telo LXVII PoShiina plafana r gotovTnT. V tjubljanl, v petclc, 'dne 25. avgusta 1939 Stev. 193i Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne- Cekovnt račun: Ljubljana številka lo letno % za ^IB^^. mKm fll M m ^Hhh^ M^ m Hn ^^m lelefoni nredništva in uprave: 44. 4Slovencac Jurčec in urednik »Nove dobe« iz Splita. Bled, 24. avgusta. Z bivanjem zunanjega ministra dr. Aleksandra Cin car Markoviča je v zvezi tudi z zelo živahno diplomatsko delavnostjo na Bledu. Pri našem zunanjem ministru se je prijavilo več poslanikov in diplomatov za sprejem in dane« popoldne so se ti sprejemi začeli. Zunanii minister dr. Aleksandar Cincar Markovič je popoldne ob pol 5 obiskal n; iprej ministra dvora Milana Antiča, nato pa se je vrnil v hotel »Toplice« in sprejel naijprej ameriškega poslanika, nato pa madžarskega, nemškega in francoskega. Dragiša Cvetkovič : „Sporazum je dosežen, moja misija je uspešno zaključena v Bled, 24. avgusta. Nocoj ob 8.20 so se vrnili na Bled predsednik vlade gosp. Dragiša Cvetkovič, predsednik HSS dr. Vladko Maček in dr. Subašič. Ko je predsednik vla ie Dragiša Cvetkovič izstopil iz avtomobila, so ga obkolili Časnikarji in predsednik vlade je zelo vesel in zadovoljen podal časnikarjem sledečo izjavo: »Sporazum jo dosežen, in kakor jo bilo objavljeno, jo kraljevo namestništvo sprejelo predloge. Zato je moja misija v celoti uspešno zaključena. Verujem, da bo sporazum soglasno sprejet in da bn v celoti odstranil poostrene položaje med Zagrebom in Belgradom in jih v celoli popolnoma rešil.« Poročila o političnem položaju v Evropi v zvezi z Gdanskom - prinašamo na 2,, 3, in 4= strani! Od leve na desno: Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. zun. min. Cincar - Markovič, dr. Vladko Maček, poslanec dr. Subašič. Predsednik vlado Cvetkovič in dr. Maček s spremstvom na sprehodu po Bledu. ffHitler in Stalin sta se odločila za prijateljstvo" Izjava Ribbentropa po podpisa pakta s Sovjeti Razburjenje po Evropi traja dalje - Vojaški ukrepi pri vseh velesilah - Papež Pij XII. prosi za mir - Chamberlain je izpovedal stališče Anglije Berlin, 24. avg. AA. DNB javlja iz Moskve: Ribbentrop je tik pred 8%'ojim odhodom iz Moskve na letališču izjavil časnikarjem sledeče: Nemčija in Rusija sta poprej zmerom grešili, ker sta si bili sovražnici, in zmerom sta odrezali dobro, kadar sta bili prijateljici. Včeraj je bil usodepolni dan za oba naroda. Hitler in Stalin sta sc odločila za prijateljstvo. Pakt o nenapadanju in posvetovanju, ki sva ga snoči podpisala Molotov in jaz, je trden in stalen in na njem bosta obe državi lahko gradili še naprej svoje sodelovanje. To je morda eden najvažnejših dogodkov v zgodovini obeh narodov. Storjen je bil poskus, da se Nemčija obkoli, in z njo vred Rusija, in prav iz tega ob-koljevanja je nastal nemško - ruski sporazum. Na vprašanje, kakšen vtis je iz- zval ta pakt na Japonskem, jc Ribbentrop odgovoril: Prepričan sem, da bo ta pakt ugodno učinkoval tudi na rusko-japonske odnose, kakor tudi na nemško-japonsko prijateljstvo. Ribbentrop že pri Hitlerju Moskva, 24. avg. AA. DNB. Davi ob enih je Ribbentrop sporočil voditelja raj-ha in kanrlcrju Hitlerju, da je sklenjen nemško-sovjetski nenapadnlni pakt. Von Ribbentrop sc jc odpeljal ob 13 iz Moskve naravnost na Obersalzbcrg, kjer jc osebno poročal Hitlerju o podpisu pakta. Pakt Berlin-Moskva podpisan v prisotnosti Stalina Moskva, 24. avgusta. AA. DNB: Zunanji minister v. Ribbentrop je imel v sredo popoldne v navzočnosti nemškega moskovskega poslanika grofa von Schulenburga triurni razgovor z Molotovrim in Stalinom. Zunanji minister je odšel v sredo ob 9 zvečer spet v Kremelj, da bo nadaljeval razgovore. Pogajanja so se končala s sporazumom o sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Pakt sta podpisala nenjški zunanji minister in Molotov v navzočtnosti Stalina in nemškega poslanika. Pogodba se glasi: Vlada rajha in vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik sta v želji, da se utrdi mir med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, izhajajoč is temeljnih, določil nevtralnostne pogodbe, sklenjene aprila leta 1926 med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, sklenili lale dogovor; Cl. 1. Obe pogodbenici se obvežeta, da se bost« vzdržali vsakega nasilnega dejanja, vsakega napadalnega postopka in vsakega napada druge