezne deleže, ne morejo v zm-islu § 11., od.-itavek 1 in 2 zakona do ločiti po površini, stopi namesto pridobitne, oziroma otuiilne vrednosti občna vrednost nepremičnine ob času pridobitve ali otujitve.
N. pr. Blaž Kamenšek je pridobil a kunno pogodbo z dne 23. julija 1909 pa*-cclo štev, 765 k. o. Šmartno, ki me»4 19.210 m* za 1270 K. Otujil je del le parcel« v izmeri 1910 ms, kateri del je različne kakovosti, kakor ostanek tm parcele, — V tem slučaju, v katerem »ta otujeni in ostali del različne kako« v o s t i. ie ugotovili občno vrednost.
4.	Koncčno jc namesto pridobitne vrednosti odmeri za podlago vzeti občna vrednost nepremičnine ob času pridobitve^ kadar je pri prvem prenosu, ki se izvriH t»e pričetku veljavnosti zakona glede davičU ne orl vrednostnega prirastka po S 8 zakona za pridobitno vrednost vzeti vrednost 1. januarja 1901. — Če sega svoječasna pridobitev v dobo pred 1. januarjem 1901, se pri odmeri ne vpošteva dejanjska pridobitna vrednost, ampak se vzame ra podlatjo pri odmeri davščine občna vrednost dne 1. januarja 1901 (§ 8, zadnji od stavek, zaktma),
N. pr, Jernej Kopač je kupil a kupn« potfodbo z dne 30. oktobra 1885 gozd sa 5000 K, katerega je prodal s kupno po godbo z dne 24. junija 1918 za 35.000 K. — Ker je Jernej Kopač sedaj otujeni gozd pridobil pred 1. januarjem 1901, se ne vpošteva dejanska pridobitna vrednost po 5000 K, <emuč se mora
31
mesto pric aosti, te dole
•zeti za podlago pri odmeri davnine občna vrednost dne 1. januarja
1901Q! čna vrednost nepremičnine ob času »ridobitve, oziroma otujitve, ki stopi na-ridobitne, oziroma otujime vrecl-;i po § 18 zakona po domnevni vre;!:- i '"erajočega oblastva, ki ji slranka s.. urjala, ali po dogovoru ali naposled po sodili cenitvi. Postopanje se vrši tako-le: Ako »e pri odmeri davščine ni držati napovedanih ccn, mora odmerjajoče oblastvo najprej stranko pozvati, da napove vrednosti, ki sc ji zde primerne.
N. pr. Anton Kapš je prodrl t kupno pogodbo z dne 12, marca 1918 gozdno parcelo, katero je leta 1887 pridobil. — V tem »lučaju je treba ugotoviti občno vrednost dne 1. januarja 1901, ker jt bila parcela pred tem dnem pridobljena. Odmerjajoče eblastvo pozove v svrho te ugotovitve stranko, da napove .pbčno viednost prodane nepremičnine dne 1. januarja 1901. Stranka naj se '.emu pozivu odzove icr naj pošteno in po svoji najboljši vetti napove aahtevano občno vrednost. Če namreč Stranka na poziv občne vrednosti v določenem času ne napove, {e kontuniacirana in potem določi odmerjajoče oblastvo občno vrednost samo brez vjakega stran-kir.ega nadaljnjega sodelovanja, kar ;e brczdvomr.o za stranko zelo slabo.
Mnogokrat se manj resnicoljuben otu-ttelj ravuo pri odgovoru na to vprašanje fclcde občne vrednosti dne 1. januarja 1901 ftjame v lastno zanko. Misleč, da bo dav-Ičina nižja, čim manjša je ta občna vred-Most, napove vrednost v prav nizkem znesku. Recimo, di jt otufitclj kupil zemljišče kt a 1885 za 600 K, prodaj pa leta 1917 za S000 K. V tem slučaju sc v/sme pri računanju vrednostnega prirastka kot prldohit-fca vrednost občna vrednost dne 1, januarja 1901, Otujitelj jo n. pr. napove v zne-»ku SCO K; vredostni prilastek zaaia torej J200 K. Če bi pa otujitelj pošteno Izjavil, Hs je bila dotičai občna vrednost 1600 K, ta bi se s sto izjavo strinjalo odmerjajoče •blastvo, bi bil vrednostni prirastek za ftOO K manjši, torej tamo 1400 K Ln bi bila temu primerno tudi davščina nižja,
Ako je stranka na poziv gleda občne frednosti odgovorila in se odmerjajočemu »blastvu 2de strankine Izpovedbe prave, Wora izvršiti odmero. ^Jto pa odmarjajoče »blastvo strankinih r.apovedb nc smatra za prave, mora stranki povedati, katera ce-»itev bi bila po njegovem mnenju pri-Kerna.
Ako stranka v roku, katerega R |e do-fcčiti z najmanj 14 dnevi, ugovarja proti Kotočitvam vrednosti po odmerjajočem ob-ia*tvu, in ako ne pride do sporazuma, •e mora vrednost ugotoviti po sodni cenitvi.	(Dalje.)
Z*
PETROVČE PRI CELJU.
Dne 15. avgusta ;e vse z velikim zanimanjem pričakovalo napovedan kmetski tabor v Petrovčah. Že dopoldne je Bznanjal slavolok pri kapeli, da sc ima 4-'
vršiti nekaj pomembnega. Od vseh strani so prihajali kmetje in njih prijatelji, zbirali so sc na prostoru pred cerkvijo, ki je ; bdi izbran v ta namen.
Kot prvi jc pozdravil navzeče in otvoril iJ.od g. dr. Ogrizek iz Celja, naš neumorni organizator. Toda komaj je pa spregovoril par besed, so že začeli razgrajati ia vpiti tudi nepoklicani socijalde-j mokrati, ali bolje rečeno pravi boljieviki, in skušali motili g. govornika. G. govornik jih je pozival naj se mirno vedejo in zahteval od kolovodje tudi isto. Toda vse zaman. S silo bo dospeli na oder in so hoteli na vsak način preprečiti naš kmetski tabor. Ko so pa prišli naši fantje, so vso to predrzno, poMirovclo svojat odstranili z govorniškega odra. Obnašali so ie tako, kot podivjana živina in to pri tem enemu našemu kmetu oko težko poškodovali, če se ne metim, je dolični kmet-starček zgubil pogled. Naši možje in mladeniči, pa tudi žeue in dekleta so te zgražale nad tivkšno pusurovelostjo in poJivjanostjo. Kljub tej besnesti teh boljše viških elementov se je shod za našo ttvar prav dobro obucscl. Nastopilo je prcccj govornike v-kme tov, ki io kljub divjemu kričanju podali dokaze, kje je prava pot. Najbolj zanimivo je bilo, da niso eocijrlisti glasovali za znižanje carine in ccn drugih potrebščin, in tudi za zni-lajije železniških tarifov niso glasovali. Imajo pač menda dovolj denarja, da le tudi v naprej zamotejo vzdržati takšne cenc.
Kmetje in prijatelji kmetskega stanu! Videli smo na našem taboru, kje ie nam zamore priboriti naša pravica in naša kvo-boda. No premišljamo še veliko, kam nnj se obrnemo, vsi smo čutili, kje j« pravi demokratizcin. Ali morda pri socijaLstlh? Pri listih, ki so ua našem Laboru tako razgrajali? Naša organizacija je edino le KmeLlca zveza, vic drugo je za nas brez vsakega pomena. Zatorej vstopite vei v Kmetske zveze, kajti le ta edina nam zamore pomagati v boju za boljšo bodočnost.
Na vse kriplje se trudijo sociialisti, <la bi si pridobili tudi kmete za svoja temno namer.e. Toda takšnim menda ne bo nobeden iel ;ia limanicc. Tudi takozvana, šel e pred kratkim pečena »Kmetijska stranka« bi rada spravila naše kmeta v umvhe njenih kapitalistov. Pa mislim, da tukaj menda ne bo ugodna lega za takšne nove stvarce.
Kmclsk.a zveza je že naša stara borl-tcljica, le-te se oklenimo, nji posvetimo svoje meči, !e za to delujmo povsod in naj kot pajek razprede svojo organizacijo po celi naši domovini« naj bodri naše polteno k me Iako ljudstvo v boju, za doeego pravičnih ciljev.
Vsi vstopimo v njene vrste in videli boste potem naše uspehe. Ko bomo vsi v eni vrsti, se nam ni bati nikogar, ne od-rpedaj', pa tudi ne cdzgoraj ln le na U način nam je zagotovljena boljša bodočnost. — Ruški mladenič,
S KRKE NA DOLENJSKEM.
V nedeljo dne 17. avgusta po Jutranji ™a5j	na trgu pred cerkvijo
shod Kmetske zveze. Najprvo sta r krat-
kih, a jedrnatih govorih pozivala poslu, šalce tukajšnje kmete gg. Lamprct in Si n fen, naj se organizirajo kakor sc tudi or gaiiizirajo povsem drugi stanovi, tudi kmetje v Kmetskih zvezah.
Nato jc nastopil kot glavni govornik g. dr. Stanovnik iz Ljubljane. Toda komaj je začel govoriti, žc so ga začeli nekateri izzivati. Namen shoda Ln namen vs<n g0 vorov je bil določen strogo kmetskim zvj zam, oziroma kmetskim koristim. Ker oa so liberalci takoj izzvali ton r.a politično stran, je seveda moral g. dr. Slano",iiik takoj v ozir vzeti S. L. S.
Z vznesenim govorom je govornik pozival vse občinstvo, naj je strn.-> skupaj v mogočno Kmetsko zvezo pod praporom V. L. S. Dobro je oiigosal tudi liberalne nasprotnike, ki so hoteli »hod preprečiti in so ves čas zabavljali.
Te naše liberalne zabavljače je ',;e-ba javno naslikati, kdo iti kaj da sol J a prvič trojice teh, ki so presedeli več lel v zaporu zaradi zapovedi: »Ne ubijaj!« In ker jih peče vest, si jo hočejo utolažiti pri liberalni stranki, Iti je božje in cerkvene zapovedi že zdavnaj zbrisala. — Potem j« zopet druga trojica, ki to bili med v,>j-tko pravi oderuhi kmetov: to so vojni dobavitelji ra živino, žito in seno. Kmetje sa te spominjate, ko to marsikateremu izmed nas pobrali zadnjo bilko sc:ia, in od-gnali skoro zadnji rep iz hleva?
Kmetje, vzdramite sc! Ti, ki Vam brajiijo v Kmetske zveze, *o vaši največji škodljivci! Strašno so vas drli med vojno, in tedaj hočejo vas zapeljati na drugi način.
Poleg teh zgoraj navedenih jih je ša nekaj in ticer, ki diie po »koruznem zakonu«, ki jim bolj prija Borštnikova £no-saarija, kot pa ccrkcv, in ki sploh sovražijo duhovnike že po tvojem »naravnem instinktu«. Takim in sličnim zakli-čemo: Res, krasno je sortirana vaša Ji)S. na Krki, g. predsednik nadučitelj Samec; dober tekiII
Med govorom g. dr. Slanovnika jo tvdi fantalin pismonoše trobil zadaj za Borštnikovo hišo v gasilski rog. To pa povemo tako-le: Borštnik, za gasilno orodje amo dajali vsil Le nikar torej no Porabljaj gasilnega orodjal Čudno pa l« to, da je ravno ta lan talin bil v jeseni zaposlen pri tatvini vojaških pušk iz gasi.n« shrambe.
KRKA PRI STIČNL
Pri zadnji seji Kmetske zveze na Krki ie naš predsednik Lampret govoril med drugim tudi o tem, kako bo zoaf po vojsM kmalu za kmeta še slabše, kot je bilo P""«* vojsko. Med vojsko prihranjeni denar oo kmetu kmalu pošel. Za denar bo spet trda, kot Je bik pred vojsko. Vse, kar kiaet kupi, je vcak dan dražje, kar pa proda, i« čedalje bolj poceni. Za obleko, za usnje: kar kupiš, za vsako reč moraš dati zdaj toliko kron, kolikor d dal prej krajcarjev,
Krona za krajcarl Naj to velja tudi ia ti* vino in za prešiče, enaka «avica »a vse, potem bo »vina po 40 K 6» pr««« kron. C-..-	n ,
Visoki gospodje r LjilUJnid in v Bd-jfradu, ki «o meje »april res b «am« W~ basei nale jfcivftHJEgle.? Imatf
eato, da so kmeta pritisnili in da mestna gospoda je meso bolj poceni. Ali ni tako? — Vse na svetu že štrajka, zakaj bi pa kmet ne! Kaj ko bi tudi mi kmetje rcklii iTa mesec ne damo v mesto nobene živine, če nam meje ne odprctel Fabrikantd »o združeni, ne prodaja vsak sam zase, samo da dražje prodajo. Naj bi se tudi kmetje združili v prodajnih in nakupnih zadrugah, da ne bo treba prodajati takrat, ko so cene nizke in ker jc ravno denarja treba. Ako bi kmetje ene občine večkrat na leto naročili cel vagon moke, ali bi ne prišla veliko ceneje, kakor pa čc inoko na kile kupuješ v prodajalni. Ta profit, ki preku-pec in trgovec od njega živita, m ari bi ta dobiček ti spravil ne samo pri moki, ampak pri vsaki reči, ki jo moraš kupovati Samo vprašanje jc, ali smo za nakupovalne in prodajalne zadruge kmetje že zreli nli še nismo?
Padla jc pri seji tudi beseda, naj bi ljubljanski konsum ustanovil tudi na Krki svojo prodajalno lako kot jo jc v Sv. Križu pri Kostanjevici. Konsum na Krkil Vso skrb za prodajalno prevzamejo v Ljubljani, mi samo »dober slonimo« vsak za 60 K; č« prodajalna nc bo šla, zgubimo samo teh par kronic, druzega nič.
Nikar sc več ne držimo tistega, kakor so naši očetje rekli: Dober gospodar dom* pridela vse, kar se na kmetiji potrebuj«. Vzemi ob nedeltuh popoldne svinčnik v roke, pa si zapisuj: Kaj ti več nese, če veliko žita seješ ali če živino za pleme rediš? Ali ti več vržc,"čc se z debelimi voli poslavljaš ah če krave rediš za mleko in za pleme, ali bi morda za prešičo več dobil? Okoli Ljubljane, kjer po bolj napredni kmclie kot po Dolenjskem, tam so žito pred vojsko že skoraj popolnoma opustili, ker jim je moka cencjc prišla kot žilo. Tudi za lan in za proso se jim ni izplačalo, ker so ketenino in riž dobili cencje. Zato bo gotovo v dolgove zalezel, kdor bo k:ne-toval po starem. Znto naj bi Kmetskf zveza prosila patra priorja v Stični, nai bi pozimi priredili v Stični tedenske kmetijske tečaje za gospodarje in za gospodinj«. In čc bi stiški samorlan ustanovil kmetijsko šolo v Stični, bi samostan kmalu postal to, kar jc bil pred dve sto leti: velika dobrola za dolenjsko plut.
Za dohodninski davek naj *e postav« tako prenaredi, da bodo dohodke in stroške za vsakega posestnika določili pri občini tisti možje, ki jih bodo za to izvolili vsi. ki ta d&vek plačujejo. Kako velikanske dohodke da ima kak kmet gor v Ko-rLnjskih hribih, to ve zdaj veliko bolj natanko kakšen škric v Ljubljani kot pa Ko-rinfski kmet sam. In čo kar Hkratni km» tastralnj dohodek vzamejo, čemu potaan kmeta silijo, naj pove dohodke te strošk««! Ali se ne pravi to kmeta imeti za nore«?
V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU
6e je vršilo v nedeljo dne 17. avgusta t. I ustanovno zborovanje Kmetske zve*». Udeležili so so ga skoro vsi moije in fantje ter veliko žena in deklet G. dr, Sta-novn.ik iz Ljubljane in posestnika Škof ca in Lainpret s Krke so v navdušenih dah pojasnjevali pomen in namen Kmetske zveze, Zborovalci so soglasno pritrje-
vali n»lh izvajanjem. Resnega fn stvarnega nasprotnika ni bilo nobenega.
Članov Kmetske zveze s« fe doslej priglasilo že lepo število, drugi se še oglašajo.
Resolucije so bile soglasno sprejete te-les
1.	Zahtevamo, da •>« nam z,i življenje neizogibne potrebščine: usni», obleka, sol, sladkor itd. čimprej nabavijo v zadostni množini in po zmernih cenah.
2.	Kmetskim pridelkom: žitu ter živini h* mora določiti cena, ki je sedanjim časom primerna, da kmetje ne bodo zopet Jeli UtK v dolgove,
3.	P, pomanjkljivo žigosanem denarju naj se po viradih kmetom ne delajo težave, kakor doslej in pri zamenjavi kron x novimi dinarji naj se zamenja ena krona za en dinar.
4.	Naši fantje in možje naj se na neobhodno potrebne vojaške vaje ne kličejo ob času največjega poljskega dela,
5.	Most, ki pelje na deželni cesti čer reko Krko v Šmihel, naj vzame čimprej dežela v upravo, ker ga prebivalstvo udeleženih vasi ne more vzdrževati.
IZ OKRAJNE KMETSKE ZVEZE ZA KAMNIŠKI OKRAJ.
V	nedeljo dne 10, avgusta 1919 se Je ustanovila Kmetska Zveza za Ihansko župnijo.
Na ustanovnem občnem zboru je govori! ta nik okrajne Kmetske Zveze Bore.
Zbrani ihanski možje so stavili več važnih zahtev, katere so se v obliki resolucij poslale Jugoslovanski Kmetski zvesl v nadaljnje poslovanje, i tem so Ihanci pokazali, da dobro poznajo položaj, v katerem sc danes nahaja kmet, iz katerega se bo reši! le potom močnih političnih in gosprgarskih organizacij,
V	odbor so bili izvoljeni le iro*je, ki hočejo vestno in zvesto čuvati kmetova pravico m koristi.
Obsodili so Samostojno kmetsko strs.nl-o, kalera po eni strani taji in skriva svo* liberalizem kot kača noge, po drugi stiani te pa hvalijo, da imajo i« 100 po-sloneev v Narodnem predstavništvu.
