Časopis „NAPREJ" izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18.
Uredništvo, administracija in ekspedicija : Idrija št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov :
Upravništvo „Naprej". Vse dopise in spise na uredništvo.
Lastnik lista:
„Idrijska okrajna organizacij a.“ Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K 1 '92, (z donaša-njem na dom): K 2'40, po pošti K 2’50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin.
Rudarske razmere.
V zmislu sklepov zadnjega rudarskega shoda je sklical predsednik kraj e v neg i odbora rudarske zadruge, sodr. Ivan Štraus po § 71. pravil rud. zadrugo sejo, katere so se udeležili vsi odborniki krajevnega odbora, ravnatelj eiaiičnrga rudnika c. kr. riadsvetnik Bilek Ler eficial F. Vidic.
Predsednik s. I. Štraus je, otvorivši posvetovanje, pozdravil navzoče ter povedal dnevni red (1. Pc govor glede novega plačilnega pravilnika; II. predlogi, pritožbo in nasveti.)
P reči tala se je resolucija z dne 11. februarja 1. L, v kateri se pravi, da novi plačilni pravilnik z dne 1. svečana 1906. ne odgovarja povsem zahtevam in polrebarn delavcev eiaričnega rudnika.
Odbormk s. 1. Kokalj dobi besedo ter tolmači nezadovoljnost, rudarjev z novim plačilnim pravilnikom. Vzroki — pravi, — ki so naveli rudarje, da so se kot en mož zbrali in podali c. kr. poljedelskemu ministru znani memorandum, so pač bili tako tehtni, da bi se jih moralo upoštevati. Hotelo se je v prvi vrsti odpomoči draginjskim razmrram, ki hudo pritiskajo rudarja, čegar zaslužek je popolnoma nezadosten. Draginjo občutijo vsi, glavno seveda oženjeni z več majhnimi, nedoraslimi otroci Odtod je torej tudi zrasla zahteva, da se vse kategorije ter vsi razredi pomaknejo naprej — peli pa odpade. Iz petega razreda bi se naj prišlo v četrti, iz četrtega v tretji, iz tretjega v drugi, iz drugega v prvi — v katerem sedaj tako nobenih delavcev ni. Ta zahteva je bila popolnoma opravičena ter vsekakor jako
skromna. Imeia pa je namen: na sploh odpomoči delavstvu v rudniku. Zahteva glede plačanja 50 vin. nad normalno šihtno mezdo pa je imela namen, saj nekoliko poravnati dosed nje krivice, kose pri težkem akordnem delu pride edo pod herenšiht. Resnica je ena: rudar de la pridno vobče, v akordu pa še posebno. Pazniki pa bi sploh že tudi skrbeli, da se ne bi lenarilo, kar seveda ni pričakovali. Bob v našem rudniku pa je lak, da vara tudi najiskušenejšega delavca — kar znači, da je prav težko napraviti primerni akord. Uradniki in pazniki bi se imeli lu prepričevali ter skušati priti stvari do dna. Ali tega se ne stori — zato pa je najpametnejšo, da se plača v akordu ustanovi minimalno s 50 vin. nad heren-šihtonr — pazniki so pa lu, ki naj skrbe, da se bode delalo! Ali zahteva po taki ureditvi, se jo kratko in malo odklonila, češ, da bi to značilo priznanje nekake temeljne mezde. Zahteva po premikanju se tudi ni odobrila, češ, da še-le rudarji s tridesetletno zadovoljivo službo pridejo do 1. 1909 v il. razred. Pr vi razred pa se je za rudarje kar odbil, češ, v ta razrtd rudar ne spada. Obelodani se je kot odgovor na naše zahteve nov plačilni pravilnik, ki določa le eno dobro stvar: Opustitev V. razreda ter načelno priznanje rudarjem v II. razred — drugega rrič. Rudarji s tem niso zadovoljni, ker '/s ru* darjem se ni položaj prav nič zboljšal in tej '/5' se godi najslabše — to so namreč I rudarji od 4—28 let službe. To nezadovolj-I nost javljamo e. kr. rudniškemu ravnateljstvu z željo, da pretehta vzroke nezadovoljnosti ter jih skuša po svoji moči ublažili.