na drugo, bodisi posamič ali skupaj z drugimi državami. Čl. 2. Če bi bila katera izmed pogodbenic predmet napada katere druge države, ne bo druga pogodbenica te državo z ničemer podpirala. Čl. 3. Vladi obeh pogodbenic bosta r bodoče stalno v medsebojni zvezi s kon-zultiranjem, da sc bosta vzajemno informirali o vprašanjih, ki sc tičejo njunih skupnih koristi. Čl. 4. Nobena od obeh pogodbenic nc bo sodelovala pri nobeni skupini držav, ki bi bila posredno ali neposredno naperjena proti drugi pogodbenici. Čl. 5. V primeru spora ali spopada mcil obema pogodbenicama v kakršnihkoli zadevah, bosta obe stranki uredili spor ali spopad izključno s prijateljsko izmenjavo misli ali pa po potrebi z arbitražno komisijo. Čl. 6. Ta pogodba sc sklene za dobo 10 let. Ce jc katera izmed pogodbenic nc odpove leto dni pred potekom, se njena veljava avtomatsko podaljša za nadaljnjih pet let. Čl. 7. Ta poeodha se ima ratificirati v kar najkrajšem času. Ratifikacijski instrumenti se bodo izmenjali v Berlinu. Pogodba stopi v veljavo takoj po podpisu. »Izvestja« o paktu z Nemčijo »I z v j e s t j a« pišejo o priliki sklenitve nemško - sovjetske nenapadalne pogodbe, da ustvarjanje miroljubnih in dobrih sosednih odno-šajev. ki imajo svojo oporo tudi v širokih gospodarskih vezeh med obema velikima državama, kakor sta Sovjetska Rusija in Nemčija, mora pri- vesti do pomirjenja v izredno napetem položaju in do okrepitve miru. S politično-pravnega stališča je včeraj podpisana listina največje važpo-6ti. Ta pogodba popolnoma normalizira odnožaje med obema zelo velikima državama in že samo s tem služi utrditvi ravnotežja v mednarodnem položaju in na vsem svetu. S to pogodbo so končani vsi sovražni odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko Kusijo. Različnost ideologij, različnost političnih sistemov obeh držav ne more in ne sme ovirati dobrih sosedstvenih od noša je v med Sovjetsko Unijo in Nemčijo. V včeraj podprisani nenapa-dalni pogodbi, kakor tudi v trgovinskem sporazumu od 19. avgusta, so vsi potrebni predpogoji za prijateljske odnošaje med narodoma Sovjetske Unije in Nemčije. II Sovraštva ■voorf T . med Sovjetskd Rusijo in Nemčijo je konec ■, zmagoslavno piše službena moskovska »Pravda« Podpis nenapadalnega pakta med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo komentira zelo značilno moskovska »Pravdat. List pravi, da je ta pogodba izrednega političnega pomena. To delo da je posledica miroljubne zunanje politike, ki je cilj sovjetsko vlade in ki stremi za tem, da obvaruje mir in utrdi prijateljske zveze z vsemi državami, ki takisto zasledujejo takšno politiko. List citira nato Stalinove besede: >Samo za mir in za zboljšanje našega razmerja do vseh držav, ki žele prijateljstvo z nami.t Pogodba, pravi list dalje, se popolnoma ujema s to politiko. Razmerje med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo sta uredili rapall-sk.i pogodba iz leta 1922 in nevtralnostna pogodba iz leta 1926. Nova pogodba izhaja s stališča dogovora iz leta 1926 in pomeni izpopolnitev idej te pogodbe v korist miru. List navaja nato najvažnejša določila nove pogodbe in pravi, da bo pogodba odstranila napetost, ki je doslej vladala v razmerju med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Tako bo ta pogodba tudi olajšala mednarodni položaj. Pogodba je velepomembno mednarodno dejanje, ker jc orodje ttiiru in ker bo pripomogla, da se utrdi splošni mir Sovraštva med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo je konec. Ideološka nesoglasja med vladavinama obeh držav ne smejo biti zapreka za zboljšanje razmerja v korist svetovnega miru. Prijateljstvo med prebivalstvom SSSR in Nemčijo, ki je nasprotnike obeh držav pripeljalo v zagato, je tako dobilo pogoje za nadaljnji razvoj. „Še novi sporazumi.. napoveduje Gayda Rim, 24. avg. A A. Štefani: Ravnatelj lista »Giornale d'Italiac, G a y d a , objavlja članek, v katerem pravi, da ni izključeno, da po podpisu Papež poziva k miru Vatikan 24. avg. Nocoj ob 7 je po radiu govoril Evropi in vsemu krščanskemu svetu sv. Oče papeš Pij XII. Njegov nagovor je bil kratek, le nekaj minut. Govoril je z veliko prepričeval-nostjo, kot oče, ki v usodni uri opominja. Kot njegova prva papeška poslanica je bil tudi ta njegov nagovor posvečen mirovnemu prizadevanju. Po uvodnem pozdravu je govoril o strahotah vojne, ■lasti današnje