Vftl Ihanci nad 21 let starosti moškega in ženskega spola se hočemo vpisati v Krr.eUko zvezo, katera temelji na krščan-skerr programu.
V	nedeljo dne 17. avgusta 1919 io j« pri n«» v Mekinjah ustanovila Km-;tsUa z ver*. Na ustanovnem občne zboru so govorih' Poslanec Štrcin, odposlanec Jugoslovanske Kmetske zveze g, Kremžar lo tajnik okrajne Kmetske zveze Bore,
Posvetovali smo se prav posebno o skupni prodaji plemenske živine Iz dežele, o zavarovanju goveje živine, o gospodarskih nabavnih jn prodajnih zadrug.A, »» : agrarni reformi zlasti z ozirom o*	j
in korporacijske planine, da bi tn	'
res isti živinorejci teh krajev v :a »orabo, kateri nimajo lastnih planin. Zl.trti živahno s<? je razgovarjalo ljudstvo o korpora-cijskih gozdovih v kamniški Bistrici, ki bo odločno zahtevalo, da se raztegne pravica do potrebnega kuriva na vse mejne občine mesta Kamnik za tiste, kateri nimajo nič lastnih gozdov.
Vpisanih je 33 članov, ki so vplačali članarino, ostale člane bodo pa vpisali odborniki po svojih vaseh, in sicer vse nad 21 let stare osebe kmetskega značaja.
Sklenilo 3e je. da ima odbor redne mesečne seje, pri katerih se imajo obrav« navati najvažnejša in najbolj pereča kmn tijska vprašanja tekočega časa.
Samostojnost kmetskega stanu je od-^ona od popolne in tesne organizacije ia H stanovske izobrazbe naših kmttoval« :ev, zato je nad vse potrebno, da gospo« darji in gospodinje, dekleta in fantje rea trajno in pa^Uivo brebirajo svoje stanov« sko pofihčtMi glasilo »Domoljub«, ki prina« ša delovanje in gibanj« po Kmetskih zv* zah iz cele Slovenije, kar je vsaki Kmet skj zvezi v spodbudo do vztrajnega deli za kmetsko ljudstvo,
V	nedeljo dne 17. avgusta 1919 snu pri nas ustanovili Kmetsko zvezo za ob* čine: Stranje, Županje Njivo in Bisteršica
Na ustanovnem občnem zboru Kmei ske zveze so govorili: državni poslanec I* Štercin, od Jugoslovanske Kmctsk« zve« g. Kremžar in od Živinorejske zveze zi/ kamniški politični okraj tajnik Bore.
Govorniki so nam po&lavili pred oŠ najvažnejše politične zadeve in najbolj p»« reča gospodarska vprašanja današnjejJ« časa.
Uvideli smo, da če hočemo slediti drugim, spoznavati naše izkoriščevalca ter branili svoje pravice, da se moramo izobraževati, to jc: pred vsem več Čftati nai strokovno-politični list »Domoljub«, ki pri« naša delovanje Kmetskih zvez po vsej Slo« veniji ter nam kaže pot, po kateri imam* hoditi in o čem se posvetovati.
Zborovanje Kmetske Zveze v Nevljah.
V	nedeljo dne 17. avgusta 1919 se f« vršil ustanovni občni zbor Kmetske zveza za faro Nevlje.
Na ustanovnem shodu so govorili: dr< vžani poslancc Iv. Štercin, zastopnik Jugoslovanske Kmetske zveze g. Kremžar fc tajnik Živinorejske Zvezo za kamniški politični okraj Bore.
Odborniki poberejo članarino vsak 1 • svoji vasi in vsprejmejo v Kmetsko zven v'sc nad 21 let stare člane moškega in žei» skega spola, ki so kmetskega značaja.
Prihodnja seja odbora Kmcfske zvez* v Nevljah se vrši prihodnjo nedeljo p< jutranji sv. maši v društvenem domu * Nevljah. Pri tej sefi se vsprejmejo pristo-pivši člani v Kmetsko zvezo.
Ker je močna organizacija kmetskem* ljudstvu tako neobhodno potrebna, naj od. borni!'1 ne zamudijo prilike stopiti do vsakega farana in ga vpsati v Kmetsko zvez* ter poberejo članarino
Na tem zborovanji* so se sprejele sle« deče resolucije:
1.	Zahtevamo, cla sc da volilna pra« vica ženskam vseh stanov bron izjeme.
2.	Naj sc odmera dohodninskega dav< ka začne šele pri dohodkih 10.000 K.
3.	Naj se osebna vožn:a na železnicafc zniža, znižajo naj se takoj tudi carinski tarifi za kmetske potrebščine, kakor n. pr. za sol. sladkor, petrolej itd.
4.	Cene živini in kmetskim pridelkom naj sc uredijo in vsaj tako visoko nastavijo, da bo kmet mosel pokriti svoje stroške,
5 Za revno ljudstvo nai M preskrbi živila, usnic m obleka po znatno znižanih
eeriah.	,„_„
6. V najkrajšem času na) ie ustanovi zavarovalnica za živino.
7. Veri ž ni ki nai se strozie «iyi doslej kaznujejo, in nai »e vojnim dobička, jem oaloie primerni davki, da bo kmetskemu »tajni znaLno zlaišano davčno breme.
8.	Kmetski posestniki na) te nc kličejo t orožnim vaiam ob	največjega dela, tropak nai se rame preložijo orožne vaje aa primerneiši čas.
9.	Poduk v ljudskih tolah na deželi naj s« primerno preuredi, da bo iola na deželi v korist kmetskemu ljudstvu. V šolske za-•tope nai pr.dejo tudi kmetski zastopniki.
10.	.Agrarna reforma nai »e takoj izpelje, da bo tudi kmetski stan imel od tega l»ai koristi.
VAČE.
»Kmetska Zveza v Zasavju« je na •hodu na Vačah sklenila med drugimi •ledeče resolucije:
1.	Zahtevamo, naj vlada varuje rev-■ejše ljudstvo pred oderuhi tn izkoriščevalci. Da se zmanjša neznosna draginja, aaj se zniža carina za sol, petrolej, obleko, usnje, orodje in sploh za kmetske po't' ■'' •> ■/ isl;-va v/.roka naj se oHpro mc;e za potiebni uvoz in izvoz. Špekulantom n, j se ne daje izvozno dovoljenje.
2.	Ker 50 naše ceste v izredno slabem »tanju, se poživlja cestni odbor, da jih popravi.
3 Vojna posojila nedoletnih, občin, posojilnic, poslov in delavnega ljudstva »ploh, naj obdrže vojno veljavo,
A. Vlada naj sprejme tudi »labožigo-san denar ket dober, Icer ljudstvo ni krivo, če se jc slabo žigosalo.
5. Pristojne oblasti naj poskrbijo, da •e vrnejo cerkveni zvonovi, ki niso ie preliti in se nahajajo v Nemški Avstriji, •n si • ; ri Gradcu in drugod
BANJALOKA-
i.lska zveza v Banjaloki je spre-tela med drugimi tudi »ledeče resolucije:
1.	Vodna moč Kulpe naj te uporabi v proizvajanje električne moči in to v rvrho razsvetljave, kakor tudi kot gonilna «oč za žage, mline itd.
2.	V lovski zakon naj te »prejme zajec kot škodljivec, ravno tako kot lisica, i Usice in jastrebi naj se temeljito pokončajo, Letos je napravila lisica več škode, I kot znaša lovska najemnina.
3.	Občinski reveži naj »e oskrbujejo »k\ipno v eni hiši in naj ne hodijo od hiše io hiše. Plača naj se pri davkih za njih vzdrževanje, tako da bodo vsi enako pri-»adeti.
4.	Par rcsolucij glede lokalnih razmer.
5.	Tihotapstvo s tobakom naj se za-tre. Da naj »e na deželo več tobaka. V mestih ga je preveč, na deželi pa premalo.
6.	Enake resolucije kot v Zasavju pod 1. In 4., z dodatkom, naj re rešitev valutnega vprašanja kmalu izvede.
6'
ST. VID PRI STIČNL
Resolucijo Kmetske Zveze Št. Vid pri Stični, ko »o »c sklenile v seji, dne 3. avgusta 1919,
l Naši ljudje »o vznemirjeni ln skrajno nezadovoljni v»led »lino visoki odmerjeni dohodnini. bavčna oblast »ahteva placevanjc dohodnine »a naza| ln za naprej, dasi ibo ta davek viako leto plačevali. Na naših »hodih ido zahtevali, da »e »me računati dohodnina iele pri dohodkih 10.000 K. Vse naše prošnje io zahteve »o ostale na papirju.
Poživljamo naše zastopnike, da uporabi« najskrajnejša sredstva, ako vlada ne ugodi upravičeni naši zahtevi glede dohodnine.
2. Odpiavl nai to carina za važne življenjske potrebščine. Dovoli naj s« prost izvoz naših pridelkov. Cene našim potrebščinam
uomil	iu«1bv ti	s.vuv	t-----—----
silno rastejo, našita pridelkom p« vedno padajo. Jasno j«, če bo ilo tako naprej, da bomo ie v nekaj letih popolnoma uničeni. Poziv-
I
Sloga fači, nesloga tlači. Zato tja ni dobromislečega slovenskega kmeta, ki ne bi bil član Kmetske zveze.
Iamo naše zastopnike, da zastavijo vse »ile, a preprečijo v pravem času propast kmet-»kega stanu.
V seji. dne 6. tulil« 1919 »mo sklenili »ledeče:
Sklene »a vložiti potom Kmetske Zveze aa okrajno glavarstvo vlogo, da te povrne županom stroške, ki »o ih imeli, ko »o morali iti po rekvirirane konje v Kranj ln da te •aj da onim, ki to dali koaje vojaški upravi na razpolago, odškodnina. Vcčlm posestnikom »o poškodovani ln tudi zamenjani komati. Škoda, katera naj »e dožene potom županstva, naj vojaška oblast po,.ne. (Še nismo prejeli odgovora.)
Naša Kmetska Zveza ima viako prvo nedeljo v mcsecu tejo, katere te udeleži vedno okoli 50 do SO odbornikov podružnic. Posvetujemo »c o vseh važnih zadevah, političnih ln gospodarskih, pretečenega mcseca.
IZ TREBELNEGA.
10. avgusta le bil ustanovni »hod Kmetske »veze. Možje »u t navdušenjem pozdravljali, da »e organizira tudi kmet io tako združen tiija pravice, ki mu gredo in te zoperstavi vsem različnim oderuhom. Takoj te je vpisalo 80 kmetov ln izvolili so odbor sledečih tnoži
riedtednik: Martin Pavžič; odborniki: Dragan rane, Starič Ciril, žužek Franc, Jurij Nadu, Perko Jožef, Z>.rc Ludovik, Hrastar Miha, Simer Jožel, Zarabec Jožel, Roišček Franc, Nadu^ Anton, Kolar Franc, Zupančič Ja:icz.
Sprejete »o bile naslednje resolucije:
1.	Kmetje, »brani na ustanovnem sliodn K. Z. za Treliclno poživljajo deželno vlado, da kar najpreje uredi, da bodo ubogi kmet c milili dobiti toliko potrebno blago ln usnje po primernih cenah.
Nastopi aai proti nečloveškim oderuhom, ki zahtevajo od ubogega kmeta ca 1 kg usnja BO do 140 K. Kako naj kmet obute družino »a zimo. ker te že tedni zadolžulc.
2.	Silno obso njo vnem krivično razdeljeno ovebno dohodnino. Hiiar, ki t« dal ta vte »voje imetje 300 K, mora plačati dohodnine 103 K. Mari naj bi mu knjžo vzelll Sedemdesetletnega očeta, ki |e bil cel t*» vojske » edino hčerko doma, njegova dva tinova pa tta bila cel ta« v vojski tirja o za osebno dohodnino. Ker M ttari oče zaveda, da je potreben podpora aa pa cdrtije ln ne mara plačati, mo groze, da mu vzemejo kravlco. Kaj takega al povsod! Bo že prišla doba, ko na bo vač mogoča delati tako »traiuo krivica, »ato pa Ia »kupil kmetje, v (logi je moč.
li ®h«oj»;o »amostolno K metliško stranko, ki »1 )« nadela Ime .stranka« zato, ker hoče ob strani stati tako kmato vedno tovrai-nlm liberalnim doktorjem. J. D. S. preja lma-oovnna liberalna »tranka jo uporabila kot klin, ki gn ikuža zariti v enotno organizacijo kmeta ln ga tako zm svoja oderuška namene oslabiti.
Iz pisarne J. K. Z.
Pozivamo vse Kmetske zveze in niil podružnice, da zberejo sledeče podatke.
1.	V našem okolišu se nahajajo sledeči velcposeslva...
2.	Velikost (— ha gozda, — ha njiv — ha travnikov, — ha pašnikov itd.J. '
3.	Hiša je pripravna za ...
4.	Gospodar (ime, tujec ali Juijo-slovan).
5.	Koliko zemlje je pridobilo velepo-sestvo v teku časa na račun okoliških kmetov?
6.	Kako velika so v srednjem posestva okoliških kmetov?
7.	So potrebne v bližini gospodarske šole, in katere?
8.	Kakšne javne naprave so v okolišu Kmetske zveze potrebne (mostovi, ceste vodovodi, železnice itd.)?
9.	S čim »e prebivalstvo peča (poljedelstvo, živinoreja, vinogradi, obrt, krošnjarstvoj?
Prosimo, da vse te podatke zherete ln dopošljete tajništvu.
Za pogorele« v Zat>radcu je poslalo tajništvu Katol. izobraževalno društvo v Radovljici znesek 244 K.
Vsem Kmetskim Zvezam. Resolucije, ki nam |ih vpošil)a(e, zbiramo, najvažnejše priobčujeino v »Domoljubu«, nekatere pošiljamo na deželno vlado, nekatere j>a Jugoslovanskemu klubu v Belgrad. Ker »e nekatere zelo važne resolucije vedno in vedno ponavljajo, jih ne priobčujeino, so pa zelo dober materijal, na katerega te lahko naši poslanci opirajo.
»»
DomoijuS ovai4 pisra?.
19.
Kaj te z našimi načeli?
Pravite, da »o nekateri začeli dvomiti, ali »o naša ttara načela sploh 4e veljavna. Mislite na načela, ki iih je oznanjal Leon XIII. v »vojih okrožnicah o sociair,« m vprašanju, potem na načela in navodila, ki »o jih podali našemu ljudstvu slovenski katoliški »hodi. Ali ta načela in navodila 'udi v današnjih razmerah le veljajo ali ne?
Načela »o misli, ki ravnajo iašc hotenje in delovanie. Kdor hoče pomagati kmetom ali delavcem, mora vedeti kako. Vedeti mora, kaj te krivo, da se kmetom in delavcem ne godi dobro, vedeti mora, kje je pomoč, Ako je premislil vsa vpra* ianja, ki »o » kmetskim in dtlavčevm sta-noro v »vezi, ako )• našel prave odgovore na ta vpiaianja, ako ima torej vodilna misli, kako bi »e moglo pomagati delavskim »tanovom, ako nam te misli razloži, tedaj oravimo, da Htm je razložil načela, kako delavcem ln kmetom pomagati. Taka načela te razložil Leoo XIII. v okrožnici o delavskem vprašanju, tak* načela »o podali slovenski katoliški »hodi v naših do-i mačih, zlasti kmetakih in delavskih vprašanjih.
Odkod je Leon XIII. zajemal ta nače-f U, odkod so jSh zajemali alovenskl kato-Hški shodi? Prva, najvišja, »pošna načela »o zajemali naravnost Iz božje besede, '* i evangelija, U krščanstva, ia krščanskega

p&u£a o pravičnosti la ljubezni. Zato M U načela večna, kakor j« večna božja beseda, kakor j« rečen evangelij, kakor U ;rečno kričanatro. kakor ja krščanski nauk o pravičnosti ln ljubezni. Kdor bi zavrgel ta načela, bi zavrgel božjo večno resnico. Dvomiti o teh načelih, bi aa dejalo dvomiti o resničnosti krščanstva.
Seveda takih splošnih načel nt mogoče takoj uporabitL So presplolna, in pr»« malo določena, da bi mogli po njah re<'>-yatl vprašanja dejajskega življenja. Ni d® »ti na primer vedeti, aa mora vladati * irseh medsebojnih razmerah krščanska pravičnost, pok.****! j* trebi tuc", v čem take pravičnoeH r( h kako bi t« morala uveljavilL Zato j« tr«&* i* tplošf.ih s pomočjo pamc+i, r**i>-aU in določil'' tr<\ij splošna načela, ki so bolj lnravnaf na i dejansko življenj*, č> beremo okroink-« ' Leona XIII. ali sklep" katoliških shodov, ! najdemo cel« vi*?.« takih načsl, & nam ka- ; žejo, kako bi sa nvravtU uveljavi') križan- ; ska pravičnost v r9f7«-)u države do delavskih stanov, v rvr.«« delodajalce«- do j delavcev, v raarserk; ralib-n obrti ii trj5<»- J vire do kmetov. Tik^'. ti* r,ačeV\ 11 večr--» j travu, saj nbo	i Lr.V.*?	;
božje resnic? i;* i7.re..V.'<	l' ln- j
lo ncspemctsfrv i: drsr>.i J.H ta.rdk&va'.i i u • tam c t;, v aif.	i.