Ravnatelj rudnika c. kr. nadsvetnik Bilek obširno odgovarja na izvajanje sodr. I. Ko-
kalja. Pravi, da je c. kr. poljedelsko mini-sterstvo pač za enkrat storilo, kar je le bilo v njegovi moči. Pri ureditvi mezd, kakor jih delavstvo zahteva, pridejo v poštev državne (inance, a tu ima govoriti c. kr. finančno mi-nisterstvo. Po državnem proračunu glede izdatkov in dohodkov posameznih ministerstev ima glavno besedo c. kr. finančni minister. Njegovo (Bilekovo) mnenje je, da se je v resnici storilo, kar se je le moglo, vendar pa je rudarjem prosto poslati še en memorandum, v katerem se naj pojasni še enkrat delavske zahteve. On bo podpiral vse opravičene težnje rudarjev.
Odbornik s. Kokalj trdi, da je čisti dobiček eraričnega rudnika našega pač tako ogromen, da opravičuje povsem c. kr. erar, da delavce, ki edini ta dobiček napravijo, vendar plača tako, da ne bodo stradali. V interesu rudnika samega je, da so delavci njegovi zdravi in silni; kako pa je pri nas — o tem se c. kr. nadsvetmk lahko prepriča.
C. kr. namestnik Bi lek opozarja glede na Kokaljevo izvajanje, da ima c. kr. erar v Avstriji več rudnikov — med katerimi so celo takšni, ki izkazujejo vsako leto bilančno izgubo. Plačilni pravilnik pa se je sestavil na podlagi bilance celotne erarične rudniške uprave. Ge je v Idriji čistega dobička več — drugod pa je izguba, je to za celotno državno rudniško upravo pač nem er odaj n o. Boljši viri morajo podpirati slabše. Glede limiti — odb. 1. Kokalj povdarjal je tudi delavske zahteve glede žita in drv — se je izrazil c. kr. nadsvetnik, da je to staroveška uredba, ki pač ne odgovarja razmeram današnje dobe. Delavci so že tako izobraženi, da lahko kupijo za svoj denar blago, kakršno le hočejo. Glede akordov omenja pa, da je govoril z vsemi obratnimi vodji, da naj store, kolikor jim bo mogoče, da se akordi znatno zboljšajo. Njegova (c. kr. nad-svetnikovo) želja je, da pride delavcem, kolikor se bo le dalo, v pomoč. (Odborniki vzamejo to zagotovilo na znanje.)
Predsednik s. I. Štraus izjavlja glede trditev c. kr. nadsvetnika, da te ne drže, ker če bi se bodisi c. kr. poljedelski minister sam, bodisi g. c. kr. dvorni svetnik P oseh
informirala prav o razmerah v Idriji vobče ter glede rudarjev še posebej, ali nikdar ne odobrila ev. ne sestavila takšen plačilni pravilnik, Z obljubami nam pač tudi ni pomagano.
G. kr. nadsvetnik trdi, da so obema —-i c. kr. ministru i Poschu — razmere v Idriji dobro znane. Misli pa, da bo sedaj s tem plačilnim pravilnikom prav veliko po-maganega, kajti v teku treh let se bodo skoro vsi delavci III. razreda premaknili v II. razred. Kar se tiče delavcev v jami — pravi c. kr. nadsvetnik — mora izjaviti, da so zelo pridni, delavci zunaj pa bolj mlačni! Zdravstveno stanje rudarjev je slabo, zato bo tudi podpiral želje rudarjev, kolikor bo to v njegovi moči.
Odgovarja sc mu, da je slabim zdravstvenim razmeram vzrok slaba hrana! Slaba hrana pa je posledica slabih mezd.
Dalje se je več odbornikov pritoževalo glede akordov. § 10 oktroiranoga službenega reda velja vendar istotako za uradnike kot za delavce. Omenja se, da naj bodo uradniki v jamah malo bolj uljudni, kot so, kajti za eventuelne pcsledice grobega ravnanja ne bo na delavcih odgovornost . . .
G. kr. nadsvetnik pravi, da bo v tem oziru že govoril z uradniki, ali tudi odbornikom krajevnega odbora se nalaga dolžnost poučiti delavce, da se naj vsaka beseda ne vzame za tako zlo, kot se sliši. Vsak človek ima pač svoje slabosti.
Odbornik Tomaž Brus vpraša c. kr. nadsvetnika, kaj bo z rudniško šolo, o kateri se sliši, da jo namerava erar oddati iz svojega varstva.
G. kr. nadsvetnik odgovarja, da bode rudniška šola najpopreje pripadla v oskrbo deželi, kamor tudi spada. Rudarski otroci bodo pa dobivali ravno tako brezplačne šolske potrebščine kot jih doslej.
Odborniki si pridrže zavzeti svoje stališče, ko jim bo stvar malo bolj znana.