vojne, ki bi — ako bi do nje prišlo — ne prizanesla ne materam, nc možem, nc mladeničem. Za Evropo bi bila vojna strašen udarec, za to Evropo, kj je delo krščanske vere in krščanskega genija. Nato jc govoril o veličini svobode, ki jo v Kristusovi ljubezni moremo uživati vsi; ta bratska ljubezen mora biti temelj tudi mednarodnega razmerja. In od Boga imamo obljubo, da bodo vsi narodi v tem razmerju mogli uživati tudi svetne dobrine. Zaključil je svoj nagovor z željami »našega očetovskega srca«, da bi krščanski narodi našli pot k medsebojnemu razmerju v Kristusovem miril. nemško - sovjetskega sporazuma pride v Moskvi še do drugih sporu um o v, pa celo tudi do sporazuma med Rusijo, Anglijo in Francijo. Toda ta drugi sporazum ne bi bil več tak, kakršnega sta si zamišljali in želeli Anglija in Francija. Nemško-sovjetski pakt izključuje možnost, da se Sovjetska Kusija postavi proti Nemčiji in celo v primeru evropskega spopada nudi možnost, da Sovjetska Rusija nadaljuje s preskrbovanjem Nemčije. Sistem obkoljevanja je na ta način strt To je resnica. Po vsem tem Francija in Velika Britanija lahko celo podpišeta nenapadalno pogodbo s Sovjetsko Rusijo, da bi ji pripravili zadovoljstvo, .videti visoke zastopnike njihovih vlad. Italija: »Grčija, Turčija b Romunija naj se premislijo« Rim, 24. avg. »Popolo d*Italia« prinaša o sedanjem položaju članek, ki je inspiriran od državnega vodstva. V tem članku pravi omenjeno glasilo, da ni težko predstavljati si ogromno presenečenje, ki ga je pakt med Nemčijo in Rusijo povzročil v Londonu, Parizu in Varšavi, kjer so pričakovali vse drugačne novice iz Rusije. Kljub počasnemu potekanju pogajanj med Sovjeti in demokratičnimi državami so te države zagotavljale, da bo s pogodbo z Rusijo obroč okoli držav osi kmalu sklenjen. Vsa vojna propaganda francoskega in angleškega tiska je imela namen, da javnemu mnenju sugeria, kako se bodo iz Sovj. Rusije dvigali tisoči letal in stotine divizij, da vkorakajo v Nemčijo, ki jo bosta Anglija in Francija sitisnili od za zato odvisen od Hitlerjevih sklepov. (AA.) Francoski poslanik pri Cianu Rim. 24. avgusta AA. Havas: Snočnji sestanek med grofom Cianom in francoskim poslanikom je trajal skoro tri četrt ure. Na sestanku so razpravljali o splošnem položaj^ in izmenjali misli o že znanem stališču obeh vlad. Italijanski zunanji minister v skoraj tri četrt ure traja očem razgovoru s francoskim poslanikom Poncetom ni pustil niti najmanjšega dvoma o »tališču Italije. Na drugi strani pa poročajo, da so bile tudi izjave poslanika Poneeta tako nedvoumne, da so si v Rimu zdaj popolnoma na čistem glede stališč« in namer friiuroske viaue. Napet položaj v Gdansku Forster imenovan za poglavarja Gdansk, 24. avgusta. AA. DNB: Uradno se sporoča: Na podlagi zakona o taščiti naroda in države z dno 24. junija 1933. Irta in lakuna o podaljšanju imenovanega lakona i dne 5. maja 11)37 se izda sledeča uredim z zakonsko močjo. f 1. Pokrajinski vodja (gaulelter) Gdanska je drtavni poglavar svobodnega mesta Gdanska. t 2. Ta uredba stopi v veljavo dne 23. avgusta 1!»39. Gdansk. 24. avgusta. A A. DNB: Senat mesta Gdanska objavlja uredbo, s katero se politični oddelek predsedništvi policije ustanovi kot samostojna oblast, ki je naravnost podrejena senatu svobodnega mesta. Novo ime te oblasti je: Tajna državna policija — Gestapo Gdansk. Gdansk, 24. avgusta. AA. DNB: Tiskovni urad senata sporoča: Nemška šolska ladja >Srhleswig Hohlstein< bo priplula jutri ob osmih na obisk v svobodno mesto Gdansk in se bo tam zasidrala. Gdansk, 24. avgusta. A A. Havas. Greiser je poslal danes llodackemu protestno pisino zaradi stalnega prevažania poliskegaorožja proti VVester-plattu in zaradi dejstva, da poljsko protiletalsko topništvo obstreljuje gdanska letala, čeprav ne lete nad poljskim ozemljem. V poljskih krog:h izjavljajo, da ta letala niso bila gdanska. pač pa nemška vojaška letala, ki so prihajala čez poljsko mejo na svoji poti proti Gdansku in so jih tako pričakale poljske obmejne straže. Angleške ladje zapustile Gdansk Gdansk, 24. avgusta. AA. DNB: Angleške ladje, ki so se nahajale v tukajšnjem pristanišču, ter angleška kolonija so danes zapustile Gdansk. Gdansk, 24. avgusta. AA. DNB: Angleški ge- neralni konzul v Gdansku zanika vaat, ki pravi, da je odšel iz Gdanska. Nemška križarka ^Konigsberg" pride danes v Gdansk Gdansk, 