Potprr> so p.-. i« r&z.r.l načini, ra?ai«j j ob;ike, L«, k o a*j bi t* taka tvačela v nekih gotovih rnznujnJi ureljavJt, Takih načinov, taLi'i oblik i« čauih več megučih. Časih je en način za en čas primaren, manj primeren >1 u drt-.g /a* ia druge razmere. Ka/ bi bilo dobro v teh razmerah, bi bilo v drugih razmerah muiij dobro. Na primer: Načelo Je, da delavni čas ne bodi pred ilg. Delavko je človek, in ie živina potrebuje počitka, kaj ia le človek. Kakj ! dolg naj bo delovni čas? Tega ni mogoč« enkrat za vkuloj določiti in ra povsod enako in natančno določiti. Leon XIII. ie postavil samo načelo, da ne sme biti dtlo predolgo in da mora biti počitek zadosten, kakšen počitek j« zadosten, to, je dostavil, se revna kajpada po času in kraju in de!u| naravno ja, d* mora biti delo pod zemljo krj?e kakor p* kako drugo lažje delo. Drugi katollŠKl shod je zahteval bolj določno, da naj bo težje delo, zlasti po rudnikih, samo osemurno, v mali obrti in trgovini pa deseturno. Ta zahteva il nič ta-kega, kar bi sc ne dalo Izpremeniti. Tak« reči te n« dalo kar kratkomalo za vselej določiti ln odločiti Naša vlada je prosl*-slla za vs< eskrtn« delavce osemurni delavnik. Malo modro bi zahteval kdo, da bi se določil tak čas tudi za poljedelstvo, Kar je mogoče določiti v obrti, je nemogoče pri poljedelstvu, kjer letni čas in vreme in delo \&vno aoločuj«, kdaj in doklej mora krnet Jtlaii, Glejte, tu Imamo zgled, kjer je motfo&t postaviti le bolj splolna načela ln kjer a« posamezne zahteve s časom ln krajem tanko menjajo. Takih reW je mnogo. Mogoče je dati kaka navodil«, a taka navodila niso nelzpretnenljiva.
Naj navedem ic po*«bno značilen igled. Prvi katoliški ehod j« dal navodilo, naj bi se povsod snovala katoliška politična društva. Kakor vest«, sc sedaj ne snujejo več, ln kjer so bila, so zaspala. Zakaj tako? Tisto n&vpdilo m je oziralo n« po-
sebna tedanja razmera. Sedaj so se razmera izpremenile, zato navodilo ni več veljavna Ne da bi n« veljala več načela o katoliški politiki. Ta načela so večno veljavna, a oblika, način, kako naj se uve-
rlja kat. politika, ta se mani«, Danes ae zdi najbolje tako, da »e organizirajo posamezni stanovi, kmetje, rase, obrtniki z*.««, deU.vci zase. Vsak stan ima namreč tvoje posebne zadev* in zahteva, ki jih bo sam, če bo organ:zirsn, najlažja branil in uveljvljal. Vendar se mora ravnati vsak st»n tudi po načelih krščanska politike. 7.0 V> so zclniifrvi vsi stanovi v višji enotni organizacij, v Slovrr.ski Ljudsid stranki. Strank«, skrb' da je med /sami stanovi sogU*;-« po m« čelih krščanske
Eravičnoati in ljubezni, obenem pa stran-a zastopa skupile zadev« vseh. Mogoča H l<"> poiskali tudi kako drugačno obliko^ "t i^f >'o s® la oblika lepo strinja s kr-ČJac.nklmi načeli, torej tuiti z načeli katoliških shodov, če ne po črki, pa po duhu, la dv.h /j, ki oživlja.
Glejte taka ro načela večna ln večno -veljavna, načini in cblika v katerih xt načvla uresničujejo, ts oa lahko s kraj i\ &u;i menjajo.
JySokoli".
(Z dežele.)
Nciij pisarim, poljsko delo mi ne pripušča toliko časa, da bi se pečal s pisanjem, vendar Vam napišem, g. urednik, teh par vrBtic. Povem spočetka, da ne gojim nobenega sovraštva do sokolske organizacije in da so te vrstice pisane iz namena, ozdraviti rakrano na našem narodnem telesu. Zasledoval sem zadnji čaj razvoj sokolske organizacije na deželi, toda od dne do dne vidim kriva pota, na katera j« zašlo naše sokolstvo. Kar počenjajo Sokoli zadnji čas po deželi, presega vse meje in kdor cd blizu gleda to poče-njanje, inora • pravico odrekati sokolstvu ime kulturne in narodne organizacije. Organizacijo sodim jaz po dejanjih, ne po lepo pisanih programih. Priznati moram, da so ti privzeli lep program, kdo bi ga n« bil vesel, če bi ga resnično izv.\).ali in živeli po njem. La poglejmo malc.| »Sokol spoštuje versko prepričanje vsakogar«, te glasi točka o njihovem razmerju do ver«. Kajn«, lepo pisane, a v resnici vidimo, da i>« v Sokolu zadnji čat goji strupeno sovraštvo proti vsemu, kar nosi katoli." ime, noben človek, kl hodi v cerkev, ni varen viti pred njihovimi napadi, norčujejo et i* «n3'b vorikib nvelinj, cerkve te izogibajo, duhovnike sovražilo bolj kot hudodelcu, vcaka verska vaja jim j« v tpodtlko.
Kje j« ono spoštovanje, kl ga nam oznanjujete? Povejte nam rajši, da so Vaii voditelji zapisani v &vobodomisels>tvu. Vi ste pa oni, kl Imate širiti to zdaj po vaseh. AH nimat« toliko poguma, da bi to tvoje ttališče javno in odkrito pripoznali? Ali ne zaupate toliko v muk svobodomi-selstva, da bi ga javno razglasili in odtrgali od se krinko hinavščine ln hinavstva. Grozdje je še prekislo. Vašim bratom češkim sokolom ne moremo odrekati tu od-
kritosrčnosti Priznali to, da so prednja straža svobodomiselstva, julija inescca o priliki Iiusovih slavnosti so izvršili izstop iz katoliške cerkve. Proglasili so: »Kdor je Sokol, ta lz katoliške cerkve vunl« To je vsaj odkritosrčnosti Vsi pa vemo, v kako ozkih zvezah stojite s češkimi Sokoli Čakate torej samo čas, v katerem vržete od sebe to Vaše lepo geslo o spoštovanju do verskega prepričanja posameznika. A nas kmetskih mož in fantov na ta lim ne dobite. Predobro poznamo Vaša dejanja, da bi zaupali Vašemu programu, zato ne varajte našega ljudstva, ali pa sprejmite prepričanje večine našega naroda, potem pozdravljeni In kaj je Vaj kulturni program? Veselico s pijančevanjem in plesi. Do 6. ure zjutraj so pri na* zadnjič pletaii Vaši bratje v krojih, ia t« te godi skoro na vseh vaših veselicah.
Cd imate kaj srca do svojega naroda, ne zavajajte fantov in deklet k razuzdanemu življenju. O grehu z Vami ne govorimo, vendar z ozirom na splošno nravnost morate prenehati t tein, kar počenjajo sokolska društva v tem oziru. ReS moram, kar ste si pridobili novih članov< ste jih dobili s plesom in t pijačo, ne pa I resnim vzgojevalnim delom. Mladina naša že itak rada pleše in pijančuje in sedaj naj naša kulturne organizacije šc to po-tpešujejo! Kaj so tisoči čistega dobička, katerega napravite ob takih prilikah, na dru^i strani je pa tisoče izgube na našem narodnem blagostanju, kajti nravno življenji odvaga daleč tiste vaše tisoče.
Pripoveduje sc mi, da se je ob neki taki priliki zahtevalo od bratov-plesulce* po 1 K od ene plesne točkej potem ni čuda, da izkazujete tisoče čistega dobička, A trezni, pametni ljudje ne bodo sodili sokolske organizacijo po teh tisočih, temveč po delu in uspehu vašega dela. Iz žepov naSih sinov pobirate zadnje novce z« plej in pijačo, samo da morete izkazati toliko in toliko tisočev dobička.
Vt« prav, mlad fant mora imeti mala zabave, vendar da bi na ta način uničevali njegove duševno in telesne silo, na gre, Fant in dekle, ki do 6. ure zjutraj ple-šeta, nista drugi dan za nobeno rabo. V. mestu si morda lahko privoščite kaj takega, a za naše kmetske in delavske sinovo to ni. Zato Vas v zadnji uri poživljamo, da prejenjate s tem po deželi, če ne bomo prisiljeni vstati javno proti Ve« *'m prireditvam. Kar pa počenjata z našimi otroci, js vnebovpijoče. Do polnoči jih pustito na veseličnem prostoru bre* soremstvu, zastrupljate otroška srca že v ne/ni mladosti. Naša šolska oblast je slepa napram vsemu temu. In voditelji so-kolskega naraščaja so po večini učitelji. Navadite te uboge otroke pač lepih kretenj in gibov, a dušo njihovo jim z veselicami in t plesi ugonabljate. Telovadba ne bo rešila naše mladine brez druge vzgoje. Kdaj smo še čitali, da bi to ali ono sokol-sko društvo priredilo kako predavanja, vsaj pri nas na deželi. V našem kraju imamo staro sokolsko društvo, a o kakem predavanju ali drugem izobraževalnem delu nisem čul besede. Malo telovadbe, pa še to za najbolj idealne, starost«? in drugi voditelji se pokažejo le pri veselicah
s T
n pa;adah, to ,e slika sokolskih društev po uežeii. i telovadbo se pričenja, s plesi končava kulturno delo podeželneta so-kolsiva. Zalo m čuda, da organizacija ne uiore uoseci posebnih uspehov, vzlic svojemu lepemu programu. Kes jc, da je zadnji čas prišlo novo življenje tudi v sokol-eao organizacijo, a to je zopet ono hipno navdušenje brez trajnih uspehov. Zoprna pa postaja bahavost, katero kažejo Sokoli zadnji čas; nastopajo kakor bi imeli celo deželo za seboj, zahtevajo zase monopol organizacije in se hudujejo, če je človek noje priznati kot edine zveličavne organizacije; pa tudi patriotje so veliki, to je sicer samo njihova sveta dolžnost, a da odrekajo vsem drugim organizacijam narodno prepričanje, presega vse meje domišljavosti. Njihovo delo za narod sem tgoraj dovolj označil: ne z vpitjem, ne pri pulnih kozarcih, ampak v resnem izobraževalnem delu se zrcali ljubezen do naroda. V našem kraju so njihovi agitatorji obljuboviili iantom, kdor bo Sokol, mu ne bo treba k vojakom. To 6e sicer smešno čuje, a rcsnica je, da s tem agitirajo. Zopet urii^i sanjajo, da bo Sokol državna organizacija, poleg katere druge ne bodo »rncle obstojati; upamo, da se država ne bo rpušJala v take pustolovščine.
c pripovedoval bi Vam teh stvari, če ti jih r.e oznanjali okrog po vaseh tudi resnejši ljudje iz sokolskih vrst. Na tem vidimo, !;itn pripelje človeka domišljavost in br.hcvcst. Ali uverjeni bodite, da treznih !;•:-■! rj premotite s puhlimi besedami. Natn ni vse eno, kaj in kako sejemo In zato tudi nc bomo dopustili, da bi Vi med našo mladino sejali nekaj, kar sploh ne bo obrodilo ali pa le slab sad. V prihodnjič Vam hočem napisati podrobnosti, da uvidite, kmetski možje in fantje, da so-kclsha organizacija ni za kmeta, ki ima ticcr lep program, če pa pogledaš, vidiš, da je njihov program le za nevedne ljudi to samo na papirju. Dokler se Sokol ne povrne nazaj k prvotnim načelom, toliko časa ni tal med ljudstvom. Le tako na-
Erej, ljudstvo Vas sodi po Vaših nastopih. «to, fantje ln možje, v organizacijo, kl odgovarja Vašemu mišljenju, to so Kmetske zveze in Orlovska organizacija. Kaj cahteva kmet od mladeniških organizacij, • tem Vam napišem par vrstic.
, Kmetski mož, kl mu je blagor mladine pri escu ln se ne boji j>ovedatl resnic« lastnim ljudem.
Kuhanje češplfeve mezge (povidla).
Ker ««an bfl od več strani vprašan na kak aafcin t« kuha č«Splj«va mezga na C«*kem bi č« U k temu treba sladkorja, w»r©6a*n sledeče:
V čeških krajih j« od zdavnaj navada •»porabljati češplje Izključno za kuhanje mezge in za sušenje. Da M kdo mislil na kuhanje žganja, se redko zgodi. Semintja »e dobi kak špekulant, trgovec ali žid, kateri nakupi nasade češoelj v ta namen. SoloSno pa je ljudstvo zelo trezno in če se hoče pokrepčati, si kupi rajše vrček piva 8'
lcako<r čašico žganja. Večini pa služI na kmetih v poletnem času kislo mleko za pijačo, skuta ali sir za priboljšek h kruhu za južino. K vkuhavanju mezge ni treba sladkorja. Češplje se puste popolnoma dozoreti, da so zgrbančene in kolikor mogoče sladke. Te potem otresemo na podložene rjuhe ali plahte in spravimo v kadi ali pregrade na kup. Za kuhanje v malih razmerah zadostuje kuhanje v glinastih ali tudi v železnih glaziranih loncih na domačem ognjišču. Za posestnike večjih češpljevih nasadov se priporoča vkuhavanje na prostem, v sadovnjaku pod preprosto lopo. V najnovejšem	se
ustanavljajo sadjarske zdruge kat-j.e pod tovarniško izJeiu|e|o mezgo, marmelado, konserve, sadne soke itd. iz iz odpadkov šele likerje. Za naše kmetske razmere zadostuje, ako se dogovori par sosedov ali cela vas in naredijo pri kakem posestniku preprosto peč na kakem vrtu na ta način, kakor so pred leti vojaki kuhali svojo me-nažo na prostem. V ta namen izkopljemo 2 m v kvsdratu veliko, 60 cm globoko jamo, katera služi za ognjišče. Navpično v sredini te jame izkopljemo jarek ravno tako od ognjišča 60 cm globok, kateri «e proti koncu, kjer ima stati dimnik vzdigu-je in je tam kakih 40 cm globok. Sirokost jarka je odvisna od tega, kakšne lonce imamo za vkuhavanje. Pri nas imajo navadno glinaste lonce vsebine 75 1 do 1 hI. katere pravočasno omažejo z glino pomešano s pšeničnimi plevami na 2 do 3 cm debelo. Glina na loncih se posuši, razpoka ln take razpokline se naknadno ie enkrat camažeio. Nekateri pa zaradi večje trpežnosti dajo lonce piskrovezu, da fih zveže z žico. Mazanje z glino ima namen, da ogenj nima takega učinka in da se mezga ne prižge. Ako imamo kake bakrene kotle, jih zato tudi lahko uporabimo. Lonc« ali kotie postavimo r Izkopani jarek, podložimo vsakemu opeko, da trdno stoji. Proti dimniku damo navadno mar.jši lonec, kateri služi za gretje vo 'e, ta umivanje posode, ali tudi ra razkuhava-njc češpelj. Pr isto' n.ed posameznimi lonci od wha jarka j« trrba pokriti t ruši>inil plastmi ali zamirati t iiovico, da um okoli l.-fca ne kadi Ia oa boljše vleče, /a dimnik je dobra vs^ka pločevinasta ce*. katera se t višini kakih 2 metrov na koncu jarka postavi. Taka preprosta povid-larna Ima navadno 4 velike lonce ln meja manjšega in je navadno 5 m dolga. Nad celo tako napravo naredimo na štirih ko-eh stoječo streho, da v mezgo in tjdi oa kurjavo ne dežuje. Pod rfreho }mttmo lm.
° tudl <*ve k«di. Ena j« napolnjena • če-Iphaml, driiga služi za razkuhsno brozgo. LMo s« prične takole: Vse lonc« napolnimo s tistimi celimi češpljami. č« Wo češplje pobirali p« tleh, je treba Iste v vodi oprati. Nato zakurimo v ognjišču ln kurimo naprej. Za kurjavo so najboljia bukova drva še boljša so mehka drva, smrekova aH jelova. ker ogenj nI tako oster ln nevarnost, da bf s« mezga prižgala na dnu loncev, fe meniš a. Surov« češplje se ne prižge,o rade, ker ko se začnejo kuhati, puščajo veliko vode, zadostuje večkratno premešanje s kuhalnlco narejeno r podobi
T i TJpIic, P°P°In°™ razkuhane, ako koščtce lahko ven pridejo ln češplje-
vo meso se ne drži več skupaj. Tako ku. hanje traja navadno 1 do 1 in pol ure N to začnemo z veliko zajemalko ali t min; šim loncem izpraznjevati prvi kotel od od njišča. Nad ktidjo, katera je namenjena » brozgo, imamo na dveh lesenih pritrjenih drogih žičnato sito z luknjami k večjemu M cm v kvadratu, da koščke ne grejo sko zi. K temeljitemu odrgnjenju koščic od me", sa in očiščenju sita služi navadna čisto brezova metla, katera se nekoliko ravno cdseka, da je bolj ostra. Vsaki izpraznjeni lonec se mora tako s svežimi češpljami na. polniti, da se ne razpoči. Takrat je treba ogenj nekoliko zmanišati. Ako smo vse če-Spije prekuhali in koSčice odstranili lonci nekoliko z vodo oplaknejo in pobri-šejo. Nato se napolnijo vsi lonci do vrha s precejeno brozgo, in šele sedaj se začne nravo kuhanje brozge v mezgo. Dokler je brozga mehka, ni velike nevarnosti za prežganje na dnu ali ob straneh lonca, vendar se priporoča vsake četrt ure vsebino na dnu in ob straneh dobro premešati, S stalnim kuhanjem izhlapeva voda, mez-ga postaja vedno boli gosta in temna in navsezadnje črnkastoptava Ako začne para kapljice mezge kvišku metati, je mezga ukuhana. To kuhanje traja tudi 2 do 3 ure, kakor pač kurimo. Nato moramo mezgo takoj izprazniti v pripravljene lonc« ali čebre, v kater« se ista nalije. Posode morajo biti popolnoma polne, da ni med mezgo zračnih votlin in površje mora biti ravno uglajeno, nn katero se položi lesen pokrov in ie obteži z kamenjem, da zrak nima dostopa, če ima zrak dostop do mezge, «e ista rada skisa. V ročaje pri čebrib te vtakne lesena palica, da > pomočjo klina pokrov na mezgi trdno drži. Tako opremljeni čebri so sposobni za takojšni transport. — Taka mezga je fina, shdki, zdrava in relo redilna. Torej iz tega je razvidno. da je to velepomembno prehrame-valno sredstvo, naša slivovka je pa strup ra nate budstvo. Mezga se lahko upo'ab-Ha za polnjenje kolačev, za mazanie na it>uh, za »ok mesu in za različna drugj e-dila v gospodinjstvu. Na Češkem dela o krompirjev« sli testene cmoke, kate-ž na-tnažejo • segreto z vodo nekoliko razr:d-č»no mezgo, ln ki so dobro rabebeni. V iriinih časih, ko niso češplje imele piseb-i.e vrednosti v sadovnjaku 1 do 2 K 100 kilogramov), se je imenitno izplačalo vku-havani« mezge. Iz 100 kg češpelj »e dobi 30 do 35 kg povidla. kateri je v mirnih časih stal 33 — 35 kron ta 100 k t torej j« ceno č«ip«lj • to dvakrat do trikrat pove-4sl. Stroški se napravo in drv* so znašli k večjemu 1 K na 100 kg mezg«. Sedaj je c ena sadju visoka ln tudi m t '.gn stane 5 do č K kg ter je velik« važnosti, da s« ljudje odvadijo kuhanju škodljivega žganja •n po primejo tega načina uporabe sadja. V naši državi >« izdelujejo največ mezge v Bosni bi Srbiji. — Člani svete vojske na plani Agi tirajte bi si dobro zapomnite ta recept Mogoče U s« dale razne sirarn« ali kotM z« kuhanj« perila rporabitl v a namen, saj W vsa potrebna naprava *a to ie teka)._Franc Malaiek,_Grrn,_
Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato w v Kmetski zveze/
Tedenske novice.
t
Jngoslavifa.