Predsednik sodrug Ivan Štraus vpraša, kaj bo s pitno vodo pri Jožefov em šahtu? Tolikokrat se je že obljubovalo storiti vse potrebno, ali storilo se pa ni! G. kr. nad-
svetnik obljubi storiti v kratkem vse potrebno.
Odbornik s. I. Kokalj vpraša, kaj je z rudarjem Mikužem, ki jc prišel ob nogo. Ali bi se ga ne dalo premakniti, dokler ni pro-vizijoniran, v drugi razred, da bi po tem razredu stopil v provizijo ?
G. kr. nadsvetnik obljubi, da bo storil, kar je v njegovi moči.
H koncu izjavlja odbornik s. I. Kokalj, da je želja vseh navzočih odbornikov, naj nadsvetnik ne ostane zgolj pri obljubah, marveč naj se realzuje rečeno. Delavci, ki vejo ceniti hvaležnost, mu bodo hvaležni, kar bode rudniku le v prid.
Sejo je po dveinpol uri trajajočem obravnavanju predsednik sode. I. Štraus zaključil.
Mi smo objavili zapisnik le seje z nado, da se rudarji prav veliko iz. njega nauče ter spoznajo, da je moč le v trdni organizaciji delavstva — drugod pa le obljube in obljube.
Doneski k organizaciji čip-karstva na Kranjskem in Goriškem.
IV.
Suplent na mestni realki idrijski, trgovec s čipkami, znani Dragotin Lapajne je v «Slov. Narodu» z dne 3. marca napisal članek «Naše čipkarstvo», ki je zanimljiv po svoji vsebini. Spada tudi med doneske k organizaciji čipkarstva.
Iz njega ponatiskujemo nastopno :
Početek našega čipkarstva sega daleč nazaj v prejšnjo stoletje, vendar se ne more reči z gotovostjo, kdaj se je ta stroka naše domače industrije pri nas upeljala.
Da je bilo to delo v prejšnjih časih le na naše mesto omejeno, je čisto naravno, ker so delavke zaslužile le tako malo, da so imele dohodke iz tega domačega dela le kot priboljšek k mezdi, katero je dobival še slabše plačani rudar v rudniku.
Vzorci, kateri so se pri nas v začetku izdelovali, so bili prineseni s Češkega, kakor sploh tudi to delo izvira s Češkega.
Delale so se izprva le takozvane «stavljene» čipke. Ker so bile iste le posnetek čeških izdelkov, je čisto naravno, da niso mogle biti v ceni dražje nego češke. Pa tudi kvaliteta je bila v prvem razvoju taka, da ni mogla stopiti v boj s češkimi izdelki. Ako upoštevamo še tedanja prometna sredstva, je lahko umevno, da o kakem hitrem razvoju te industrije ne more biti niti govora.
In le z velikim trudom so naše čipkarice izdelano blago spravile v denar. Navadno se je to zgodilo na ta način, da je prišel od časa do časa kak tuji trgovec z veliki težavami po tedanjih slab h cestah v naše mesto, kjer si je potem v gostilni kakor tudi na javni dražbi nakupil po kolikor mogoče nizkih cenah izdelanih čipk. Deloma pa so kupovale tudi nekatere domače ženice po malem čipke ter jih nosile v Ljubljano ali Trst naprodaj. Će se je prodalo na ta način še tudi kaj v Reko in Gorico, je bil to ves trg, ki je bil v tedanjih časih odmerjen našim izdelkom.
Ali pri tedanjih skromnih razmerah, v katerih so živeli naši Idrijčani, je bil ta, četudi še tako mali zaslužek, vendarle lep priboljšek. Take razmere so vladale približno do leta 1860.
Tedaj pa se je pričela šele pravilna trgovina, katera je nepričakovano hitro razširjala obrt od leta do leta v taki meri, da danes živi že na tisoče dela\ k od te industrije. Mislim, da je pač na mestu, da tukaj imenujem tisto edino osebo, ki si je v teku 30 let za današnje stanje naše industrije pridobila največjih zaslug, namreč gospo Karolino Lapajne. Ne omenjal bi jo, ker vem, da se bo to tolmačilo na napačen način, toda ker se je s trdovratno molčečnostjo vedno preziralo ravno ono, ki se jo mora imenovati mater današnje cvetoče trgovine, v ospredje pa sililo ljudi brez najmanjše zasluge, se mi zdi potrebno, da to storim in ji tem potom dam nekoliko zadoščenja.
Ona je bila prva, ki se je odločila, da prevzame redno posredovanje med delavkami
in kupovalci, ona je zasnovala trgovino na | širši podlagi, ona je odprla svet idrijskim čipkam, po njenem posredovanju so dobile čipke svetovno ime.