24. avgusta, o. V mestu aa je razširila vest, da bo jutri, ▼ petek priplula ▼ pristanišče svobodnega mesta Gdanska nemška križarka »K o n i g s b e r g«. Ladja bo oatala v pristanišču štiri dni, to je do 28. avgusta. Novica je izzvala med tujimi časopisnimi poročevalci silno scnzacijo, čeprav je znano, da je poljska vlada svoj čas dala dovoljenje, da imenovana ladja obišče pristanišče ▼ Gdansku. Nemški krogi sicer poudarjajo, da ne pomeni obisk nič posebnega in izrednega, ker |e tek ob'sk običajen in se je ponavljal vsa prejšnja leta. Poučeni krogi pa pravijo, da je obisk nemške vojne ladje v Gdansku zato značilen, ker prihaja v času najhujše napetosti med Nemčijo in Poljsko. Ta obisk spravljajo tudi ▼ zvezo z govorom narodno - socialističnega pokrajinskega vodje v Gdansku, Forsterja, ki je pred tremi dnevi na kongresu nemških pravnikov ▼ Zoppotu izjavil, da so dnevi obstoja svobodnega mesta Gdanska iteti. Če obstoji vzročna zveza med obema omenjenima dogodkoma, potem ni izključeno, da bo Poljska prisiljena izdati protiukrepe, da si zavaruje pravice, ki jih uživa v Gdansku. če bi se to zgodilo, potem se bo napetost v Evropi naglo stopnjevala do vrhunca, iz katerega bo težko najti miren izhod. Japonska se ne znajde V Parizu govore o sporazumu Moskva—Tokio Švicarski časnikar o vtisih v Gdansku in vzhodni Prusiji »Vse pripravljeno« — »Konigsberg vojno taborišče« — »Za pogajanja ni več časa« — »Sedaj samo še nemška rešitev« Ziirich, 24. avg. b. »N e n e Zilrcher Z e i - t u n g« je v Gdansk in v Vzhodno Prusijo poslala svojega posebnega poročevalca, ki pošilja svoje vtise. Iz njegovih zapiskov je treba posneti naslednje, najbolj značilno: »Evropski vzhod je tisto področje, kjer se bo odločevala usoda vse Evrope. Samo kratko potovanje v poljsko Pomorjansko (koridor ali hodnik), v Gdansk in Vzhodno Prusijo potrjuje takšno mnenje. Imamo vtis, da je nemška oborožena sila že vsa na svojem mestu. Z berlinskih kolodvorov ne odhajajo več nobeni transporti. V Vzhodni Prusiji pa so bila obsežna premikanja čet in je Kraljevac (Konigsberg), ki je središče vse nemške oborožene sile, podoben ogromnemu vojnemu taborišču. Vojaški prevozi so bili takšni in tolikšni. da so bitt m o«e+»ni promet pripužčeni samo mednarodni brzovlaki.< »Tudi v poljskem »hodniku« je'vse v oroSju. Kako z gotovostjo računajo na vojno, dokazuje dejstvo, da niso izkopani samo strelski jarki in da so v njih že posadke, marveč da so postavljeni tudi že vseh vrst topovi.c »Prav tako je tudi Gdansk v polni pripravljenosti. Na ulicah dajejo mestu podobo oddelki »;SS Heimwehra< (domobranci), ki nosijo uniforme, ki so skoraj za las podobne nemškim vojaškim uniformam. Številni vojaki ne govorijo gdanskega narečja, marveč bavarščino in wiirtem-berščino. Puške, strojnice, protiletaski topovi, tanki, oklopni vozovi, topovi vseh vrst so nemškega izvora in tega nikdo ne prikriva. Gibanje teh čet je zelo močno. Iz okolice Gdanska neprestano prihajajo odmevi prasketanja strojnic in grom topovskih strelov. Vaje, neprestane vaje.c »Iz razgovora z vodilnimi predstavniki narod-nosocialistične stranke v Gdansku samem izhaja, da bo Gdansk v najkrajšem času priključen Nemčiji. Toda prav tako so prepričani, da zaradi Gdanska samega ne bo nastala svetovna vojna. Isti ljudje tudi poudarjajo, da bi bilo nekoiiko bolj pristopno stališče poljske vlade stvar olajšalo in hi bil dosežen sporazum, ki hi bil obe strani zadovoljil. Toda za pogajanja je sodaj prepozno, tako menijo, sedaj je mogoča samo še nemška rešitev.« „Borili se bomo za svobodo" poživlja poljski tisk Varšava, 24. avg. A A. Pat: Konservativni časopis »tf a »-< ugotavlja, da je nepričakovana poteza Berlina in Moskve naletela na neposreden odpor. Angleška vlada je, ne da bi čakala otvoritve parlamenta, kategorično ponovila, da bo izpolnila sprejete obveze, ter poudarila, da podoben dogodek ne bo nič več povzročil spremembe stališča Velike Britanije do Poljske. Istočasno sta Velika Britanija in Francija skoraj avtomatično pripravile vojaške ukrepe kot odgovor na enako ukrepe, ki jih je storila Nemčija. Istočasno s tem se je začel gibati tudi diplomatski aparat z namenom, da razjasni položaj, ki je nastal po neni-ško-sovjetskrm paktu. Tako je med drugim prišlo do sestanka med angleškim veleposlanikom Hen-dersonom in Hitlerjem v Berchtesgadenu. Se prej, preden