} Glasovanj« na KoroSkem. Tri mesca
pc podpisu mirovne pogccbe bo KoroUta, v kolikor jo sp.ida v takrzvani A pas, glasovala, kam hoče prpadptt, ali k Jugoslaviji ali k AvstriH. V A . »s spada 40 občin Is sodnih okrajev Roiek, Bot ovije, Celovec (okolica), PHberk, Dol rlavas, Žel. Ka-pla la Veliknvec ter »'»'je po ljudskem Itetju Iz leti 1*10. 50 788 Slovence r ln 20.490 Nemce/. Mežiška dolina, k< iteje 11.661 Slovencev in	Nemcev, pripa-
de brez glasnvunj-i Jugoslaviji.
| Bačka ln Baranja končno jugoslovanski Mirovna konferenca je končnoveljav-co prisodila pokrajini Bačko in Baranja, kl »ta bi'«> do razsula del Ogrske, JugoslavlH. Bačka leti med Donavo in Tiso, je nekoliko večis kct. Kranjska ter Ima 800.000 pre-bivalcnv. od katerih je 70 odstotkov Srbov, ostali pa pripadajo raznim narodnostim. Božanja lefi med Donavo ln Dravo, m velika za pol Kranjske, iteje 350.000 prebivalcev od katerih je 65.000 Srbov in Hrvatov, Obe pokrajini sta Izredno bogati lita.
j Hrvatski Imperiafistl, Prekmurje j« slovensko, o tem ni nikdar nihče dvomil, niti Mnžari. Hrvatje tplob niso vedeli kje ie Prekmurw. Sedai '«1 oa brvstsks vlad*, kl bi Imela doma dovolj hvaležnega posla, te bi preganjalo verižnik« ln čifute, vtsk-■11* svoje prste * Prekmurje in zasedli« Izključno slovenski lendovski okraj 4 hrvit-tkim orožništvom in upeljala hrvatsVo opravo. Belgrejska vlada ima dolžnost, un ta nepotrebni Imperializem gotovih hrvatskih krogot temeljito ozdravi.
j Na trhli)', nogah. Belgrajska vlada ifiia za teboj silno majhno večino, Id se ji r«ak čas lahko podere. Ministrski predsednik j« »pustil sicer lep govor na poslance. toda če ga bo to vzdržalo na po-rrtju, j« veliko vpraSanje. Na vsak način h ta vlada celo nenaravno sestavljena in m mor« imeti obstoja.
| Svoboda. Da sta sedaj na krmilu 4ve najbolj svobodomiselni stranki, kl imata jezik aa debelo ovit s samo tvo-todo, »o dokaz velike bela lise, ki to te pod novo vlado vidno pomnožile v »Se-kačklh novinah«, ki to glasilo hrvatske tyudske stranke.
j čudne manir«. Gospodje od »Narodnega kluba«, ki to doma v Bosni ln ki ne pripadajo hrvattkl ljudski stranki, to kar m tvojo roko razpustili ljudsko stranko ter ustanovili tvojo kmetsko etranko. To M bilo ravno tako, kot če bi t« naši ne-»dvimi« kmetje, ki to pristali nov« kmetijske stranke, zbrali ln s združenimi moč-tti razpustili — kmetske zveze. V Bosni to doma k« celo naivni gospodje.
J Italijanska komisija j« v aoboto dne tj. t. m. Ljubljano zapustila.
d 26. srbski petpotk, Id Je bival od Sata prevrata v Ljubljani, m je včeraj od-*«Hlal l* naJe prestolice.
j Hrvatska gniloba. V hrvatski narr>d eo se zajedle pijavke, moralno propali Ict-kčeni bi nekričeni Judje, Id so obenem vojni dobičkarji in Id jemljejo ugled vsem
Hrvatom iu razširjajo med njimi smrad la gnilobo. Tako je gorostasno zasmrdelo v slučaju neke nogometne tekme v Zagrebu med zagrebškim in praškim klubom. Hrvatje si sami niso upali na Pražane, temveč bogato piačali Dunaj čare, da to iH namesto njih v boj. Tekma je zadobila tako surovo lice, da tekla kri in da to m >-rali s revolverji t>« »redovati. Ntmcl so se obnašali kot besni Ali Hrvatje nimajo toliko ponosa, da bi tak smrad enkrat za vselej odstranili I
j Papirnati drobil je izdala mc3tr.a občina Zagreb, in sicer za enkrat za 200.000 K. Drobiž je bil v kratkem razdau.
j Polovična rožaja v toplice j« dovoljena sa dobo sezije, in sicer v Sloveniji v Toplic« na Doleujvteru, Topoličlcs pri Šoštanju, Dobrna pri Celju, Rogaško Slatino, Radence, Rimske toplice, Laško in Čatež pri Brežicah.
j Demobilizacifa. Vojni minlstn ?• izdal naredbo, kl jasno tohnrti, kako s« ima Lvršiti deroobilitactja. Demobiliziral s« bo j tretji poziv m dva razreda drugega poziva.
j Pokrajinski sbor se bo sklical ne v Sloveniji, kjer ga ie nad pol leta zaman čakamo, pač pa v Prekmurju.
| Zeleni kader zopet straši po Hrvatskem, kjer ropa in izsiljuj z orožjem h Hudi velike vsote,.
Domnfi« novi?«,
d Kdo ne sme biti pri Kmetijski •trankL Po izvršilnem odboru »Kmetijske stranke« sodeč, tmejo biti pri Kmetijski stranki v prvi vrsti gostilničarji, trgovci, kmetski veleposestniki, tudi gospodje, ki nikdar ne drže pluga v rokah, pač pa tamo pero, kakor gospcu Jamnik, torej tami »pristni kmetje«, ki imjjo menda vsi tulje na rokah, kakor zahteva »Kmetijski list«. Sedaj pa je Kmetijski list povedal iz ust nekega svojega dopisnika s Štajerskega, kdo ne sme biti pri listu, torej tudi n« pri stranki. Tako piše: »Če pri vašem listu ne bodo duhovniki in pa doktorji zraven, bom rad agitiral za Vaš list.« Kmetijski list je j to izjavo zadovoljen, ker ne pristavlja nobene pripombe. Dotlej te ie nobena stranka, niti najbolj pro-letarska in delavska, ni branila Izšolanega razumništva v svoje vrste, ker je vsaki stranki v prid, čim več ima Imuii-gencc. Kmetijska stranka pa je čutila
Erav posebno potr-ijj poudariti, da du-ovnikov ne potrebuje, tudi de bi bil ta obenem kmetovalec, kot jih pri nas mnogo. Lahko si birt, 'ahko si mlinar, lahko ti trgovec, pa im*J pristop v Kmet-tko stranko, le duhovni!: no osicJ bili. — O taj te poznamo skot Volj.	ne-
rodni ste nekoliko, g. Jamnik.
d Proti duhovnikom živahno dela razpoloženje »Kmetijski list«, ki sicer pravi v tvojem programu, da ttoji na ver-tkem stališču in da te vleče za višjo plačo duhovnikom. Hinavci! Tako jc v 6. ite-vilkl tega lista napisal »kmet«, ki pa gotovo nima žuljev na roki, kvečjem na tistem delu telesa, na katerem sedi, celo zgodovinsko razpravo, v kateri vedno poudarja, da je bila duhovska gospoda proti kmetom, dasi ravno slovenska zgo-
dovina naravnost sijajno dokazuje, kako
ti ravno v najhujših časih — in takih j« ilo pri Slovencih zelo mnogo — edino le duhovnik svesto ttal tvojemu !|udstvu ob •tranL ln prepričani imo, da noben stan na slovenskem nima za teboj tako častne zgodovine, nima pokazati toliko velikih del za ljudstvo, kot lahko to stori slovensko duhovništvo. Lahko rečemo, da brez slovenskega duhovništva danes Slovencev sploh ne bi bilo. Sedaj pa prid« neki »kmet«, ki pa vedno le v kanclijl tedi ln ki ni ie trohice storil za slovensko ljudstvo ln pljuje na »duhovsko gospodo«. »Kmetijskemu listu« pa čestitamo na takih »kmetih« brez žuljev na rokah.
Neodvisneži v Št. Jakobu ob Savi *a imeti v nedeljo 17. i m. »voj ustanovni •hod. Ker do 3. ure kot j« bilo napovedano, ie ni bilo razen sklicateljev skoro nobenega poslušalca, je začel g, Čern6 ia Šiške ob 4. uri tolmačiti program in namene aove stranke. Ker je trdil, da nima« |o kmetje i« nobenega zastopnika v Belgradu, I« pojasnil g. Karpe iz Most, da ima J. K. Z. v Belgradu pet vrlih kmetovalcev med zastopniki krščanskega slovenskega tjudstva. G. predsednik shoda, mesar —■ ne kmet — Ignacij Paternoster je tudi »prosil za besedo« in pojasnjeval, koliko }e moral trpeti v vojski in koliko izgub« ;» Imel; povedali so mu pa, da »fronte« ie videl m, razun tiste, ki jo je kuhal V Judenburgu in da naj zahvali Boga, da j« zaslužil tak kup tisočakov vsled vojnih ho-maUi. Sicer nismo slišali nič novega. Agi-tatonl — štirje — so prišli ie zjutraj, da po It enkrat povabili svoje zveste. Stebri nove »neodvisne »Kmetske stranke« so gg. vulgo: Mostar iz Pečnika, gostilničar, mladenič Petračev Janez iz Št. Jakoba in njegova dva strica Piiek iz Dragomlja in Pirnat iz Beričevega, vsi trije vinski tr-({ovci in na daleč sloviti vojni dobičkarji. Pišek in Pirnat mešata že, odkar se zavedata, liberalni ričet v naši okolici in si lahko mislimo, kako krščanska bo stranka na čelu z možmi, kojih trinajstletni fantki bero ostentativno skozi vas »Slov. Narod«, dočim razumejo komaj navaden abecednik, Med poslušalci tmo opazili tudi Ma-tusovega Jaka iz Podgorice, gospodično Andrejevo in g. mizarja v. Planka iz Št. Jakoba, ki sta bili ogorčeni radi visoke cene 5 K za kašo, ki »o jo jemali kmetja in mlinarji za kake kile, ne vedoč, da so drugi radi plačali po 7 K, da je vino liter po 12—14 K, oMeka pa da ie 20, 30, celo 50 krat dražja kot je bila časih.
Pišku, ki se ie bahal, da gre niemu glavna zasluga, da imamo most čez Savo prost, se je osvežil sponvn, !<o '«• «'a ie opomnilo, da je bil on ln njegovi liberalni prijatelji tisti, ki je pred leti preprečil, da M napravila domača občina v zvezi z domačimi posestniki »amimi most, ki bi sa bil te davno rentiral ln bi bil že davno prost. Ker je omenil tudi g. dr. Jos. Der-mastijo kot takega, ki mu je vsa zadeva dobro znana, bi prosili g. dež. svetnika, če bi nam hotel ob priliki pojasniti zasluge bivših imejiteljev »broda« za sedanji moderni most. Resnične zasluge bom« radi priznali vsakemu.
i
Pri shodiču je bilo še nekaj drutfh Kudi, a velika večina od drugod. S kltcii živela S. L. S.I Živela Jugo.lovanak. Kmetska Zvezal se je končala preočividna liberalno-odvisna vprizoritev n e-c d v i s n'i k o v.
d Svoboda pa iakal Socialno-dcmo-kralska stranka je stranka svobode, b v Imenu te svobode so vrgli socialni demokratje na Bistrici v Rožu delavca Ibov-nika iz tovarne, ker neče biti socialni demokrat. Gorje kmetu, kadar bi zašel r kremplje tem nasilnežem. Potem bi se za kmeta suženjstvo šele začelo. »Ljudski las« seveda bo ?e naprej oznanjal svo-odo vsem, nas pa bo zopet ozmerjal, da smo oslovska trobenta.
<1 Pametna naredba. Glede oprostitve orne'; 'Iva in kvalificiranih delavcev od orožnih vaj poroča Komanda Dravske divizij !:e cfclasti, da sc nc bo, kakor je ie objavljeno v pozivnem razglasu, oproščal pr: v :.ih-."e. V primerih pa, kjer je postt-me-.rik pri uradu nli industrijskem podjetja res neobhodno potreben in nepo-rt 'M-., sc orožna vaja, kakor doslej, ore-oži na prikladen poznejši termin. Z odgo-dii-ijo orožne va's je uiadu ali podjetju dara no:";iost, da si pravočasno preskrbi in .' . ' rurne.-li.il'i zn onega posi.ncznika ♦po! licenca, ker ti sc itak mcral> zgoditi v priiveru bolezni iti Med našim ljud-stvor.i vlada še izza stf.rc Avstrije mnenje, da so pritegne k vojakom in po5>'ia na v primeru bolezni itd. Med našim ljudstvo. c'cčim »e višji stoji in bogatini z raznimi pretveztmi op-oščao od vojaške s!i';:bc. Da preneha tako i azlranjc in ogorčeno-! med i>udstvom in pa da st. tudi urarfništvo, ki večinoma nflf nI vojaško iz-vežbrno, s kr.ilko loiiiko službo prilagodi nrrin novim razn.einm, J.ar je za vzdr-ževr-r.;c Vrline in redi neobhodno potre' r.o, moramo ncor-iino \strajati na zgoraj orne-jciem ..t iii?<"u
<" Obesiti je treba takel Ljubljansko eo:Y > io med stotinami \erižnikrv ven- ' dar /-r'otilo enerfa, Franca Rozmana iz Trsta. Srm je priznal, da ima 100.000 kron ! premoženja, njegova žena pa da ima hišo. ! Proda-al je mast in olje z dohičkom 366 °/o \ C!-1 :ojrn je bil samo na 10.000 K. Take ve- 1 leizdnjr>!cc bo treba začeti obešati, ker so pravi morilci delavskih slojev.
d Bled. Prvo delavsko konsumno dru-žtvo na Jescnicah je otvorilo na Bledu po-družn.co svo'cga konsuira. Člani imajo vse iste ugodnosti kakor člani na Jesenicah. Konsum je izvrstno vpeljan. Blejska podružnica bo delovala skupno z Kmetsko zvezo v blagor delavskega ln kmetskega stanu. S prodajo £e začne v najkrajšem i*"-i1.
d Toča. Ljubno na Gorenjskem, dne 23 vel srpana 1919. Včeraj zvečer ob 19. uri so se naenkrat pridrvili od severo-za-hodrr črni oblaki, pritisnil je mrzli sever in vsula se je za oreh debela toča ter je dobre četrt ure tolkla in potolkla vse kar je zunaj na polju: oves, fižol, koruzo, proso in tudi oves katerega še niso poželi. __
Tudi otavo in sadje ic pokončala. Kmetje, k." imrjo tukaj le malo f.clja in so zelo navezani na ajdov pridelek in fižol, so zeo prizadeti. Še danes leži po polju, na viso 7'
ko pa pod strehami debela toSa, 8a U lahko polnili ledenica. Takefla na pomnijo najstarejši ljudje.
i Toča, Mošnje, že kakih deset M
nam je Bog prizanašal, kar ae tiče kmet« tako neljube šibe toča. V petek 22. avfu-sta na večer pa {o t« vihar prinesel Č« Stol in Begun jščloo kakor Breznlčanom ta Begunjcem tudi nam. Bilo jo Je veliko prave č. V eni četrtinkl ure so Mfi deloma aH čeloma uničeni pridelki, sladki up pridnega kmeta. Posredno bo s kmetom zadeti tudi "delavci in ubožd. Tudi čebelarjev« nado je vihar odnesel, ker ajde si ved.
Koroška Bela. Strašna nesreča ie zopet 22. t. m. zadela nesrečno vas. Kakor oreh debela toča se je vsula tn j« razbila vse polje. Vsi jesenski pridelki so uničeni Škoda je zopet ogromna. Kal bo počelo nesrečno ljudstvo, ako no pric-j hitra pomoč, ko se še od prve nesreče ni opomoglo Ljudstvo je vse obupajo.
Radovljica. Toča je v petek proti večeru obiskala radovljiško okolico. I* Bre*-niške in Begunjske občine j« nadaljeval* svoje neusmiljeno delo po Moienjski srenji, kjer je nepopisno škodovala vrtovom in polju. Ob steni Otoške podružnice je Je bilo šc v soboto zjutraj ob 6. uri za en gnojni koš. Kmet je zelo poparjen. Ajda zelo lepo kazala. Čebelica in poljedelec sta zastonj upala vanjo."