V tistih letih so bile naše čipke, kakor sem že omenil, samo posnetki čeških vzorcev in vrhutega še dosti slabše izdelane. Težko je bilo s takimi izdelki stopiti na svetovni trg in le z velikimi težavami so se zamogli poslati boljši izdelki na Dunaj. Toda kako razočaranje je doživela, ko je priromala večina tega prvega blaga kot nerabljiva nazaj in celo vrsto let je bila spravljena v omarah kot grenki spomin na prvi poskus v svet ter čakala rešitve.
Pokazalo se je kmalo, da s temi vrstami vzorcev ne bo mogoče konkurirati. Treba je bilo misliti na kaj druzega, boljšega. Posrečilo se ji je dobiti po nekem trgovcu nov, od dosedanjih čisto drugačen vzorec, ki je postal tipičen za naše čipke, vzorec, ki je še dandanes najbolj razširjen, pod imenom «po-gačke» ali kakor ga imenujejo Nemci «Ham-mermuster». Na stotisoče metrov tega vzorca v različnih širinah se je razpečalo in vsi drugi uzorci naših pristnih idrijskih čipk izvirajo iz njega. S tem vzorcem pa se je tudi izpremenilo splošno delo čipk, «stavljene» so postajale redkejše, češki vzorci so izginjali in delali so se naši tipični uzorci «sklepljene čipke» ali kakor jih po domače imenujemo «jeftane». S to vrsto vzorcev so se pričele naše čipke čimdalje bolj širiti, postale od čeških popolnoma neodvisne in razvijale so
se v najrazličnejših varijacijah sklopljenega traku. Toda samostojnega imena še niso dobile in velika množina se je še pošiljala na Češko, odkoder so se prodajale kot «Erzgebirger» v svet. V tistih letih med 1870—80 jo živel na Dunaju trgovec, ki si je dal tam največ truda za razširjenje naših čipk, to je bil g. I. Stramitzer. Po njegovem prizadevanju se je dobilo z Dunaja nekaj novih vzorcev, ki pa seveda še dolgo niso bili pravilno po naše narejeni in se jih je moralo še velikokrat predelati, predno so dobili tisto obliko, da so zamogli postati merkantilno blago. Dasiravno je bilo čip-karstvo takrat že precej razširjeno, je bilo vendarle še vedno omejeno samo na Idrijo. Izven Idrije se ni moglo razširiti, ker ni bilo sposobnih delavk, katere bi bile prevzele pouk. Se doma je bilo le težko priučiti mlajša dekleta, ker se država ni za industrijo še nič zmenila, tako da so si morale delavke na ta način pomagati, da je gospa Lapajne pošiljala k tistim delavkam druge učit, ki so sc že priučile novemu delu.
Leta 1873. si je priborilo naše čipkarstvo zopet korak dalje na svetovnem trgu. Na dunajski svetovni razstavi so bile idrijske čipke prvič kot take razstavljene in takrat je dobila gospa za to prvo odlikovanje, bronasto kolajno z diplomo. Tu se je pokazalo, da zamoremo z drugimi izdelki enake vrste konkurirali in vprašanje po naših izdelkih je bilo čimdalje večje.	Dalje prih.
Zadružništvo.