je Ribbentrop prispel v Moskvo, je bilo jasno, da je berlinska politika preračunana na zastraševanje Velike Britanije in Poljske, ali pa vsaj temu, da bi se oslabile rezi, ki vežejo ti dve državi in da bi se te vezi za toliko omajale, kolikor so Nemci pričakovali. Kakor do sedaj, tako bodo tudi poslej Velika Britanija, Francija in Poljska, in mnoge druge države v fronti miru pripravljene, da se upro s silo vsakemu poskusu uprizarjanja gotovih dejstev. Sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ne bo imela nobenih posledic na odnos sil držav osi in fronte miru. Glasilo vojske *P ols k a Z b r o j n a* pravi med drugim, da je slališče Poljske do Sovjetske Rusije in Nemčije, kakor tudi do drugih sosed, jasno fti nedvoumno. Politika Pilsudskega se ni spremenila ludi po njegovi smrti. Navodila našega glavnega poveljnika vojske maršala Rydz-Smiglega so popolnoma ista. Poljska politika je politika miru. Nimamo mi nobenega namena, da bi trosili v mednarodni položaj zmedo, in prav tako tudi ni govora o kaki koncesiji z naše strani v zvezi z našo nedotakljivostjo. Naš vrhovni poveljnik je rekel: Če kdo v tujini računa s trenutki naši' slabosti, naj ve, da mi ne zahtevamo tistega, kar pripada drugemu, da pa tudi ne bomo dovolili, da hi se ukradlo tisto, kar je naše. Tak je sklep vsega naroda. To so navodila, ki popolnoma jasno označujejo naše stališče v vsakem položaju in v vsaki konjunkturi. Za nas Poljake ima svoj poln pomen ukaz, ki ga je objavil naš vrhovni šef in katerega je narekovala volja vsega našega narodu: Borili se bomo. da hranimo svojo n r o d v i s n o s l v vsakih okoliščinah, pa če tudi bomo brez zaveznikov. Naj nihče ne dvomu da je naša ljubezen do domovine manjša gledtf' pravic in dolžnosti od ljubezni do domovine kateregakoli drugega naroda. Poljski tisk, kateri komentira sedanji položaj, je popolnoma odločen in trden, a istočasno popolnoma miren. Tokio, 24. avgusta. AA. Reuter: V tukajšnjih političnih krogih javno zastopajo stališče, da je nemška vlada s svojimi zadnjimi koraki šla preko temeljnih načel pakla proti kominterni in da ta korak ne more ostati brez posledic za nemško-japonske odnose. To stališče se zrcali v prikazu položaja, ki ga je objavila polslužbena agencija Domej. Dobro poučeni krogi potrjujejo, da najnovejši dogodki odstranjujejo z dnevnega reda vse dosedanje velike načrte za ojačenjo fronte proti kominterni. V teh krogih poudarjajo, da ima sedaj japonska vlada popolnoma svobodne roke glede svoje nadaljnje opredelitve do Evrope. I.ahko se pričakuje, da bo v kratkem prišlo do konkretnih sklepov japonske vlade v tem smislu. Tokio, 24. avg. AA. Reuter: List »Ni-Čini-Ci< komentira nenapadalni pakt med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo in pravi med drugim, da dogodek ne ho ostal brez posledic na Daljnem vzhodu. List zahteva od japonske vlade, da pogleda novemu položaju r oči brez sentimentalnosti in da izvede neodvisno svoje ukrepe, List »Kokumin Šimbun«, ki je neprestano priporočal vojaško zvezo med Japonsko, Italijo in Nemčijo, pravi, da doživlja Japonska zdaj po dveh letih boja na Kitajskem resnično krizo. Zastopniki vojnega in mornariškega ministrstva so Imeli včeraj sestanek. Kakor se je izvedelo, so se popolnoma zedinili glede stališča, ki ga bo Japonska zavzela v zvezi z najnovejšimi dogodki. Predsednik privatnega sveta, knez Konoje, je danes dopoldne obvestil cesasja o mednarodnem položaju. Znano je, da je knez Konoje imel včeraj konferenco z Arito in Hiranumo. Načelnik oddelka za tisk v ministrstvu za mornarico je na vprašanje časnikarjem, naj bi povedal kaj o so-vjetsko-nemškem paktu, odklonil odgovor. Izjavil je samo, da je cilj japonske politike edino neodvisnost in samoopredelitev držav skrajnega vzhoda. Japonski vojaški in pomorski krogi Se niso sklenili sklepn o vstopu Japonske v vojaško zvezo med Nemčijo in Italijo. Pariz, 24. avg. AA. Havae. Iz Moskve poročajo, da ni pričakovati nemške objave komunikeja o včerajšnjih pogajanjih v Moskvi. Mislijo, da prepuščajo nemški pogajalci svojim ruskim tovarišem popolno 6vobodo, da sami odločijo, ali se jim zdi potrebno objaviti komunike ali ne. Opazili so, da ni bilo na letališču, ko je priletel von Ribbentrop in tudi ne na slovesnem f prejemu na nemškem poslaništvu nobenega japonskega zastopnika. Japonskega zastopnika tudi ni bilo pri slavnostni večerji. Pariz. 