— Tatvine v Dravljah. V dobi od meseca januarja do junija 1919 izginilo je is mobilnega železniškega skladišča v Drav-ljali veliko dragocenih električnih strojev, (motorjev, transformatorjev, Inštalacijskih delov in rnaterijala, odpornih priprar, orodja) ter bilo prodanih pod roko brv* do\oljen;a gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demobilizacijo v korUt voiaških oseb mobilnega železniškega skladišča v Dravljah. Menda je bila na Dolenjskem, kakor se čuje, baje celo v bližnil okolici ljubljanski cela tovarna opremljena s takim ukradenim blaj-om. Ukradeno blago služilo je za napravo industrijskega značaja, ter za potrebo električne razsvetljave. Javnost se prosi, da vse, kar bi bilo znano na sumljivih okelnostih in osebah, ki kaj vedo, naznani nemudoma aH pa čim-preje vojaškemu sodišču ▼ Ljubljani, Poljanska cesta št. 13, III. nadstr., it 41 k zadevi Op. št. S 1223/19 (oziroma po 1. septembra 1919 istemu sodišču k teti štev. v šempetersko vojašnico).
d V Slovenjem gradcu j« sekves*.*r Schullerjevih posestev g. Stanko Koiir dal v uajem takozv, Schullerjev hotel »I.and wirt« znurieinu narodnjaku Andreju Os«t ki je bil na Koroškem v Tolstem vrhu ob priliki, ko so Nemci zasedli Koroško, popolnoma oplenjen in uničen. V hotelu, ki se bo poslej imenoval HoUl Beograd, j« tudi kavama. Na razpolago so sobe za tujce, kegljišče, krasen vrt in vozniki. Vsem bližnjim in daljnjim Slovcncetn ter potnikom novo urejeno podjetje najbolj priporočamo. G. Oset bo imel v hotelu tudi veletrgovino z vinom ter bode imel vsak čas na razpolago najboljša bela nova ln sta-a vina ter pristna črna dalmatinska vins, in sadjevec na drobno in na debelo. Gostilničarji sc naj otresejo nemških vinskih tr-govccv in potnikov ter naj naročajo od
domaZfh Jotfo^loransfcJb vfmkBl L^r
ki Hm bodo tfotovo vs«* enako do£T2 stregle kakor nemška,
d Svojega mola ia očeta obesil«. D«. 28. decembra p. 1. so v Godenicah pri W dišču našli na skednju obešenega po*®»t, nlka Ivana Lucija. Zasledovanja krive«« tega umora )e ostalo brez uspeha, Sedri M J« posr«čilo izslediti krive« tej»ia! vratnega umora. Posestnika Lucija s« umorili njegova lena ia njegovi hčeri. Starejša hči Jožefa mu Je vrgU okoli vrst* vrv in jo zadrgnila Potem sta jI priti] p*, m a g« t mati in druga 13-letna hč»rk». U mrtev te je Luci zgrudil na tla la pri cu zadobil udarec n« sencu, ki j« prt4 vsem dal povod za sum umora Ženuk« se nato umorjenega odn«sU v skedenj t«r £ obesile tako, da bi bil dan sum samomor«, Vs« tri so zločin priznal« ln Izjavil«, d« so ga Izvršil«, ker jih j« umorjeni prets. pa v al.
d Velika nesreča. Na grad« Llcck* tenstefta a* je pripetila 17. t. m. poj-oldn« velika nesreča. Vsl«d prevelikega cavzfe turiirtoi, ki eo ogledovali grad, »• j* drif lrivi mest pred grajskimi vrati pogreza«) 50 do 60 turistov, ki so se r tem trenutka nahajaU na inoet^ Je padlo v 10 metro« globoki grajski jarek. Med njimi J* bil« tucfi več ženuk in ob<:k. Govori m, da j« bilo 6 oseb težko in 20 lahko poikodov* nih.
d Nesreča. V soboto 16. t. m. zvečat
je na kamniški železnici malo pred post»ie Trzin padel z vlaka mladenič I. Knp't»i I* ž*j pri Komendi. Poikodov»n j« ra gla* vi, desno roko pod komolcem rtu i« kol« prerezalo, da se j« držala 1« z» koto, Ir. tudi roka nad komolcem ja zdrobljen«. W«-nesrečcnca so spravili v vlak in ga do Domžal, kjer sta rnu dva zdr»vr..'ka od rezala roko pod komolcem In obvezala Nato no ga pi speljali s reJilnim vozom » Ljubljano.
d Alf si bral kulturno politična P1"*" davanja »Na?a peta«? članki »o Iznin« zanimivi, zato naroči knjižica, ki ^t « 3 K, s poštnino 20 vin. več, pri »Slov. krič. soc. Zvezi« v LJubljani, Jug.^-o.t--elca tiskarna«.
d Knjižica 17. ljubljanskega pdpoHta. Vojni župnik Martin šk»nan«c j« »Podrobno, čez 100 strani broječ« kniiiics«, kjer pr.ljudno popisuje življenje polt-« tib pred rnzsulom arma da. Naj»«čji d«l knjižice pa obsega imenik vseh or.ih vojake*, ki so bili meseca decembra, ko t« pr«i*» polk v Italijansko ujetnlltvo, pri 17. pei-polku. Ves čisti dobiček je narn«n!en voj^ nim ujetnikom polka na Laškam. Zato.-«J cena 4 K (po pošti 4 K 20 vin.) n« bo previsoka. Razpečavanj« knjižice pur«««®* Iz prijaznosti uprava »Slovenca«. Zunso? naročniki naj pošiljajo zntsek po nakaznici naravnost na to upravo s pripombo: »Z* imenik vojnikov ljubljanske pehote«. Ki^ žica se dobi tudi v prodajalni Kst. tlt» društva in v knjigarni i Schwentner.
»Angelček«, list za otroke, toplo P'^" poročamo. List je primeren že za otrok«, Id »o se ravno naučili brati Vsebina d®' hro vpliva na otroke; mične slik« napravljajo mnogo nedolžnega Silna draginja sacer zadržuje U«t, d«
oe more tako razviti, kot bi te rad, vendar za tedanje razmere ie vedno ni predrag. Stane 2 K 50 v. letno. Dobe »e »e vse letošnje številke. Za naročilo zadostuje dopisnica, ki »e naslovi: »Vrtec«, Ljubljana, Sv Petra cesta it. 80.
d Kdor izmed onih, ki »o se vrnili iz Amerike, ve, kje je Anton Rešek, ki je hiral pred vojsko v Clevelandu, blagovoli to »poročiti njegovi ženi Katarini, bivajoči v Kamni gorici it. 9. Gorenjsko.
d Našla se je maja meseca v Ljubljani «d frančiškanske cerkve do rotovža večja vsota denarja. Kdor bi hotel natančnejših pojasnil, naj piše na naslov: A polonija Pir-oat, Nož>oa, p. Radomlje.
d Najden denar. Pred dobrimi 14 dne-ri je bilo nekaj denarja najdenega; kdor je zgubil, naj ga pride iskat k Valentinu Vozelj, Hineljane, Kolovrat.
Cerkvene vesti.
c Mekinje. Tukajšnja dekliška Mari-cna družba ie na Veliki Šmaren proslavila dvajsetletnico svojega obstoja s prav primemo slavnostjo v društvenem domu. Po kratkem nagovoru je sledil ljubek prizor s petjem »Venčarica« (glei 1. it. •Dobrodelne knjižnice«); ugajal ie tako. da ga priporočamo vsem našim društvom. Kot tretja točka programa ie bila deklamacija, cadnja pa igrokaz »Večna mladost in večna lepota«. Slednji, kakor ie sicer lep, ima io »labost, da ie treba sedemkrat oder preminjati in se zato igra preveč zavleče. — CerkveniZ ttolp jc dobil novo in ticer to pot rdečo kapo, ker dobre zelene barve ni Wlo dobiti. Morda pridejo drugič boljši lasi in »e ho mogel »tolp pomladiti z zeleno streho, kakršno ic prej vedno nosil c Pri »v. Rozaliji v Krškem »e bo vršil (lavni cerkveni »hod na Angelsko nedeljo, t. j. dne 31. avgusta. Pričetek že v soboto ob 6. uri zvečer, slovesno cerkveno opravilo v nedeljo ob 6. uri zjutraj in ob 10. uri dopoldne. Romarji in častilci sv. Rozalije povabljeni I
Gospodarska obvestila.
g Ogledovanje tn obdarovanje konj ** Kranjskem te bo vršilo za leto 1919. v naslednjih krajih: dne 27. avgusta ob 9. ari dopoldne v Mengšu ta mrzlokrvne Itonie kamniškega okraja; dne 28. avgusta ob 9. uri dopoldne v Lescah za mrzlo-itrvTie konje radovljiškega okraja; dne 2. »e-otembra ob 8. uri dopoldne v Kranju za mrzlokrvne konje kranjskega okraja; dne 1. »eptembra ob 8. uri dopoldne na Selu pri Ljubljani za mrzlo- ln toplokrvne ko-aje ljubljanskega okraja; dne 10. eeptemb. f>b 10. uri dopoldne v Trebnjem za toplokrvne konje litiiskega ln novomeškega »kraja; dne II. »eptembra ob 8. uri dopol-4ne v št. Jerneju za toplokrvne konje kr-ikega okraja ln onih občin novomeškega (»kraja, ki meje na krški okraj. Pogoji obdarovanja »o razvidni {z lepakov pri županstvih. — Samostojni koojerejski odsek Slov. kmetiiske družbe,
J; Izredno velik aejem. Na takozvanem jevskem« letnem sejmu, ki se je vršil v Zagrebu 21. t. m., je bilo prignanih 3508 ioved, 2958 konj in 1741 svinj. Kupčija je bila zelo živahna. Sejem je presegal vse
sejme v vojnem času in spada med največje, kar jih je sploh bilo. V gospodarskih krogih vidijo v tem dober znak gospodarskega ozdravljenja Hrvatske.
g Za povzdigo kmetijstva. Srbsko kmetijsko društvo v Bei<rad.ii je svoj delokrog razširilo tudi na Bosno in Hercegovino, kjer se snujejo olfoim (Sarajevo in Mostar) in okrajne podružnice. Društvo, ki obstoja že 50 let, deluje zobrazbo in okrepitev kmetskega stanu i idairom, predavanji, razstavami, posredovn-ajm delavnih moči, nabavljanjem »etnen, orodja, dajanjem nagrad, ustanavljanjem drevesnic itd. Razen tega nastopa društvo na merodajnih mestih za vse, kar more biti na korist kmetskemu jtanu.
g Veleposes č r i te ne smejo prodajati. Uradne »Narodna Novine« priobču-jejo naredbo prestolonaslednika regent« Aleksandra o prepovedi odsvojitve vele-posestev. Naredba prepoveduje vsakršno odsvojitev potom pravnih poslov med živim kakor tudi potom dražb, bodisi prostovoljnih, bodisi javnih. Nadalje »e prepoveduje tudi cbremenjenje prizadetih veleposestev. Pojem veleposestva je različen v različnih delih države. V Sloveniji »e smatrajo za veleposestva vsa tista, ki merijo nad 15 ha obdelanega zemljišča ali 200 ha zemljišča sploh. Na Goriškem, v Istri ln Dalmaciji so veleposestva ona posestva, ki merijo 50 ha obdelanega zemljišča ali 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrijinah države se gibljejo meje med 100 do 300 ha obdelanega, oziroma med 300 do 500 na zemljišča sploh. Za vsako odsvojitev, oziroma obremenitev teh zemljišč je potrebno posebno dovoljenje mi-nistrst-M za agrarno reformo.
g Stanje vinske letine v Sloveniji ▼ juliju je bilo srednje. Toča se je pojavljala vsak čas v kakem kraju, pa vendar dosedaj ni še povzročila škode v večjem obsegu. Trta je letos nastavila manj zaroda kot navadno v »rednih letih; cvet je nastopil pozno (šele koncem junija) in je vsled neugodnega, deževnega hladnega vremena trajal dolgo. Grozdje je zaostalo v razvojv. Nekatere vrste trt, n. pr. žlaht-nina, 'a*kri graševina, rulandec kažejo mat« iVrzcija. Peronospora in oirlij močno nnstoi.-Ht!i; kiseljak dela občutno škodo.
g Dinar se dviffa. Kurz francoskega franka, ki je bil pred nekoliko dnevi 100 frankov = 183 dinarjev, je padel na 100 frankov = 163 dinarjev v:;lcd posojila 100 .nilijonov frankov, ki ga je najel bivši finančni minister v Parizu v svrho pokritja bankovcev naše narodne banke.
g Jugoslovanski verižniki, ki ne poznajo nobene trgovske dostojnosti in poštenosti, prodajajo v Švici nepreiskana jajca, od katerih jih pride v Švico veliko pokvarjenih. Take liudi, ki nnm tako iem-ljejo ugled na zunaj, bi bilo treba izgnati.
g Na novi kmetijski gospodinjski šoli v zavodu usmiljenih sester v Marijinem domu v Kočevju se prične prvo šolsko leto z 20. oktobrom t. f. Šola traja deset mesecev. V zavod se sprejme 15 gojen k z veo potrebno oskrbo. Prošnje za sprejem •e vlagajo pri vodstvu dekliškega vzgoje-vališča Marijin dom v Kočevju do 30. septembra. Prošnji za sprejem je priložiti roj-
stni list, zadnje šolsko izpričevalo, iu»av-aiiko izpričevalo in zavzeno pismo iiar* 4ev, da bodo nosili stroške 6olau,«t. iJe^i^r U rnoiaro biti tiara vsaj 10 let. Vsa cuuge potrebna pojasnila »e dobe na zanlevo » zavodu.
g Kmetijska gospodinjska šola v Mae rijamscu v Ljuoljam oivon s O. OKiobroin svoj osemnajsti tečaj, ki bo trajal 11 mesecev. Pouk zavzema poleg veioun.u, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jin mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in s bolno živino, lista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno u hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, L j. »ploh za vse za sedaj 180 K. Deklice, ki hočejo vstopiti ▼
(gospodinjsko šolo, morajoi 1. dovršiti 16. eto; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo star-iev aii varituL da plačajo vse stroške; 5. zavezati »e, da bodo natančno in vestno Izvrševala vsa dela, ki se jim nalože ter, da se bodo »trogo ravnale po hišnem redu. Prošnje sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma variha, z navedbo, kakega stanu so starši in kakšen je njih sedanji glavni poklic, naj ce pošljejo vsaj do 15. septembra 1919 Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Pri »prejemu deklet v gospodinjsko šolo se bode oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same, zelo omejeno.	,
g Gospodinjske šole v Srbiji. Odbor moravskega okrožja v Srbiji je sklenil, da v vsakem svojem okraju ustanovi po eno gospodinjsko šolo.
— Društvo »Vrtnarska šola« g. Gojka v Kranju namerja ustanavljati v vseh po-»ameznih krajih vzorne vrtove, iz katerih »e bodo razdeljevala »errena, sadike, pod-taknjence, drevesca in drugo. V teh društvenih vrtovih ie bo tudi mladina učila vrtnarskega dela, a hkrati naj bi bile te društvene postaje tako urejene, da bodo služile kot zatočišče primernemu številu invalidov.
g Trgovska pogodba z Avstrijo. De-
lcgarija Nemške Avstrije pod vodstvom komisarja ia prehrano Kopfsteina je izdelala pogodbo o novem dogovoru, ki jo bo predložila naši vladi. Novi dogovor temelji deloma na rekompcnzacijski izmeni bla£a, deloma pa na plačilu v tujem denarju.
g Vagon vžigalic je zgorel zadnjo soboto na mariborskem glavnem kolodvoru
g Slovenskim absolventom kmetMskih fioll »Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol« je svoje vsled voine ovirano ■'dovanje oživelo. Z združitvijo jugi slovanskih pokrajin v eno državo, je to dri štvo razširilo svoj delokrog na celo Slovenijo. Do sedaj se ie vršilo več reclrnh sestankov. Glasom premenjenih piavil je
Stran 3V?
društvo preosnovano za vsa »lovenske
absolvente kmetijskih šol >n zelet. ^ da isti čimprej pristopilo k našemu druitva Razširjenemu delokrogu primerno se ima razširili tudi društveni odbor, v .^terem bi bili zastopani tudi izvenkranjski slovenski absolventi kmetijskih šol. Poživljamo vse tovariše-absolvente, da s« v lastnem interesu zanimajo za društvo in nemudoma priglasijo svoj vstop. Članarina stane 12 K letno, in naj s« pošilja blagajniku društva, tovarišu Rado Medicu, Dunajska cesta št 50, Ljubljana, kjer se dobivajo tudi brezplačno izvodi društvenih pravil. Društvo je nepolitično ter se briga samo za stanovske in strokovne ko-risli svojih članov ter za povzdigo kmetijstva.
i yu£;od po sveln.
p Socialnodemokratsko nasilje. Dne
•14. t. m. so češki katoličani v Pragi pri-rt-dili veliko protestno zborovanje, ker hoče nova češka svobodomiselna vlada odpr;niii vse samostane. Na shod je do-žlo na tisoče katoličanov, Toda svobo-domisel^ivo je organiziralo poboj. Ker pa se svobodomiselna frakarija nerada izpostavlja pretepom, je zato pridobila socialistično voditelje, da se bijejo za svobodomiselno in frakarsko buržuazijo. Ko jc krščansko-socialni poslancc Myslivec hotel otverili sI:od, je sredi dvorane svo-bode ^ i lcc, urednik Trnbša zaklical; »Klerikalci r.c smejo v Pragi govoriti na nobenem shodu!« Te besede so bie signal ya svobodomiselne pretepače, ki so z volov..' imi žilami začeli biti po glavah mirnih katoličanov. Nastala jc grozna panika. Klici in jok pretepanih katoliških žena je po'rH c!vorano poleg divjaškega vpitja fa-nr^ nih svobodomiselnih pretepačev. Žene eo omedlevale pod udarci volovskih ž!', v?e krvave in raztrgane so sc rešile nc' : !i : c. Mnogo njih pa so v nezavesti ihorrU odnesti na prosto. Nasilstvo je tis 'slo. Katoličani so sc umaknili na dvorišče svojega zveznega doma, kjer so ver,(':.r le zborovali Toda dogodek sam je riov jasen dokaz, kako umevajo svo-bodcinisclci, katerim služijo za priganjače socialistični delavci, Kadar bi ti ljudje zavladali na Slovenskem, bi naši kmetje flnenda imeli edino le pravico že plačevati ogromne prispevke v nikdar sile rdeče bir-age.
n Tek rasle. Rumuni niso šc zadovoljni s polovico Ogrske, katero so mimogrede vtaknili v svoj žep. Sedaj tudi za Dob rucižo izjavljajo, da je vsa njihova in o njeni pripadnosti, da niti ne razpravljajo.