Občni zbor „Občnega konsumnega društva v Idriji za 1.1905. Letni občni zbori «Občnega kons. društva v Idriji» so vedno nekak pregled gospodarskega dela idrijskih proletarcev. Usoda nazadovanja ali pa napredek občnega kons. društva je nekako usoda idrijskega zavednega trpina. Idrija je kraj, v katerem je res strogo izveden princip razrednega boja v človeški družbi. Dejali bi lahko, da ga ni kraja, kjer bi se delavstvo tako
emancipiralo kot v Idriji. Delavci so politično socialni demokratje, organizirani v okrajni soc. dem. organizaciji, ki ima sedež v Idriji, lokalne organizacije ter zaupne može po celem okraju. V strokovnem pregledu so združeni v podružnicah Unije rudarjev avstrijskih v Idriji in v Sp. Idriji. V idrijski podružnici se vrše vsak leden redne diskuzije o gospodarskih in kulturnih predmetih, v čitalnici podružnice je vsak dan
lepo število marljivih bralcev; v nedeljskih dopoldnevih in popoldnevih pa so prostori podružnice pravi dom idrijskega proletarca. Delavci stoje v gručah po sobah ter debatirajo o svojih rečeh, o gospodarskem položaju, o političnih dogodkih, o volitvah, o kulturniji stremljenjih i. t. d. List «Naprej» je ustanovljen od idrijske organizacije, vzdrževan od iste ter ljubljen oi iste kot sin prvorojenec. 800 cksemplaijev se ga odda le v Idriji, ostali pa po okolici. Ne vemo, ali je kje takšen kraj, kjer bi se s podobno vnemo vršila razširitev lokalnega lista. V gospodarskem oziru pa je občno konsumno društvo trdnjava, ki je omogočila ves ta razvoj. Tudi proletarske žene so organizirane. Politično v lokalnih organizacijah, strokovno in izobraževalno v ženskem društvu «Veda», ki daje celo ženam-materam ob porodih znatno podporo — gospodarsko pa jih je jela družiti «Prva idrijska čipkarska zadruga». Kakor rečeno — da je vse to tukaj, je edina zasluga «Občnega kons um n e ga društva». In zategedelj ni čudno, ako je vsem nasprotnikom delavstva, boljše rečeno: vsem nasprotnikom socialnih demokratov «Občno konsumno društvo» trn v peti. Že od prvega začetka se mu je stavljalo vse mogoče ovire — idrijski liberalni vsemogoč-neži so ga šikanirali na vse najrafiniranejše načine. Napeljevali so nezavedne ljudi, da so šli pod razno finto v prodajalno kakšno malenkost kupit — prodajalke so jim nič hudega misleč prodale — in ovadba je bila tu ! Kazen je sledila za kaznijo. Vina, prodana v prodajalnah društva, so pošiljali v preizku-ševališča poskušat; tedanji poslovodja bolet-nega urada Jekel je bil bič za vinsko trgovino 1898.—1899. leta. Ustanovili so celo list «J e d n akop r a v n o s t», ki je na podle načine sumničil tedanje vodstvo «Obč. kons. društva». Vsakoletni računi so bili obelodanjeni
—	z opazkami, ki so bile v stanu, obuditi najgrje nezaupanje. Ko se je vodstvo «Obč. kon=. društva» hotelo potom sodnij braniti
—	bil je tu slamnati mož, tiskarski delavec Gabrščekove tiskarne v Gorici, g. Zimic, ki je «odgovarjal» za vse lumparije idrijskih delavskih sovražnikov. Nahujskalo se je tudi
posamezne rudarje— kratkovidni in nepremišljeni ljudje se vedno najdejo pač povsod — da so trosili med delavsko ljudstvo razpor in laži o delovanju «Obč. kons. društva». Tedanji ravnatelj sodr. F. Rinaldo bi vedel mnogo povedati, kajti vse le šikane in hujskarije so mu ostudile delo — čudnega ni nič, da je mož naredil celo kaj napačnega. — Na konec se je celo odpovedal svoji službi ter odšel drugam. Nastopil je na njegovo mesto sedanji ravnatelj. Pomiril je razburjene duhove. Nastala je doba proevita ; po dveh letih delaje «Občno konsumno društvo» mogočno razprostiralo svoje peroti. Moč društva seje občutila splošno. Z nakupom lastnega domovja v Idriji se je ta moč še posebej pokazala. Nasprotniki so iskali sredstev, kako bi uničili to moč. Skušali so zopet ubiti ravnatelja, in sicer gospodarsko ubiti —-šlo pa ni, kajti organizirano delavstvo ne zapusti tovariša. Vzrastle pa so zato intrike, sumničenja, natolcevanja. Izmed članov društva so se našli zopet kratkovidni ljudje, kateri so šli na limanice zakletim sovražnikom «Obč. kons. društva». Ali sodr. A Kristan n i Rinaldo! Energično je stopil na piano terna občnem zboru pozval slednjega, da pove, kaj ni pravilno — od c. kr. sodnije pa je zahteval stroge preiskave ter ji dal vse potrebne knjige in akte na razpolago. Občni zbor je enoglasno votiral neomejeno zaupanje ravnatelju svojemu, c. kr. deželno pravdništvo je izjavilo, da ni najmanjšega povoda za kako kazensko preganjanje, in žrtev sovražnikov, Anton Treven, moral je podpisati izjavo, da obžaluje vsa svoja podtikanja in žaljenja . . . Izjalovila se je nakana nasprotnikov — «Občno kons. društvo» stoji še trdneje kot prej — ker je zopet prestalo kritično dobo — ravnateljevo stališče je še trdnejše, ker so delavci izprevideli, da se mu ne more očitati najmanjše nepravilnosti. —
Konec prih.