24. avg. AA. Štefani. Snoči je v pariških političnih krogih krožila senzacionalna vest, da se pripravlja nekak sporazum med Moskvo in Tokijem. Japonci sedaj zahtevajo Kitaj Rim, 24. avg. V nasprotju z govoricami, ki se razširjajo v javnosti, poudarjajo tukajšnji mero-dajni krogi, da je prepričanje japonske vlade, da ho iz pakta med Nemčijo in Rusijo Japonska izvlekla samo največji dobiček. Znano je namreč, da sta- Franelja in Anglija že storili korake v Tokiju, da bi se maščevali nad Sovjetsko Rusijo, ki je, kakor v Londonu in Parizu pravijo, podlo izdala demokratične države. V Tokiju, kjer so ta korak pričakovali, bodo seveda gledali, da si bodo pustili prijateljstvo Anglije in Francije na Daljnem vzhodu zelo drago Slovaki proti Poljakom Tuka napoveduje »krajevno vojno med Nemčijo in Poljsko«, v bo Slovaška dobila nazaj Javorino in Arvo kateri Bratislava, 24. avgusta. TG. Podpredsednik slovaške vlade prof. Tuka je izjavil poročevalcu agencije »United Pressc, t »da bo Slovaška v najkrajšem času poskusila, da na miroljuben način doseže, da se ji vrnejo vse one pokrajine s slovaškim prebivalstvom, ki jih je zasedla Poljska. Poudaril je, da sledi slovaška zunanja politika v polnem obsega smernice nemške zunanje politike. Po njegovem prepričanju jc treba računati s krajevno vojno med Nemčijo in Poljsko, kajti Poljaki niso podobni Čehom in bodo \%Mtakor poskusili postaviti se v bran. Takšna vojna bi Slovaške ne prizadela in ji ne vsilila nikak- šnih vojnih dejanj, toda vsekakor bi pospešila popravilo slovaško-poljske meje, kakor tudi popravilo meja na številnih krajih Evrope.« Tuka je svojo izjavo zaključil, »da je prepričan, da je mogoče grehe prejšnjih vlad popraviti na miroljuben način. Popravilo slovaško-poljske meje je samo eno poglavje v zmagoslavnem pohodu ideje, ki zahteva, da morajo teči meje držav tamkaj, koder tečejo meje narodov.« Tudi propagandni minister slovaške vlade M a c h je imel govor, v katerem je zahteval, da mora vsa pokrajina Javori na priti nazaj k Slovaški. Po Bratislavi so nosili velike letake z napisi: Preureditev Evrope se je začela 1 Dajte nam nazaj Javorino in Arvol Kako je prišlo do pakta »Nemčija in Rusija se vračata nazaj na stara izhojena pota svoje politike« piše službeni nemški list Berlin, 24 avg. TG. Ne® ki listi objavljajo sedaj nekatere migljale o tem, kako jc prišlo do pogajanj s Sovjetsko Rusijo. Med njimi se je najbolj odkritosrčno izrazila »Miinchencr Nc u s t e N a c h r i c h t e n«, ki v uvdnem članku pravi 6ledeče: »Sovjetska Rusija je ▼ razdobju, ko |e zunanjo politiko Rusijo vodil L i t t i n o v, doživela neprestana razočaranja z zapadnimi velesilami. Posledica tega je bila, da so na Kremlju v Moskvi že v začetku mejnika sklenili, da napravijo konec Litvinovi politiki. Ko ie takrat na mesto odstavljenega Litvinova M o 1 o t o v sam prevzel poleg pred-sedništva vlade tudi še vodstvo zunanjega komisarijata, je bil s tem tudi ie storjen kd^ rak, da dobi sovjetska zunanja politika tisto svobodo in prožnost, kot io imata nemška is italijanska zunanja politika. Molotovo imenovanje ie na zapadu Evrope povzročilo strah, ker so vsi čutili, da a tem polnokrvnim ruskim možem ne bo več mogoče tako postopati, kot z Židom Lifvinovlm. Ko pa te v naslednjih tednih v Moskvi ni nič posebnega zgodilo, so se na zapadu spet pomirili in so poslali v Moskvo Stranga, da nadaljuje pogajanja. Strang ie svojim gospodarjem takoj poslal zelo izčrpno in odkritosrčno poročilo o položaju, ki ga jc našeL Dejaiišku je imenovanje Mulotova za zunanjega komisarja fasno pokazalo, da Nemčija in Sovjetska Rusija nimata nobene koristi od tega, da bi druga drugi skočili v lase zaradi tega, ker bi to prav prišlo Angliji. V naslednjem mesecu se je pokazalo, da bi bilo prav, ako bi se na tem spoznanju skušalo napraviti nekaj še bolj otipljivega v od-nošajih med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada je videla, da vse grožnje Nemčije ne morejo uplašiti. Začela je moči obeh taborov tehtati, videla je, ka; ie Nemčija za obrambo svojega ozemlja storila, videla, da v Angliji in Franciji samo govore, hodijo od konference na konferenco in gojijo upanje, da bo končno Sovfetak« Rusija tista, ki jim bo ponudila svoje roke, da jim pomaga zavoženi voz potegniti iz blata. Tudi gospodarski oziri so aoodločevalno vplivali. V trenutku, ko sta Ribbentrop in Molotov podpisala medsebojno nenapadalno pogodbo, se začenja nova doba. Nova doba za obe državi in to v trenutku, ko je okrog Poljake nastopila visoka politična napetost. Niti pri Nemčiji niti pri Rusiji ni treba iskati sentimentalnih nagibov za ta preokret, kajti stvarno se obe državi s tem vračata le nazaf na stara, izhojena pota nemške in ruske zunanje politike, ki sta v zgodovini svoje tile vedno zdrževali za ohranitev evropskega miru izvenevropskega ravnotežja.