p Francozi v Bolgariji. Francozi so
znccdli vso Bolgarijo, ker Bolgari niso dali miru.
p Brezuspešno upanje. Habsburžani prav do zadnjega časa še niso obupali in so še večino gojili nade, da se kolo časa .tak o zav. ti, da bodo prestoli zopet zgoraj. In res, nadvojvodi Jožefu se jp posrečilo za nekaj časa na Ogrskem priplavati na vrh. Toda le za nekaj čaua, Ljudstvo po žalostnih skušnjah nima več smisla za razne nadvojvode in je nasto-
pilo proti njemu. Ker mu je vsled teja tudi ententa odrekla pomoč, je njegov padec golov.	_____ ___
ORLOVSKE ZVEZE
Skoljclolko okrožje Orla priredi v nedeljo 31. avgusta t. 1. velik Orlovski tabor združen z popoldansko javno telovadbo v
Selcah nad škofjoloko. Zanimanje za tabor med ljudstvom je veKko, posebno še, ker vse priprave pričajo, da bo vsak zadovoljen odšel tako od telovadbe kakor tudi od veselice. Gorenjski iantje v družbi z vaditeljskim zborom Zveze Orlov bodo pokazali, da jim vojna ni vzela onega smisla za krščansko delo in pokazali bodo poleg te manifestacije tudi sad dela, ki ga tako vztrajno goje v svojih telovadnicah, odkar so se vrnili iz vojne. Zatoraj vsi v oni kraj, ki se je tako priljubil tudi našemu velikemu dr. Kreku, pokažimo s svojo uc'cežbo, da znamo ceniti delo Orla, posebno pa šc tako težavno delo, kot ga ima vršiti ravno Škofjeloški Orel. Dne 31. avgusta t. 1. na svidenje na taboru v Selcah.
o Obsavsko okrožje »Orlov« je razposlalo vsem bratskim odsekom priglasnice za okrožno javno telovadbo združeno z veliko orlovsko manifestacijo v Trbovljah dn« 7. septembra 1919. Bratski odseki s* poživljajo in nujno prosijo, da izpolnjene priglasnice takoj pošljejo zvezlnemu vadi-teljslremu rboru v Liubljano, da se zamo-re pravočasno posredovati glede znižan« vožnje po železnici. Pričakuje se, da sa bratski odseki vabilu odzovejo s tem, da udeležbo v velikem številu prijavijo. Oni bratski odseki, ki bi eventuelno priglasnic ne prejeli naj kljub temu svoio udeležbo priglasc z označbo števila udeležencev r kroju, brez kroja, nastopa pri prostih vs-jah, vniah s palicami, na drogu, bradlji itd. in koliko skupnih kosil naroča Da se za-more ta manifestacija kar najlepše izvesti, se prosijo točna in ratančna poročila. Bratje ra veselo svidenje v Trbovljah, Na zdarl
o Stari trg. Cerkniško okrožje »Orla« priredi dne 31. avgusta mladeniški tabor na Križni gori pri Ložu z sledečim sporedom: 1. ob 8. uri pozdrav dojlih gostov prt Sv, Ani. 2. ob pol 9. uri sv. maša. 3. po sv, maši ljudski shod pred cerkvijo. 4. Kosil o. 5, Ob pol 2. uri popoldanska služba bo/ja. 6. Nadaljevanje shoda, govore zastopniki posameznih društev. 7. Ob 3. url pop. sestanek mladeničev cerkniškega okrožia. Ob tej priliki prosimo sosednja dniStva, kakor v Borovnici, Ribnici, Velikih Laščah, Sv. Gregorju in SodrnžH, da se vabilu na naš tabor kolikor mogoče v velikem številu odzovejo. T« dan mora biti nekaka manifestacija za ideje naiih Orlov. Ta dan vsi mladeniči in možje, na
P	,la va3 lahor m Križno gorol
o Orlovske prireditve v septembru. Dne 7. septembra v Trbovljah, dne 8. sep-ternbra na Igu (okrožna), 14. septembra v Dobrhvasi na Koroškem (zvezna), 21. septembra St. Vid nad Ljubljano, 28. sep-
tembra Jcžica. Okrožni prireditvi v Iha in Iiorjulju sta radi koroškega orlovskeda tabora preloženi na poznejši čas,
o Zahvala Prekmurskega Orla. Za \t srca prihajajoče pozdrave ob času našeita osvobojenja najtoplejša zahvala. K0 nam počili obroči tisočletnega suženj, stva, bo naš Prekmurski Orel pokazal vso čilost zdrave duše in naprednega duha prekmurske mladine. Naši Orli legionarji organizirani v St.... stojijo z največjim ponosom na braniku domovine. Znova organiziramo v B... Poročilo pošljemo t najkrajšem času. Na zdarl
o Zahvala Narodnega sveta za Kovo. ško, Vaša častna udeležba na taboru t Sinčavasi je dala celi prireditvi poseben sijaj, besede Vašega zastopnika so mogoč, no odmevale v srcih mnogoštevilnih Vašii častilcev in zbrane množice. Zato Vait izrekamo iskreno zahvalo, proseč Vas, di bodo sklenjene Vaše vrste šc nadalje branile in bodrile koroške naše brate. Za Narodni svet: General Maister.
Z ozirom na to, da se jc od gospodov iz Koroške izrazila želja, dn sz še letos priredi Orlovski tabor na Koroškem, j« predsedstvo in vadilcl-ski zbor Zveze Orlov v svoji seji 22. t. m. sklenil prirediti ] 14. septembra velik tabor Orlov na Koroškem, r.a kar že danes opozarjamo. Ts dan mora biti naš dan, dan Orlovske ideje. Pripravljajte te za dostojen nastop, pokažimo bratom na Koroškem, da nas ]• mnogo. Bratje v kroju, brez kroja, sestrs in ti Orlovski naraščaj, 14. septembra v$J na Koroško!
DonisJ.
BREZNICA.
V nedeljo 3. avgusta je uprizorila nrJa Izobraževalno društvo Uro »Sanje-. Prav lo? nadovor ic irael g. abit. Anton Volk. Pcv-iM zbor nam |c rcpclpar milnih pesmic. hato *o nastopili ijnljc, ki so vki prav dobro svoje vloge. — Zaunstni to nas prcč. tf^po«
Fr. Plnjlar ter odšli na svojo novo službo t
Moravče. Skoro štiri leta so bili P.H na« « so ven čai vodili društveno kr.ninlco tw opravljali službo tajnika. Da društvo ob t ms vojsko r.i zr,spalo, ampak noi |c /ctkr.nln* leto povabilo k primernim Itfram In podutnaj trm prednvrrlu, to (• »aslutfa fi. kaplanau * največjo skrbjo so vrdlH dekliško Ms.it nj družbo. Veliko truda jih io stnla vztfols io. .1 is otiok, ki so jim ustanovili Morilm vrtcc. ni»-gemn gospodu so ter.i potom Iskreno »hvali"« jemo In želimo obilo sreče in blagoslova T novi službi, sebi pa vrednega n&SiCd";k"-
AJDOVEC.
0 prlfanjoElh za liberalno stranko. nlmo z najbolj taslnžnlmlJ Pred par leti * r priselil v A|dovec nek) človek, k tudi J 'J" doven nc da miru. Med voino * bil r«« špljcn ranjka Avstrija In fe takratnim žcno= jem pridno pomagal vtikati Aldovians ' « tovno morijo. Tudi lo skrbno pazil- «» » » kn) žita ne prikril ali ccna n« prekoračil » |o v tem ožim delal o-radba ln todl nekatar. t škodo spravil. Sam pa se n drl*} postav, kakor to lil. torti seda! n« dr±Jmis z njim ne drži, takega sovraži lu preAan.a Ce I. more, ga spravi v ikodo. Tet!« blviefa c. kr. Spiiona ln ovaduha »o sedaj sprclo« svojo službo liberalna stranka v Žasembart In ga postavila kot špijona za JDS. v AWor«j da vsak teden douaša vnžna Poročila JDS. v Žužemberk. JDS. seveda «e(i»Jp;°)r( lahko plnčnje, kaltl nlenl vodltelH dobičkarji, kapitalisti. To fe tista stranka. £ tako aovražl vsak spominek nekdanjo
Štev. 35
^omoHuS
Stran 373
strlle, t svoje okrilje pa zbira bivše avstrijske krlčel ovaduhe In ipfione. Ta človek bi rad dobil službo drajšcinshetfa oskrbnika) pa vlada »oče nič vedeti o njegovi učenostil — O glavarju JDS., ki vlada v Žužemberku. pa bodo, Jto pride čas, žužembcrčanl poilall daljši živo-tnpfe, zlasti o njegovem delu to — kmeta. Treba bo nekoliko nazaj po<tf«df»tI racunel
IZ SUHE KRAJINE«
Mi tukaf doli Že dolgo ?asa prebavljarao fcreno, ki nam lo obilno nakazuje mm;>1m »Domovina«. Frav prileze se človek;-. <n<i«r lobl še kaj drugega pod zob. Taki eni r »Domoljubu- zdaj Orali o trafikantu !''>«] k Žužemberka, ki na 'urikt aačin JtoborUr« •Domovino«. Dobro, da je tudi »•DcwoIjob« fačcl pisati o seduniih .'aT.tnerah krajev. Necraejen gospodar toh.».ka ink*J trafikant Podboj v Žužemberku. Jld TO'"an 'ail vn doma kot pri vojakih, to pa zato, di bi po-»trttfel nam, ki rabin) tobak. <*» kako Jc Želel? Za erag dena,- ie postavne količine pismo dobivali, zn mast, moko, Jajca z>a toliko, iolikor si hotel. Da Li pa r"la ta vejnooderužko fejrantija bolj Izpod rok, je nastavil uekaj neopravičenih prodajalcev, oied temi tacll ejega cesar skokralievega, Id n.u ra:l tihu^** oc-tiaožnosti del« račune. TI »•> prtsdntuii tobak le za živlle, zli pa si /a mo;61 plača!'. v«2iko dražje, če si ga spkih dat!!. Kolik) j^V trai iskat tobak še sedaj n, Iz Za^radcs -f '(•'.-iemberk, do 15 km daleč, t.l pa u?.tprolnc>, uradi skrajno nerodne ureditve prode;.*, nijl čas ie f.o, da po!iticane oblosti to zadevo arede In posebno, da žtucmbersko tra/iko razpišejo, da |o dobi človek, ki bi> BUjtl strankam sloveusko poktreči. ScJanil trullkrr.t lati aitnreč v prodejulul ženo — Nemko, ki te t Rudmi ne more razumeti. Po pravici pa bi iflo v JngofIavl;i Jfeleii, da dobimD tobak la Kokke v jugoslovanskem jezik;«, ki jo pri 11.13 slovenščina.
REVOLUCIJA V ŽUŽEMBERKU.
Da a v tedanjih časih na svetu vse narobe, M čnd:n:o. Da pa ljudje, ki Joslcj aflcler b'.jo nič pomenili. nnpravljcfo rcvoln-lifo la ikndofejo svojim someščanom b. cz vzroka na najbolj občuten načib, tega ne ra-taaiemr> in te menda nikjer ne 7godi. A pri rtv: se fe to dojtudilo. Čujte. V trški zastop so fe.1l odbrani ntfvl možje, med njimi tu:M trn-(Urant Podboj kot načelnik. Ta možak pa jo botel svojo veljavo takoj Izrabiti in javnosti pokazati, da bo od kot nov načelnik tudi po Bcvem radikaJno-liberelnetn nnčinu gospodaril s trškim Ir.icliem. Kaj storil Tr?ki vodovod 4a zapreti, zabiti in po vrhu še razkopali. Ta vodovod rabi dober del tržanov In nb semo-»ftla dn*.h tudi vre okoliško prebivalstvo zase M ta živino. Pa iz katerega vzroka le to ito-«1? Mož pravi, da vodovod krati vodo še dru-(aiuu vodovoda sredi trga, kar pa nikakor nI t*e, ker opravlja že skoro 10 let nemoteno tvojo službo. Ko tržaul opazijo, kaj si Podboj 4ovolln'e In uničuje delo, ki |e bilo omego-Jeno 1« s podporami In poJrtvovulnostjo dru-
P, se vsi strnejot melje, žene, dekleta, otroci »o aavule na Javnega škodljivca in njegove pomočnike. Kdo ve, a!l no bi bilo prišlo do -"ejhujšcgn, ako ne bi bil Podboj r svojim raz-ralnlm delom odnehal, ful pa jih jc na svoj svojih tovarišev naslov toliko in takih, da bo pomnil. Vendar pa |e tako potrebni vo-Tod ie vedno tako pokvarjen in razkopan, io dolgo no bo deloval. Kakšno žalostne Msledke utegne ie imeti Podbojevo uničeva-
bo pokazala prihodnost. Med ljudstvom «• in alhče ne ro, prida. Ako v to po-Mlcane oblasti, ki 30 o tem obrvilčeae. ne tutstopjlo oi31oi.it>, da se mora tO ucmuaoma tewravitl, ksir w le brezumno aniiilo, te je Mu Žalostnih nasledkov.
MORAVČE.
NaJe kat. slov. lzobr, drnttvo se je po glh letih vojske topet poživilo. Priredilo je 10. la 13, avgusta dve Igri, ki sta prav ro nspelL Igralci ki so bili po večini prvi-at na odre, so rešili rroje vloge mojstrsko, "imo, da nas sopet kmalu razveselijo s kak-priredltvijo, Pogum, le po sačetl poti na-
prej! — Obenem moramo poroSati žalostno aovlco. Zapustil nas le nad vse delavni kaplan £, Anton Demšar. Devet let Je bil pri nas. Storil aam ja toliko dobrega, da t« bomo vsi larsmi obdržali vedno v hvale^.utn spominu. Ob Sasn vojske mu nI bila nob^p.a 101 predaleč, nikogar se ni bal, če |e bilo tnbn kmetovalcem ali njih sinovom preskrbeti dopustov za kmetijsko delo. Razlike ni delal med strankami. Kdor |e prišel k njemu, r-i -rsakega so 'e potrudil. — Naj ie omenimo, At je Imela sova neodvisna Kmetijska stranka preteklo nedeljo v Lavračevi hiši ustanovni	Go-
vorili bo; znani veleposestnik Pes'.c»rik (Mlakar) I* Blagovice, grajščak Pirnat iz Pustanja, nekdanji ljubljanski pek Oltofcn !a načelnik liberalne .»osojilnice Lavrač. K.ij so 'tovorill, Je £»resmesno, da bi nava'all, Bitrju'eoo Mm :»a, >ta »mo moravškl kmetje preveč Tavedal, >Ja I>1 je pustili od takih ljudi speljati na 'Ima-•»lc<». Ostati hočemo zvesti tvojim jačalem. Organizirati se hojemo val, brez (zleme v Xmetskih zvezah, neodvisne jiCmetljske struake pa se bomo inali ogibati.
7Z AMBRUSA'. Dre !X t. m. ob S, url popoldne ?c saSel jf*retl	Ane Hočevar aa Kaiu iit. 16,
/iZgali r,o e.trccl najbrž s cigaretami. L. 1911.
1, arijasta c-loni uničil ukorai cclo VR3 ln T."'.Ti3eaj je bil no?. .On 'o bili nevar-Toliki r> s lih ko misli pri toliki vročini. ?W| f> »s 'o czljale »03cdne lillo. Le požnrp.l Irnaib! \t. -xtru;a gre zshvsla da se fe ogenj wneJi', Vfe.v", li rj porp.ngu'1, b.idt v /ahvn'a rav si*, de so »tnrfil sv«>5o dritiMl, Vre so t.a vred-i tl>-t1, ki gledajo cd rani :n r.c-čcfj pomagati. Drl) s? trko kot da so jasilcl r« I70jc '?o,? ^cn kako pia"'.ni in da mr;-sa/j dclail. Ua nima ta to	nofec-
pla-Mii, t,i v^k pasictca Slorek tc. VseiJt tj a bo,ll: Skrbite ra otrok«) Skrivajte ogenj! Proč s clfjarstr.aill
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Vsaka občina fc\i »veto dolžnost skrbicl j , ta sploSi.l blcijor i.bčanov. Zato mora občinski ! odbor z Žnpanotn ni £c!n, k?r temu splošnemu i b'iiiru škoduje, odstranjevati In zabranjevati. j Večkrut jc kaku ttvar v korist eni sami osebi, vsem dru'|im pn v Škodo. Kai fe dolžnost župana In občln£,kc<;a odbern? Zabrariti jo mora. četudi se temu n'i onemu zamcr-ll
Vsak pameten človek ve, kako neizmerno ikedo, gospodarsko la duševno, povzročajo prcobilae gontilne In vinotoči pod vejo. Ti namreč pospešujejo laLboniisslno zapravljanje, popivanje, prekiinjarje, nenrp.vsost In surovost. Županstvo mora torej skrbeti, da ne število gostilen ome i S.i Ja to ne dovoljujejo vinotoči. Nadzorovati tudi mora, da se policijska ura drži ln da ae ne pluša brez dovoljenja cele noč). Tako te del n v korist občine!
V Sv, Križu pri Ko»tar>fevicl pn jo žujjan za 20 K prodal čast cele občine In bi jo storil skoro nesrečno. Dal je namreč r.a 20 K trgovcu Kodrieu dovoljenje — dail županstvo nima te pravice — da skb celo noč tojiii v gostilni, ki jo jc nft novo otvoril pod svciim Imenom. Domačini, ki kaj dr/lio nase, v to gositlno ne zabafajo, pač jo obiskujejo pohalinl in »šce-mele«, kakor tekim tukaj pravijo. In posledica takega ravnan'a cd strani šiupaustva je bila, da je zvečer nadučiteliev Innt Iz samega navdušenja rccada nad tr.ko sijajnim uspehom veselice, ali, da bi slovesnost povečal, znčel Ir.puščati rakete iu ž njimi zsžga! bližnji kozolec, ki je bil poln enonja, krme in gosocdpr-skega orodja. Ko je bilo vssel'e na viška, ko se |e vre vrtalo, tedaj se zasliši; »Goril« Godci vsi prestrašeni, pograbijo svoje »čkanle« in zbeže; gostje, mnogi na pol pijani, co beljali na vso strani, drugi to poskušali gasiti. Brlz-galna je bila vsa v neredu in ni hotela delovati; cevi pomanjkl ive (več se jih je porabilo za jermenje pri mlatilnicl), mačkov tudi nI bilo nobenih — In tr.ko so morali ljudje stati ln gledati, kako kozolec gori, K sreči, da takrat nI bilo nobenega vetra, ber sicer bi cela vas občutila posledice takratne veselice. Tako bi
Bhko postala cela vas nesrečna zaradi onih, so brigajo le, kako bi prirejali veselice pi-
tecem in astauavllali nove gostilne in vino-e r- namesto, da bi vsal poskrbeli, da bi
bilo gasilno crodle v reda. — Pa ti dela!o za narodi Pri polnih kozarcih kličejo »živijoUi narod pa zavajajo v pijančevanje, ▼ zapravljanje denarja in premozenfa in v nenravnost.