Prvi redni občni zbor „Prve idrijske čipkarske zadruge v Idriji" se je vršil dne 11. svečana popoldne v prostorih ženskega društva «Veda». Na dnevnem redu je bilo prečitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora, poročilo načelništva o delovanju za-
druge v 1. 1905, poročilo računov za 1. 1905 in razdelitev čistega dobička, poročilo nadzor-ništva in podelitev odveze načelništvu, poročilo o izvršeni reviziji, predlogi in nasveti. Iz poročila načelstva posnamemo: Zadruga je začela svoje delovanje julija meseca lanskega leta. Prva naloga načelstva je bila, sestaviti uzorno kolekcijo uzorcev za notranjo uporabo ter dve uzotni kolekciji za polovalca, ki potujeta za zadrugo. Kljub težavnemu početku se je prodalo blaga za 4075-01 krone. Odjemalci so bili brez izjeme z blagom zadovoljni, ker se je v zadrugi določil princip: prevzemati le dobro, lepo izdelano blago. Vsaka članica je odgovorna za svoj izdelek; — garancija za to je posebni rezervni fond vsake posamezne podružnice. Konec 1. 1905 ste bili 102 zadružnici, ki so tvorile s hčerami in starimi materami (s svojimi družinskimi udi) 287 delavk, ki so izdelale za 5517 kron 5 3 vin. blaga ter za 5 02 kroni uzorcev. Prva dva meseca se je v glavnem delalo le uzorce, kajti brez kompletne kolekcije uzorcev si ni mogoče misliti velike trgovine. Namen naš pa je, da postavimo čipkarsko trgovino na široko podlago ter damo čipki slovenski, idrijski biljeg. Naše
idrijske čipke gredo v svet kot valenscénsko, tudi kot češko, nizozemsko blago, strašno malo pa kc t idrijsko, kot izdelek slovenske proletarke. Trud ni ostal brez uspehov. Končuje 1. 1905, imamo naročil za 10.000 kro nr katera nam je izvršiti do konec marca. Dela imamo dovolj — ovire imamo le v fi na n -cielnem oziru. To seveda ni nič čudnega. Uboge proletarske žene ne moremo imeli kapitalov, vsak vinar moramo varno in skrbno uporabiti, ako hočemo preživeti svoje družine — možje ne zaslužijo dovolj, naš pripomoček je mal, draginja velika, potreb vse polno — kako bi me napravile zadostno visok kapital?! 100 kron pristopnin, 231 kron deleža ter 357 kron brezobrestnega posojila ženskega društva «Veda» — to je bil naš začetni in temeljni kapital, niti 700 kron skupaj — ali priskočilo nam je v pomoč «Občno konsumno društvo» j ter nam z veliko požrtvovalnostjo odprlo kredit, da smo zamogle kupčevati. In to nam je pomoglo! Cast in hvala «Občnemu konsumnemu društvu», ki je vedelo ceniti naš namen in naš trud, ravnajoč se po navodilu:
I uspehi čipkarske zadruge so uspehi konsum-; nega društva in obratno!	Konec prih.
\z idrijskega, okraja.
Prošnja. Naročniki na koledar za 1. 1906 se prosijo, da obračunajo pri kolporterjih, da bodo tudi ti mogli odračunati svoje obveznosti. Istotako se prosi naročnike na knjižico «Duhovske plače», da obračunajo. Prosi se za red v takem oziru.
O čipkarstvu se je vnela cela peresna vojska — «Slovenec» gre v boj za šolo in kuratorja Vogelnika, «Slov. Narod» pa sopiha proti čipkarski šoli ter proti kuratorju. V «Narodu» povzdiguje Drag. Lapajne mater svojo kot osrečevateljico idrijskih revnih žen. «Slovenec» pa se mu posmehuje, češ, gospej Karolini so «pogačke» idrijskih žen spekle znamenito pogačo, katero še zdaj reže njen sin Dragotin . . .