- plačati. Francija in Anglija, ki sta ves čas, k» traja vojna na Daljnem vzhodu, podpirali Kitajsko z denarjem in orožjem, nc bosta mogli pridobiti prijateljstva Japonske drugače, kakor da se odpovesta vsem svojim političnim in gospodarskim predpravicam na Kitajskem. Japonski vojaški krogi naravnost zahtevajo, da mora Anglija svojo kolonijo Ilonkong vrniti Kitajski ter priznati nnrn Kitajsko pnd japonskim protektoratom. Se bolj velja tn za Tienrin in Sanghaj. n katerih v Tokiju pravijo, da se ne bodo sploh več raz-govarjali. Toda položaj je kljub temu, kar predstavljajo te horendne zahteve japonske vlade, še bolj zapleten po tem, ker Anglija in Francija ne vesta, kaj bo Japonska ponudila- demokratičnim velesilam kot protikoncesijo. London in Pariz bosta od Tokija brez vsakega dvoma zahtevala, da ohrne svojo fronto proti Rusiji. Toda zelo neverjetno je, da bi to Japonska storila, ker se v zadnjem času sliši, da sta se Nemčija in Sovjetska Rusija dogovorili, da bo Moskva dala Japonski mir, da se ne bi vezala na azijskem bojišču, ko se v Evropi odigravajo vse bolj važni dogodki. Razume se, da bi Tokio to sprsjel z največjim veseljem in demokratični velesili, ki bi morali Japonski odstopiti vse svoje pravice v Kitaju, bi ostali brez vsakega plačila. Zato menijo v Rimu, da bi se na Daljnem vzhodu lahko nepričakovano zgodilo ravno tisto, kar so je zgodile na zapadu, kar bi seveda pomenilo še hujši polom. Šah v Zagrebu Zagreb, 24. avg. b. Stanje po 2. kolu finalnega šahovskega turnirja je sledeče: Rajkovič 2 točki, prof. Gabrovšek in Gligorič 1 in pol točke, Rabar, &orli, Subarič 1 točka, Jerman, Šiška pol točke. * Belgrad, 24. avg. m. V današnjih' Službenih novinah je objavljena uredba, s katero le odvzeta koncesija radijskima družbama v Beleradu in y Zagrebu ter uredba o razlastitvi potrebščin radio-fonije. Obe uredbi sta stopili z današnjim dneml v veljavo. Spomin na papeia-svetnika 20. avgusta jc preteklo pet in dvajset let, kar je umrl papež Pij X., ki ga ima ves katoliški svet za svetnika. Ko je bil 4. avgusta 1903 izvoljen za naslednika Leonu XIII., je bil svetovni tisk razočaran. Kako neki — so modrovali vrhovi politike in kulture — je mogel kar-dinalski zbor povzdigniti v poglavarja Cerkve takega preprostega moža, čigar oče je bil krojač in občinski sluga zakotne vasice? Kako bfl neki opravljal največjo ustanovo sveta beneški nadškof, ki je vsak mesec razdajal zadnjo liro za reveže? Kako bo za velikim Leonom, ki je bil politična avtoriteta, kateri se j« moral ukloniti celo Bismark, posegal v svetovne dogodke beneški patrijarh, ki se je čim mogoče manj pečal z zadevami visoke politike? »Pazite« — so rekali Benečani, ko se je pa smrti Leona imenovalo med kandidati tudi ime kardinala Jožeta Sarto — »če naš patrijarh res postane papež, bo zapravil ves Vatikan.« Kakor vemo, Pij X. Vatikana ni zapravil, ampak ga je napravil za središče velike cerkvene reforme po geslu: vse obnoviti v Kristusu. Od Lutrovega razkola ni bilo večjega papeža na področju preporoda katoliškega življenja, kakor je bil Pij. Preosnoval in preuredil je vse od duhovniške delavnosti in življenja laikov ter cerkvene uprave do karita-tivnega delovanja in kulturnih smernic Cerkve ter njenega prava, ki ga je poenotil, ko je za-povedal njegovo kodifikacijo. Kakor pravi pokojni švicarski škof dr. Gisler, ki je napisal najboljšo knjigo o pomenu in delu Pija X., je ta papež združil ljubezensko in pravno cerkev zopet v čudovito enoto. Toda Piju X. ni bilo samo za pravno stran cerkve in za njeno delovanje v duhu Kristusove ljubezni, ampak tudi za čistost njenega nauka, ki jo je ogrožal tako imenovani modernizem, ki je zagovarjal modernizacijo Cerkve po napačni prilagoditvi časovnim strujam, pomešanim s hudimi zmotami. Pij X. je vse te zmote v okrožnici »Pa-scendi« obsodil in modernizem je