Prepričani smo, da jo deželni vladi na tem, da bi bilo slovensko ljudstvo trezno: saj je ustanovila poseben; nrotialkoholni oddelek. Toda uspeha je še malo. Ustanavljajo se še vedno nove gostilne in vinotoči. (Pri nas v vasi s 400 prebivalci je šest gostilen in v Bu< ieči vasi z 2S0 prebivalci pa ena gostilna ia dva vinotoča.) Ako ce torej delajo postave proti pijančevanju, naj n« ostanejo samo na papir|u, ampak naj se tudi vse stori, da se izpolnjujejo. Sveto Vojsko pn prosimo, da vse stori, da ee vsi njeni predlogi postav glede omejitve pijančevanja, čim preje sprejmejo ln postanejo strogo obvezni sa vso Slovcnlio. -
TRŽIČ.	>A
Načelstvo hranilnice in posojilnice je pre« vzel g. Karoi Pire, posestnik ia davčni nad« upravitelj v p., padnačelnik le tržki župan
S. Franc Ahacic. — Po iestletnem marljivem ela kot predstojnica dnevnega zavetišča ta otroke je odšla s. Vlrglnija v Gradec. Na njen« mesto je bila Imenovana Slovenka s. Petr^ kateri so znane vr.e tukajšnje razmere, ker de, luje med nami že n^k^j let. — Zadnja veselic« katoliških društev ts |o Jopo Izvršila. Tudi ^ gmotnem czšru un prir^diftljl lnhko zadovoljni — Na orHvskl to.bo.r v St. Vid pri Stični J« pohitelo 10 Orlov v kroju, nekaj Grlic in zastopniki društva Sv. Jožefa.
CELJE.
Z velikim veseljem smo pozdravili 27, fn? UJ, din ua?ega bratskega orlovskega združe« v,a f jjclci zavesti, da se bratsko veselo sni« demo. In res, ni nas varalo. Okoli 8. ure smo
gorsraiki; dr. Ogrizek. On je Izprcgovoril po-zklrafne besede in o nekdanji nemikl celiskt oholosti, ki strta leži na tleh. Nato je dobil
imenu Kmetske zvbzo Fr. Samec, dr. Ilohnjec, ki fe prinesel pozdrav Jugoslovanskega kluba, posebej če cd dr. Korošca. Hrvat Donadini, podpredsednik Orlovske Zveze br. Jože Pire ta v Imenu krščanskega delavstva lz Maribora br. Krepek. S himio »Lepa naSa domovina« Js bil tabor zaključen. Poyoldne cb 3. uri telovadba, ki ;e nad vso dobro izpadla. Po telovadbi prosta zabava, Cb 7. rrl so nas zapustili Orli iz daljnih krajev. Hvala vsem, posebno vem, sinovi In hčere lepa Kranjske, ki st« t tako obilnem številu prihiteli k nam, prvikrat v svobodni državi.
IZ STAREGA TRGA PRI LOŽU.
Ncšo laro je zadela bridka Izguba, kef nas je zapustil g. kaplan Anton Gornik. Zlasti ga bomo pogrešali pri naših društvih. Iako pri »Orlih« kot pri »,Dckliškl zvezi«, kjer je znal naiti vedno primerno besede, ter nas navdušiti za vse dobro. Za ves njegov trud 03 mn na tem mestu najlepše zahvaljujemo ter sa hočemo trnditi, da n3 bo ceme, ki je po njego« vem trudu pravkar vzklilo, ostalo nn nerodo« vilnlh tleh, ampek rastlo naprej In da bo tfl Ideja prešinjala vsa naša srca. Torej Vam kličemo; Bog plačaj ln Vas spremljaj na vseh Vcžlh potibl
Nekoliko prosteje dihamo, cdksr so odšli Nemci Iz Snežnika, dcer smo bili vedno v strah*, da nam bodo enkrat Lake doli prlpe-ljalL NI čuda, ako jo ljudstvo po krivicah ia izzivanjih, ki to se godila povsod, ne samo t graščinskem ur udu. postalo nezaupno, ter V straha gleda v bodočnost. Res, da Imamo sedaj demokratično Jugoslavijo, a do sedaj ie prav malo vlada demokratizem.
poročevalka.
IZ BELOKRAJINE.
»Slov. Narod« ne moro nehati blatiti * boljševizmom črnomaljskega in vinlškega našega prebivalstva. Izvestni ljudje, Id jih dobro poznamo, bi pač lahko imeli toliko poštenja In moške časti, da ne bi branili dr. Žerjavo-
t
/eoa tienuncijantstva in njegovih ipicelisko-vUdnih rjanir. Ali li ljudje prav nič o. čut io. kako i'udo se sen:i ponižujejo, ko . .volim r lov i ji .milostne peglede i> nik'oa enost® Žerjavovo? Kedaj bo ostudnega obrckSa n^ih nož ia mladenlčev našim in ,Slov. Narodu, dovo!|?l Mi si bemo dobro zapomnili J? pbrckcvaloo poCetje. in mož e ia mladcu,ci crnomajsko- ; vinr-k okraja bomo znak pošteno poplačati »S'cv. Ne rodu« in njegovim lažidemokratskip obrekavrdcen njihovo delo. Mi ljubimo svo|o Belckiajino in si c« damo tako podla jemati Jasli in poštenja.
CERKLJE PRI KRANJU.
Po raznih listih se pišejo o na3 cele vrste, nai tsdi »Domoljub« prinese nckai novic. — t Pisatelju Antonu Kodru so postavili mogočen aa"rcbni spomenik v sredi pokopališča. Razlikuje sc od drugih nagrobnih kamnov samo po svoji obširnestil 5 metrov visoka betonska stavba z marmornatim plašlem. Obdelana je	prva stran z napisom in okraski, druge tri strani so raskave. Načrt je izdelal i. Vurcik, izpeljal Vodnik, zidarska dela izvr-jšl pa c .5 domačin Janez Marko iz Zg. Ber-nika. Kak strokovnjak naj bi opisal šc umetniško vrednost tega spomenika. — Dvajset«-letnico s^o;e£a službovana v Cerkljah praznuje naj g. r^adučitclj Josip Laoa'r,e, kakor pripoveduje s^m v .Domovini«. Nekateri njegovi učcr-:i bi radi hodili zdai po več letib v iolo, ker šc!c zdaj uvidevajo potrebo šolan?«. Dobro redo, da bi E9 zdaj več naučili, ker jih nebi g. I.cpaV.e samo pretepal In zmerjal, ka-kr-r »p'-rst. Tudi naborov v šoli bi ne bilo. V vc?cn sr^n'ia na Laprjnetovo dvajsetletnico naj fi zgradita v scdap.ii draginji dve novi šoli — v St:SI;i vr.si in ra Brniku. Vse bi se naredilo, v.-i lHidle uvidfo p-jtrebo, Ic »dva mladi ■ .•».■■■ tirata proti H g. Lsonine ne more pret': eti s svojim prrliogom. G. Lapaine, egi-tlra'fc t'u'i Vi za svo e predloge, r^orda bost« imc'i kaj urpc!i07, sej ete jih imeli .še z nvstrij-skim vc'r:m posojilom vciiko. — >»Prl Jcnčc-tu« in >-MeJevž!i» se toči vsak dan naibolji. £gan'c. 7.2kaj imajo v neči občini pravico točiti žlauc epe ne pijače samo pristaši J. D. S.? Menda po crfrcdbi Nnr. vlade t. 259. z dn. 9. I. 1919. fi 1. — »Pri Kozlu« na Zg. Bcrniku fo izgubili koncesijo, pa sc še vedno toči vsake vrste pifsčaj knko to? Počakajte, da bo prošrja za \rnitev koncesije rešena! Saj j. sestavil ti pritožbo sam g. Lapajne in g. orožniki se že kzr vesele tistega dneva, ko bo Svete'j zopet dobil k^-ccsijo. To so organi vlade! — » Pri sv. Družini« se prodaja »Domovina«. ki trdi, da ja bil naš g. stražmo ster Abrevn med vojsko pod policijskim nadzorstvom, češ. da »škili v Srbijo«. Morda res, zakaj pa z';aj rrci?an5a ln naznanja celo vojaškemu sodišču bivše Srbolile. češ, da so proti Jugoslaviji? Nekaj sočutia bi pa že lahko imel z onimi, kl so bili pred letom v isti kazni kot on. Čuemo. dn nas bo ta bivši Srboiil zapustil; žalovali ce bomo za njim, saj še v St. Rn-peTtu ci-o. — Zloglasni agitator bivše liberalne stranke na Zg. Bcrniku išče štempljanlh rok za svojo samostojno Kmetsko stranko. — Tomažck pravi, da ne bo več pri Lapajnetovt stranki, ker mu Isti rl mogel preskrbeti gostilniške koncesije. Svetujemo Toraažku naj ostane sam zase samostojna stranka, pa bo vsem ustreženo.
IZ VODIC
smo prejeli glede g. Janežiča še sledeča pojasnilo: G. Janežič ni nikak vojni dobičkar, n'cgov dom in hiša js že od nekdaj premožna ln na dobrem glasu daleč na okrog. Z pridnim delom in božjo pomočjo so si ohranili blagostanje pri hiši tudi še sedaj. V časn vojno nI s ničemer kupčeval, skrbel pa ie vedno, da so tudi v najhujšem času dobili gostje v njegovi gostilni hreno in košček kruha, dasi bi mu bilo mnogo več neslo, ko bi svoje žito po oderuškiii cenah prodal. Dotlčno nedeljo je res prišlo veliko l"udi in slednjič 5 godcev (ne 6) v nfegovo gostilno, tedn on kot poštenjak ni dovolil plesa niti v hiš! in ne na podu in neugnanl plesalci so se potem vrteli na planem po blatu — ker fe ravno preje padal dež — ia še tu so •s vrteli zoper njegovo voljo. 3'
DOLE PRI LITIJI.

Dn. 7. avgusta mi f. oblsksla strsšsa
nesreča. Popoldne ob 2. url so s. prldrrffl
pogubonosni oblaki ln vsula s« fe strašna toCs debela kot orehi ln |s klestila br«x usmiljenja več kot četrt ure, ter js uničils v vaslh Brdo, Ravne io Selce vss poljske pridelke, marsikje Š. tndi pšenico. Uničila is tudi sadje, kl |e tako bogato letino obetalo.
Ubogo ljudstvo v obupnostl tsve la s žalostjo zre ▼ bodočnost, ksf bo. Zstorsj s« s zaupanjem obračamo do g g. poslancev, da bi nam izposloval! pri vladi kako podporo ali vsaj kef živeža, da bi ubogemu ljudstvu ne bile treba od lakote umiratL
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
pilili
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik zb frančiškansko cerkvijo)
sprejema hraniine vloge, in jih obrestuje po S -/r. brez kakega odbitka.
!M M li izlllnifl liSUlflH.
Glef insmil
t^^m&šMi
v^VAVAVJ
Junakinja iz Štajra.
Povest Prevaja'" (Dalje.)
Sodnik Hendel in njegov sin Henrik sta v tihem, rosnatem večeru jezdila proti domu. Vihar i. utihnil; skozi listnato drevje so se lesketale luči na gradu Vogelzangu kakor vzhajajoče zvezde. Kar je Henrik prekinil molk: »Očel Zeler je rekel, da ste ga obsodili brez zasliSbe: je to po pravici?«
Oče je odgovoril: »Zeler je bil obsojen brez zagovornika, brez tožnika in brez za-sljšbe; pravica, po kateri se je res to izvršilo. je tu,« udaril se je na prsi, »ne v prepe-relih zvezkih.«
Priiahala sta v grajsko dvorišče. Ko sta razjahala konje, so začele luči švigati po gradu. Na stopnicah so stale dekle v rdečem svitu bakel; ena izmed njih je držala za roko Hendelnovo hčerko; ko je dete zagledalo brata v zlatem siiaiu, je skočilo proti njemu u ,e i,e laskaioč hotelo priviti k njemu, toda Henrik je |e porinil proč od sebe rekoč: »Ne dotikal »e mel Ravnokar prihajamo od vislic, sobo* P° stopnica'1 tcr 'e "ginil v svojo
Sedaj je priSel sodnik. Dekle so se mu tresoč se globoko priklonile. Ko ie zagledal svoje dete, te e hotel pobožati. Dete pa j. glasno vzknkmlo in s« je kakor plaha živa-
SSoiTSa deki0«; ~žaiudeno iQ mrkl°
u i,iS°.dnik f.? ic us?deI za hrastovo mizo in fe hlastno vili vaso kozarec rdečega vina, ki mu ga jc Helena * nežnim poljubom podala; toda ni mu diialo niti vino niti poljub.
(.	*l0t,niw ^	večerji-Sodnik
' Pošiljal služabnik, enega za drugim gori,
da (i prlpelfsK toda HeaHk m u ____
svojo sobo Ia s« ni prikax«J v.t " »
Klobuk, orožje Ia rokavic.	.
Ush. ..» p. fs bodli po rUto«^*
Nato .« |s usmI.I k mizi la u\a, . upiraj, čisto mirno sedel, 1. .tresel; groza ga j. bilo li mr« j. A^Jfc Življenl. j. sv.to, zunaf P. ris. v štirj* nesrečne«, ln krokarji kričijo n.j^f slicarai.	" **
To je res zlata doba. Podoba očetova, kl jo je ponosno lo {!,», nosil v .vojem .rcu, j. začel, potemntv.i kakor je tam zunaj temnela lun. v podefih * oblakih: krt, samovolja, sila, izmučen. nedoS nost in pohojeno življenj, jo i. zaient.v.lT Toda, kakor ljubeznjiv. In mila vzhib is viharnih oblakov večerna zvezda, tako m je vedno lepš«, vedno svetlei. svetila t m* govem »rcu druga podoba, podoba katolillu device. Vse besede, ki jih j. danes slilal o4 n)., sc začele tu v tihi samoti skrivnostne zveneti v njegovi duši; kakor otrok, ki |cclji za materjo molitve, je začel počasi pregibsi ustne: »Jezu., Jezus, Jezus, Jezus, bodi nj] ReScnik v tem življenju — Telo Kristovo, od reii me ...«
Kako srečen je bil Zeler, ki tfa je na zad. njem potu spremljal njen sladki glas. — Kal« srečen je bil menih, ki se mu je smehljala, k« je šel iz bolniike sobel Oj, in to dete, ki ji je poljubila n. čelo z ustnami, nežnimi u sladkimi kakor dve roži, ni bilo le srečneji« kakor vsi angeli in nedolžni otroci v nebesi in na zemljil
Lačno in zmeSano je gledal okoli seb.i prsi so se mu dvigale kipečetfa hrepcnctijti ; Kogar poljubi onn, ta jc v nebesih... Oa p« ' je rabelj, omadeževan s kletvijo in krvjo.,, I o, ljubezniva Štefana — mene poljubiti — kaj ne, to bi bilo kakor poljubiti samega hudiča/ Nakrat se ga ie polotilo silnn hrepenenje, ] ki mu je Slo v srce kakor razbeljena ostrina, noto ga je objela div^a žalost, ki mu jc ra. grehla v prsi železne kremlie. Včeraj i« ni vedel, kako je ž njim, danes ps ve-. Stelana j» pri5la v njegovo srce, je že v sredi nie|5ovc4a srca, knkor kraljica kraliuje v nicm, in n,e-govo srce je u|eto v njenih ročicah, ki so mrzle in bele kakor sneg. In groza, on ne s:ns ljubiti te papeSke dcklice niti kot Hendel, niti kot lulcran, niti kot Štajerski stotnik; i« vendar mora, mora ljubiti to ljubeznivo, lepo čisto cvetko, ki ji ni para na vsem svetu... Zelerjcvo vezi so bile trde — izpletel iili rabelj — Henrikove vezi so nežne in mehke — izpredla jih je Štefana — toda, kakor d Zeler ni mogel pomagati iz svojih vezi, take si tudi Henrik ne more.
Nekateri najdejo svojo ljubezen pod toI* nimi grmi, drugi pod svilnatimi, zlatoveze« nimi nebesi; Henrik pa nie, ki nui <e rant s in povezala srce, ni našel v rožah, niti v zlita in svili, marveč jo ie našel prvič ob sramot« nem stc'oru, nato na slami bolniške postell« in slednjič na morišču; toda vsi angeli, riso tako lepi, tako ljubeznivi, tako kralievski, kakor je ona. Tisočkrat in tisočkrat ie l<;P5V{&" kor so vse ljubice, ki v zlatu in svili sede v rožicah.
XVII.
Mir in tihofa sta se po tistih dveh krvavih dneh vrnila v prestrašeno mesto Su;cr, toda to ie bil mir pokopališča.	, , u
Leno so udarjala kladiva v StaicrdorM in niso tolkla tako močno kakor po navsau ogenj ni tako silno prasketal v plavžih, mehovi niso tako krepko sopihali v končnicah. Kdor ie moral iti čez bolnišnični se mu je umaknil v girokem loku... »a' grozno so štrlele vislice med holniSnieo '» Taborjem, in na njih so viseli obeSenci z zlom" lieniml vratovi in z mrtvaškobledimi oblicm Hendel je ukazal, naj tako vise trikrat po tn dni, potem pa naj jih v Štajnfeldu brer. duho> nika, brez Očcnaša zagrebejo v iamo rai-bojnikov. Vislice pa naj stoje tri mesece strah in resen opomin vsem papežnikom, ® jim uporne misli rojijo po glavi...	..