Žrtev hujskačev. Pod tem naslovom laže nad vse lažnjivi dopisnik v «Slov. Narodu» o zadevi Trevnovi. Lažnjivi dopisnik piše: prva laž : da je Treven prišel po zapadle obresti Bogatajevega posojila — druga laž: da je Kristan imel pravdnega zastopnika — tretja laž: da je Kristan začel zmerjati Trevna — četrta laž : da je Treven vložil tožbo proti Kristanu radi
nepoštenega poslovanja — peta laž: da je Treven umaknil tožbo i. t. d. Same laži ! Resnica ja, da je A. Treven tožil rudarja I. Štravsa in Tomaža Filipiča ter A. Kristana radi tega, ker so konstatirali, da je A. Treven lagal, kar so tudi dokazali po svojem pravdnem zastopniku dr. Peganu, kateri je zastopal rudarja Štravsa, rudarja Filipiča ter še ravnatelja A. Kristana. Kristan bi v tem pogledu ne potreboval zastopnika, ati ker sta tovariša izrekla željo, se jima je tudi on pridružil uvi-devši, da je popolnoma pray, da doleti tožitelja Trevna kazen. Dalje je resnica, da je sodr. Kristan s Trevnom vedno najuljudnejše občeval, daije je resnica, da Treven ni uložil tožbe radi nepravilnosti, marveč ovadbo, na podlagi katere je c. kr. drž. pravdništvo začelo preiskavo, kojo pa je 19. sveč. ustavilo, češ, da nima povoda za kako preganjanje. Resnica je, da je sodr. Kristan rekel Bogataju, da vloži tožbo za obrekovanje, ako Treven ne prizna svojih pregreškov, ako pa jih prizna — potem mu odpusti. Treven je prišel 19./II. 1906 štirikrat h Kristanu bodisi sam, bodisi v sprem-
stvu Bogataja ter Fr. Podobnika. Priče temu so: I. Podobnik, F. Batagel in J. Berdajs ter gorenja dva. Sodr. Kristan se je zadovoljil z izjavo, ker ni hotel žrtve hujskačev, med katerimi zavzema dopisnik «Slov. Naroda» odlično mesto, dalje preganjati. Tako je, in nič drugače Od dopisnika «Slov. Naroda» pr še nismo nikoli pričakovali resničnega poročanja — njegov namen je: lagati in lagati, zlasti pa, kadar piše o sodr. A. Kristanu. Onemogla jeza mu diktira — zato imamo zanj le snverensko preziranje. Za Trevna pa takšni zagovorniki niso nič prida, ker mu pokvarijo še zadnjo trohico ugleda. Škoda za moža!
„Slovenec" se pritožuje nad našim listno, da smo svetnika I. Koršiča nekoliko predočili javnosti. Pravi : kdo trpi vsled take pisave? In odgovarja: «Naprej» gotovo ne. — Mi samo vprašamo hinavskega «Slovenca»: kdo pa trpi vsled Koršičevega ravnanja? «Slovenec» gotovo ne. Ljudje pa trpe i vsled Koršičevega ravnanja i vsled «Slovenčeve» pisave. «Naprej» pa povzdiga vedno svoj glas za delavce, ker je delavski list in se mu ne gre za to, da bi se prikupil kaki «višji osebi«. Mi grajamo, kar je graje vredno, hvalimo pa, -kar je hvale viedno, in če je «Slovencu» všeč ali ne!
Kršč. gosp. društvu vedno prorokuje skorajšnji . pogin, a vrezal se je grozovito, dekan Arko namreč, ki je storil svojo dolžno t pri min stru — tako beremo in razumemo «Slovenca» z dne 10. marca. Bo že mo-igoče res, kajti dekan tudi kupuje vsa svoje potrebščine pri Goliju in Trevnu, ki tudi nista naklonjena zadrugi.
Reforma zakona peče tudi naše klerikalce, ki so ■— 13 po številu — hodili okrog ter nabrali pri starih mamicah ter pri otrocih pcdpise proti reformi zakona. 14 letne deklice oziroma 14 letni dečki pač vedo, da reforma zakona ni potrebna ! če se dojenčki podpišejo, bo še bolj veljalo! Ji — pa katoliški duhovniki . so že taki, sami menjavajo kuharice po dragi in mili volji — svojim ovčicam pa ne privoščijo niti reforme zakona !
Občni zbor rudarske zadruge II. skupine se vrši 18. t. m., I. skupine pa 25. t. m. Na dnevnem redu je sledeče: poročilo o delovanju, računsko poročilo za 1. 1905, proračun za 1. 1906, razprava o jamskem nadzorstvu, poročilo o konferenci rudarskih zadiug na Dunaju in slučajnosti.
Bratovske skladnice c. kr. erar. rudnika v Idriji obč. zbor se vrši 25. t. m. Dnevni red: C.tanje rešitve zapisnika zadnjega občnega zbora, volitev predstojništva, volitev nadzorništva, poročilo nadzorništva, prememba pravil in predlogi.
Občni zbor obrtniške bolniške blagajne se vrši 18. t. m. v prostorih pri «Hani». Dnevni red običajen (poročilo načelništva, poročilo nadzorstva, yo-litev načeln. in volitev nadzorstva ter prememba pravil)
Sodruge v Spodnji Idriji opozarjamo na bliža-. joče se občinske volitve v Sp. Idriji. Volilni imenik se naj natančno pregleda! Reklamira naj se vsako nepravilne st.