Grozno so viseli tu oni Stirie možie. >» krokarji so krožili in kričali nad sramotni® odrom. Dva strelca sta stala blizu tam ns straži, tik pod vislicami pa j. z detetom ' naročju sedela Zelerjeva žena m Is nepr®*

■fttao klicala rrojajfa hrana, ki fe tiho in ne-Su riti aa vrvi, naj prida k njej; zmešalo »a
BoLlolCftl o«k'Snlk jo |a ponoči hotel
rvltl ▼ boklSnico, p« mu je ušla; nič manj, desetkrat »o poskusili njeni bratje, pre-jRcknjtl jo « mesta, toda zastonj.
Usmiljena ženske so prihajale in so »iro-ftro tešile z mlekom, kajti nji je usahnilo.
Medtem, ko ja uboga Zelerica sedela ob rfotlcah pri svojem ladušenem ljubljencu: w tarnala, j« v strah« in gorju žaloval ves Sta-isrdorf, da, vas Šiajer, fsloval zaradi sramote, fe sa j« (godila nesrečnim obeSencem; ta dan m »i posmajal noben katolik v Štajerju.
Val »o »krip-ili z lobmi, ker ie sodnik »rojo tezo Jc na mrtvih telesih, tod« sil-če ni u^al povedal, naglas.
Toda od ranega i do poznega večera, «o noč v Švertncričini gostilni liki krvaveče, ^[»meneča »rce <jred :>odobo - svetega Jožefa Kred vseh očmi gorei-l »vetilnica; Štefana j« Vačkrat prilila «vc*ea.\ olja in \-t z resnim, mi-tflasom »ko*.! okno rekla ljudem, dt ta ■.•Uracnčtk brli z.', ubogi duše obešeno;", da >o iorel. Iti 2» r.e bo nogr.sila, niti legla k po-fttVu *iok!*r f'ih trvpli n najdalj miru •■■ no-rrečenl nem'!i. Ted?.j ji ;t rekel katolik Šved-iiorfr: »Ctklica, oetem hoslc pa pri'ivali olj*! io jo.-!njcga dne, V nc v»ste, kaj ie zapoved«! tednik?« .Ucfnna ji odgovori!,;: »Bog predore vse c.
Bilo je modro, ostro, Hv.o jutro, ko to j-tdll pečati od vtat Štajerske glavn-s cerkve;
iib ni odtrgal .i<ra-,j večne siavcr, v ooJo',! •n-V« skriti Bog, kakor je prerokoval Albei\, ravtrjjj jl.i ic sam štajerski sodnik, ftadaj, l.o le m;inila tsžki sodba, lioči poku-a	:la ni ?r:» samo moriti, marveč
t«di dehti b'ngo3l;;v i življenje. Ponosno in trepko je, .>!vlan n.] svetovalcev, stopil v z.i-polčcuo cerkev, ki :e bila že tri dni oropan'; rro'cjJ.1 oož » mojstra; to'.c. zdelo se e. i* je osirotela li nolga lita. Pajek jc picd jabcrmikcljora 'rpr.dcl rvcjn niti, netopirji so Moteli is k;r!.T; n tznovc<':ic kapele; tdclo i*, •''o ja oslepelo /.lato i~a olt a r j'li, in da so obledele vse podobe. Tako žaluje v grozi rdivela nevesta. ki '«: je bil vzet ujcu ljubi, tolnce njenega fivijenja.
Mol«, ki so $111 i Hendelncm, le obšla Vrivna grozs tesneje to privili k ft^i svoje ^ttiill Hendel pa je z vprtimi očmi gledal .-o zaj>r.ščeoi, ijrozni cerkvi. Stopil je tudi na i;ro1 nico svt jili ftaršev, na rc'cčt marmori!ato "o j pet. linom in zvezdo. Nobenega mrli-*V»ga vzduha ni bilo čutiti, niti ni bilo opaziti u pok) in v grobnicah.
Hendel jn n.-itanko prebledi! oltarje, ■fr. o pred gbvnim oll:.rjem, krstni kamca, ' opi in -so zidove.
»Vee r,' ic rekel, »v silno nl-ihctn stanju; "'sem inirlif. da je tako slabo. Ne vem, kini tet.io mnšne ustinove in štol inske pristoj-tine, m m"a na duhovniške mije ali pa v jlo-.c>o;!injsk«	GarsUnski opat, ki jo o 11
»arkven latron, jo pa res s'.;r'"l za cerkev I ...
Sol •t f:"et nnzaj po cerkvi k glavnemu '•Itariu. Tu je krvaveč in umirajoč vijel ffrist •■* križu na katerega t.-.mo se jc obesil oe-•>pir.
»To Ic Krist,« je rekel Hendel, « fpmnimi Vc-aledi, s prckrižaniini rok?mi motreč mo.'i >^l«fin, »sveto znamenje ins>c vera — papež-A;'kl so ia pahnili b pre.-Ma in so -.a njegovo •i«sto poitavili boginjo. Krist, po katerem se .•viMHveroo, ki ga Izpoved u je rr.o, mi je drag... !'••(?» popeško praznoverje ga jc omadeževalo s potemnilo... ta farški križ ofora proč.« H.-idel ja obrnil pogovor na ogle. *K.j.ko jc r. orglami? Tan!« Svatovalec Trn odgovori; »Menda so tudi -'»alč*.
»Poglejmo jih,« jc rekel Hendel. »Orga-sist nai pride «
Tresoč se in drhteč je prišel organist, pri-W«n nebogljen mož, ki je stanoval v mežna-ri». Bil je v sorodstvu z enim izmed obešen-Hendel mu je ukazal, naj zaigra na or^le, •« vidi, kakšne so, in če kaže, popraviti jih. _ Stari mož io rnal samo katoliške pesmi ie zaigral ono prf.staro v čast N:,isvctej-?»mui
Ta Va
'antum argo saeramentum eineremur carnui... V slovesni žalosti so pretresali akordi 8a-
elta paami svodovje osirotele cerkve; ža-stno so odmevali pred tahernakeljem, Iz katerega so vzeli skrivnostno Telo in dragoceno Kri Gospodovo... luter-r-zki svctovalci «o nemi ln jiinjeni poslušali; vdi Hendel je prisluškoval s prckrižar.iini »okami, ln zdelo »e
(t, da |e tudi on ginjen. Tako je stal Tit na ampeljskih razvanna'; šn^ je poslušal žalo-itinlcc do smrti prestr>Se<':'i Judov.
Kar zakliče štajers!:! gospodar: »Dosti jal« In obmolknile so orgle. Hendel r.;čt »volim »premi jevalcem:
»Res je, kar sem slišal; pod vsako ccno io. Do Božič* bom preskrbel nov« orgle. Orgaai6tl KaV.3 ti ic '"me?« je zaklic.a na kor gori
»Janez Kirioerger,« ja od zjjr.riij t »la-botnim glasom nagovoril stari mož.
»Sedaj mi zaigraj še kako luteransko< pesem, da vidim it liomo izhajali z orglaml do Božičal«
Orgunist ie prišel It nreperell ograji in ja rekel s plahim gla.om: »Visoki, plemeniti ^o-apod, luteranskih pcsr.ii n» znam.«
oedaj je zaklicul sodnik proti koru: »Potem t* jih moraš naučiti, sicer v štajru « dobiš več kruha: kajti odslei zanaprej ne o v Stajru nobene katoliško cerkva več, zato ♦.udi nobenega katoliškega petja več.«
Stari mož je odgovoril od zgoraj z žalost-•x!ra, tresočim sc glasom, ki je zvenel kakor počeno steklo: »Potem se bom izselil s svojimi iji:dmi vred, v luter&nskih cerkvah ne bom igral. Trideset let žc i^ratn na orglu pri sveti maši in pri blagoslova, potestantovskih pesmi ne bom igral, odpustile, bal bi se, da mi se-Jnijejo prsti «
Starec jc izginil od c.irije proč, in njegovi »!afcotni, trudni koif.H so drseli po itrmih stopnicah doli.
Hcn<!"l je smi.!''.i..je .c »c'.csl i rojim prijateljem: »Za-cs, to je Ifi««V:t, r katerem ni zvijače. Ubogi f.'oirik.i ;« rck.-l staremu ciožu, l;o jc omahoval skorl vr.tta po J korom, »Zakaj hočeš umreti v tw:i'7 I uteranskih pesmi se jc lahko naučiti lu njih melodije so tako izbrane.«
»Saj ne bom umrl v tujini, milostivi go-«po:l., je rekel starec, 1.1 je s čudovito bolečimi očmi zrl v Ifendclrovo obličje. »Saj l ora umrl v ?tnrru. Saj se bodo ?e pele v Stalni mušne in Marijine pesmi. Saj bom ta i^ral Tantum ergo.«
c:
In naše gespedtafe.
Hruške z gorčica. 01uj>l 5 kil trdih hrušk, razpolovi jih po dolgem, Iztrepl osrčje ln kuliaj z vodo, da bodo na pol kuhane. Oditavi in skladnrj v loncc ali vrč tako: Olupi in razreži majhno korenino hrena in zmešaj 150 gramov gorčičinega semena, 10 gramov žnice in 10 gramov belega popra in par lavorjevih listov. Dno lonca obloži s hruškami, pctrcsl z dišavi-no zircsjo, r.a(o zopet hruške, tako do vrha. To čas zavri rmškovico in 300 gramov sladkorja in tri osmini:e vinskega kisa. Pobcri pync in zlij vrelo na hruške. Drugi dnn zavedi. To je zelo s^r način in je v navadi na Nemško - Poljskem pri krompirju, žolicah in drugih moCnatih jedeh in plaži. Posebno moškim diši ta sad, ker jc pereče-kiselast in tudi zdrav za pokv.irjcn želodcc.
Buče in breskve. Olupi 5 kg buč, raz-reži na drobno in kuhaj na pol litru vode dokler se ne naredi močnik. Na dnijjem pol Ktm vode kuhaj kilogram suhih breskev, ki £o sc namakale črez noč. Ko je oboje razkuhano, zmešaj in stresi v močnik pol-drug kilogram zdrobljenega sladkorja, Ko je zavrelo, poberi pene in vlij 4 Žlice kisa
j in aok cele limone, Kuliaj, dokler ne pada na široko od žJice in naloži vroče v gork« steklenke, zamaši takoj. Ta mezga ne potrebuje toliko sladkorja in je boljšega okusa kakor zelo sladke mezge, še boljša pa • ptide, če se vmeša namesto breskev dozo | antnase (za eno kilo), -- Ako hočeš spravili to mezgo v navadni steklenki, nc da ] bi stirilizirala, je poireba, da vkuhaš za pel kile več sladkorja, ali pa, da vmešaS v kuhano mezgo benzoe-kislega natrija (gram na kilo. mezge), ki se mora pop. jJ raztopiti v žlici vode,
Razno.
—	Ponarejen denar, večinoma 2kron< ski bankovci, kroži ponekod na Hrvat« skem — v Sislcu i dr. Ponarejeni denar t< vtihotapili iz Madjarske; tisk je izvrsten ia se more potvorba spoznati samo po tem, da se serija začne s številko 7, dočim j« prva številka serije na pravih bankovcih li ,
—	Tihotapstvo z živili na Rekj, V Hr« vatskem Primorju se čuti veliko pomanj« kanje živil. Doma ne pridelajo skoraj ni« Česar, dovoz po morju je malone popolnoma ustavljen, po železnici pa tudi n« prihaja veliko, ker so prvič prometne razmere skrajno neugodne, drugič pa nihče ne kaže veselja, c!a bi se v večjem obsegu pečal s trgovino. Zato se povsodl čuti pomanjkanje in draginja. Tem žalost-neje je, da se živila kljub vsem prepovedim v veliki meri vtihotapljajo na Reka Tam pač plačajo vsako ceno — za pišče n. pr. tudi 100 K. Po suhem ja tihotapstvo vsled slrngc straže skoreda izključeno, tembolj se pa razvija na morju, V motorjih in čolnih, ki plovejo najprej v smeri na Krk, da prevarijo straže, se izvozi na Reko dan za dnem za tisoče in tisoče živil. Maisikak čo'n ustavijo italijanska straže, zaplenijo tovor in poženejo lastnika in brodnika domov. Mnogo tihotapcev zasačijo tudi naše straže Ln oblasti postopajo z njimi jako trdo. A kaj po-naga, cko se komarji love, sloni pa izpuščajo/ Kakor povsod, tako tudi tu no d ostrost zakona 1« kak kinetič ali kmetica, oderuhi, ki delajo na veliko, pa imajo »zveze« ln se zr.ajo vselej izmuzniti. Ljudstvo T Primorju je radi tega zelo ogorčeno.
Jaz Janez Arh prokličera žalitve v ivojem In v Imenu svoja žene Ano gleile Marijo Juvan, I izjavim, da no vem nlčosar slabega, posebno ne, da bt kradla. Zaveževa ho plačati 50 K za dru?Jio »v. Cirila ln Motoda v LJubljani ln pravdna stroške. — Janez ln Ara Arh, posest-: nlk« v Uoborlevom 1 pri Trojanah i
so proda blizu Ljubljano. Naslov se lzvo v LJubljani, Gradišče 14, I. nadstr. vrata 2. —
rnartrarmrsa»■ i in«iitr> milima ■■iiiiiiimiiii lamii 11 Advokat
Dr. Juro Adleiič 1
posilijo zopat od 3 — 12 ln 3 — 6 ure t Sodni ulici št. 15, pritličje.
p
t ii
J- .O-« 16 • •»
7 Litji
* r ji 11** •	• ■*«*
t t . . « z*, ■>-*'■
IMill

gllSSS il litemu
n tarri-1 Zri!*	V UlA
BARVA
ovis/« ts rrtaj« ■mirvu	ta <n«4'nat	Elu
H F.-. i j	li	f
Bra-.i	i*. ^-.c-Jcrt a f,- • t u i*-
i^i ...n-: ui, t«jr, Tts-jfcj u :t i«
n
dva vaienca ^
»i	rarki u^iri ' JIM •>»** «
fc~. .Uu iam r u; »-n ;«*. f. i«, irti ~ ii Mi W 4 * trn. inc ;ri g. ir. um.1, i »ti uaca LI ? L i»1 m
it.-. '.'* l„
hraste
uur m.ti :<a<
~,v.->- *. fraa!« UKMii
•ss 20 dobrih tesaiev
d -Jzrn-v t. a ir-.c ojOr. Uit n ;rturti i	J'.-:*-!« u trrAc:
e:aux o&i_azx. tiujasob^l
fe" manjše posestvo
Ijr^a*-.	iuxi	T iKinat ato-
ma. sa Oescd&fcea ti a	— iS* m
ESJtruu. -sjifs,* si-jf. o t« T 6o6ra itcsn.
i* XX ,>r.#zic irjustrz' m orarte mi Ku en>«(:<*:• Al MATZUft,.....
»»* V
5tni odpadki
i
Krmila manfka!
Z*s/, M
trali*. L« U ira-i liil'* ,IMtT	irtcruti. m {.ri-
ti«** 2 if»t t* Urtee	^:rf
J-rt «M ^ i« * J* *	tU fl# jfJ**-
iv.! »♦!.* * K, i:	5 v
t..!.* {.rvtv,.	a
u »c »'- a. »r»T0 til p-v U. t« m
' CK,t'T» m trt ti.i'—. trjiTC*.
c^ita z*:«?* lekaxxa TrnV6tzy irnte r*ta*ta * Lfui .t&i. VO-uz }• bfl C-	i 6A;rUp«J kfiUjaa«-'
ti -ixiutu a*	v V*rx>L Lomoco U
fctec.
katunle** tiiJ ta nit »Mantis".
miš!- podgane slenice-šciirfe/
b	»	Uz*.	«-'t. r&-
*»» M	. a »	^s Tla. |
b. i m >c*C. a m mite. , ti
Pravo iofto tu '« *_* u mi,,	/ Toaletno ntio ^ lunu tn/J ' b a >- 11.; L.'«J n kr: «
1 <4 (. - 1 ur: > i r » J4--,	
»«4: s« t ;Twm urni i r-, in«< n un«t ii I <•"! * i4^ H, itll<KI(L, Zasr«* IL 1, Patriajsfc* 2 ••r«etea v - • v-tr ***** mm	
>rvt mri
» T«	cii'r%	L« :..»,* K
a K iae :u ^ " -	-.r- <■ a sfa i	-	a
K '.—i t* UmA* I t— X-«-« n^u thkt.™
IV— nMrru« B« -«T j.
1 ^ ■	proti cU«
i >— u» a vk sr br« K b ■« »	a	K i— hiktvi
»■ aa b-<K« ■ xa t«	Itritttl*
- * >—«	yri>± ati'!i« K
r«« V* «"-	tj
y. J izje T. Z*£rec L Petriaika nie« 1.
Agitirajte za
,Domoljuba4
Isverte! fince, pisirc, rečone iti
Lrvriu • r.alar-dn« po r.arod-lu
Jugcsiovar.ska tskarna v LJubli&nL
Pm iii
»'»u
So« ;n ;rrlt)
Isaa JeliSIn, Ljnbi.sna
Esi»Betfta 2. «7bt
"
u rc'3l la rr»i.Iii [<<•«. m t ftftlnl), tfuaiai- tr»Uai-r-trj -» <f~n t rc«e Ja tfta ui« ta v.et^i	m
irtafAn-: kl, u. c« '» i"« n
dragi	ttre^ m	* *«
t.;*' » t. rrl
Franc H »iti, LJubljana, Martinova cesta J.ev.Z
u<-f» ;<>:♦•'« lili n.-c,«»	« Irrus 4 Coap.

| UUDSKfl F050JILHI«
I
▼ Ljubljani, t lastnem doma MikloUteva cesU »t •
obrestuj« hranllr.e vk5ga po čistih
3%
m 1» W ta
pm Mnit	b
Ljudska posojilnica v Ljubljani ja največja slovenska posojilnica in je i^a koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rP7Prvnib zakladov.
»csajilnica staji pod neposredni« drfavnlm nadzorstva
Srtaik v Ljabljini