Naše čitatelje opozarjamo na oglas čevljarskega mojstra Vidmarja, ki se priporoča delavstvu v slu-
čajih potrebe dobrih obutal. — Priporočamo tudi brivca Ivana Jereba, katerega brivn ca bo odslej ves dan odprta.
Vprašanje vzdrževanja cest je tudi še nerešeno. Dva stalna cestna delavca st i sicer v mestni službi, ali nadzorstva nimata, da bi se jima odmerjalo delo. Ni slabše opravljene občine v oziru cest in ulic kot je naša. Župan, zganite se ter naročite kakšnemu uradniku, da nadzoruje ceste in ulice !
Nikava. Vedno in vedno moramo opozarjati na to nesnago v našem mestu, kompetentni organi pa se ne zganejo. Res je. da je naša občina že zadolžena do vratu ter obremenjena, da bo'j ne more biti — ali vprašanje regulacije Nikave radi tega ne more ostati nerešeno. Potruditi se bo treba, da se realka podržavi ter da odvzame tako breme občini.
K. k. Werksvolksschule obst ji že desetletja in desetletja — vzdržuje jo c. kr. erar. Nikdar se ni temu protivil ! Kar naenkrat pa se je raznesla vest, da c. kr. direkcija našega rudnika želi, da se otrese te šole, češ, da gospodje c. kr. uradniki ne morejo več opravljati kuratoijev te šole, ker imajo preveč dela ... V seji dne 14. t. m. je župan pojasnil zadevo, pojasnil jo je tudi c. kr. okr. glavar, pojašnjevala pa sta jo s strani rudnika gg. Bil e k in Koršič. Stališče dež. odbora je preciziral deželni nadsvetnik Z amid a. Seja se je izrekla, da ss obravnava preloži, čel, da so tu stvari, katere je treba še preštudirati. Seje so se vdeležili vsi odborniki, dva zastopnika deželnega odbora ter trije od c. kr. deželne vlade, oziroma c. kr. akr. glavarstva. O vsem bomo poročali prihodnjič obširneje.
Dni Olmi I Pr*st°Pajte za člane «Občnega JuluVul! konsumnega društva v Idriji,
—— vpisane zadruge z omejeno zavezo. Pristopnina znaša 2 K, knjižica 40 vin. delež 40 kron, članska obligacija 60 kron. — Vplačuje se po malih zneskih (50 v. na teden). Hranilne vloge se na sploh obrestujejo po 47,%, večje po dogovoru. Rentni davek plača zadruga sama. — Delavec k delavcu !
Naznanilo.
«Občno konsumno društvo» v Idriji naznanja tem potom vsem cenj. članom, da se bode odslej v nedeljah in piaznikih točilo vino v centralni prodajalni le do dveh popoldne. Prosi se uljudno, da se člani po tem ravnajo ter si svoje tozadevne potrebščine nakupijo do dveh.
V zmislu sklepa skupne seje z dne 12. sušca 1906.	Predstojništvo.
Naznanilo.
Člani kolesarskega društva «Sloga», ki jemljó pri društvenem skladiščniku kolesarske potrebščine, opozarjajo se tem potom, da smejo iste le za svojo uporabo jemali. Za nečlane ni dovoljeno, razun le v izjunnih slučajih. — Prosi se, da se vse potiebščine nakupi v delavnikih in ne na nedeljo !
S kolesarskim pozdravom
Tomaž Brus 1. r.,
tč. predsednik.
Vabilo
k
kolesarskega društva,Sloga4 v Idriji
ki se vrši
dne 25. marca t. 1. ob 2. uri pop
v gornjih prostorih gostilne Antona Kogeja.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in bla-
gajnika.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Prememba pravil.
4.	Slučajnosli.
K mnogobrojni vdeležbi vabi
ODBOR.
*Wk jVan Jereb *
naznanja, da je od sedaj njegova brivnica, ki se nahaja v Šulgajevi hiši poleg Tončka
odprta ves dan.
Obenem se priporoča cenj. delavstvu.
je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospodinjstvo I
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp.

Kašelj!
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
2740 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko: „Tri jelke*. — Zaloga pri
Daniel Pirc, lekarna v Idriji.
Janez Vidmar
čevljarski mojster v Demšarjevi hiši
se priporoča cenj. delavcem v izdelovanje vsake vrste obutev trpr žno in po nizki ceni.