kmalu spuh-tel v soncu katoliške resnice. Pij X. se je v resnici izkazal za verskega papeža, česar pa nikakor ne smemo razumeti tako, kakor da bi bil zanemarjal političnega področja človeške delavnosti, ki nujno sega tudi v duhovno področje življenja omikane človeške družbe. Zasnoval je katoliško akcijo, ki hoče zakoreniniti prav vse panoge življenja v verskih osnovah človeške osebnosti in krščanske družbe. Ni mu šlo za to, da bi se versko tn politično področje pojmovala kot izključujoči se nasprotji, ampak kot živo soglasje, v katerem vera poduhovlja vse posvetne odnose v družbi, čije namen je v izveličanju posameznika in v večnem blagru krščanskega JN-veštva. Ko je bil Pij X. svoje veliko preporodilno delo sredi najhujših duhovnih borb, ki so že takrat napovedovale današnjo globoko krizo človeštva, postavil na trdne osnove in je bila Cerkev po njegovi zaslugi notranje utrjena ter okrepljena proti nevarnosti časovnih zmot ter prečiščena, je izbruhnila svetovna vojna. Vemo, kako je Cerkev premagala vse težkoče in posledice, ki jih je rodila bojna vihra, iz katere je izila kot edina ustanova, v kateri je mogoča korenita nravstvena obnova vsega človeštva. Zato ni čudno, da se je krščanski svet ob petindvajsetletnici smrti Pija X. spomnil tega svetega poglavarja Carkve s posebno globoko hvaležnostjo v trdni zavesti, da nI rešitve naši kulturi nikjer, kakor samo v njej. Pjlnf iipiih gnlnha-nismnnnša. Slomškove Zborovanje družbe racija dobila svoje lokale, kjer se razni odbori posvečajo tihemu, a tako koristnemu in lepemu delu. Blagajniško poročilo je pokazalo veliko ekonomsko spretnost na videz tako malega denarnega obrata, ki pa se tako skrbno porablja v zgolj kulturne namene Predsednik šolskega odseka Vider je poročal o delu tega odseka, ki prav za prav ne more pokazati svojih uspehov, ki pa so na znotraj največje važnosti. Predsednik kulturnega odseka Pečjak je potem poročal o velikanskem delu, ki ga je ta odsek izvršil v minulem poslovnem letu. ko je oskrbel izdajo učbenikov za ljudsko in meščansko šolo. Knjige se bodo uvedle že v novem šolskem letu. Predsedniki podružnic so oddali pismena poročila. Sledilo je še poročilo o upravi Vrtca, ki ga je podala upravnica Sadarjeva, ki je kakor nalašč ustvarjena za to delo. .S kolikim razumevanjem, praktičnim znanjem in ljubeznijo kakor čebela dela dan za dnem, da je uspeh uprave tako lep! Urednik Vrtca nadzornik Ločniškar pa je v pesniških besedah podal kratek pregled o zadnjem letu in se spomnil na Vrtčevo 70 letnico, ki jo proslavi z jubilejno številko, ki je že izšla. S pesniškim zanasom je pozdravil navzočega župnika Krumpestarja. kije stal še ob zibelki Vrtca in je še ves živahen in mlad. Zborovalci so ga burno pozdravili! Urednik »Slovenskega učitelja« ban. nadzornik v pokoju Lužar je zaradi bolezni poslal pismeno poročilo, iz katerega se vidi njegova velika skrb za list, ki mu že dolga leta posveča vse svoje moči. Njegova zasluga je, da je v težkih časih list mogel obstati. Kdo prešteje pota, ki jih je imel zanj! Kdo dneve in ure, ki jih je žrtvoval in jih Se žrtvuje zanj! Nikoli se ni bal ne dela ne truda, kadar je bilo treba »Slovenskemu učitelju« dobiti novega sotrudnika ali razposlati korekturo sodelavcem. Vsem iz srca je govorila ga. prof. Deisinger, ki je predlagala neumornemu uredniku Lužarju zahvalo in so jo vsi odobrili s ploskanjem. Naj mu velja za danes to skromno priznanje! 0 vseh teh poročilih se je razvila daljSa debata in so zborovalci prejeli potrebna pojasnila. Odbor KKK ie poslal vsem podružnicam resolucije v razpravo. Ko je bilo to končano, se je predsednik ponovno zahvalil vsem številnim navzočim za udeležbo, zastopnikom za častečo prisotnost, gostom iz sorodnih organizacij za požrtvovalno sodelovanje. frančiškanski hiši za gostoljubje in je nato končal res lepo uspeli občni zbor. V obeh gostilnah so se potem pri obedu nadaljevali pričeli razgovori. Po obedu so odšli in I se odpeljali udeleženci na razne izletne točke, I nekaj pa jih je ostalo na Breziah na oddihu pred I začetkom šolskega lela. ki jih vzgaja in oblikuje v nežni otroški dobi, da bodo vljubili svojo rodno grudo, da se je bodo oklenili z vso ljubeznijo in jo obranili vsakršnega sovražnika. Da ohranimo zemljo in njega, ki jo obdeluje, moramo storiti vse. Prepričan je, da bo učiteljstvo, ki je poleg duhovnika tisti, ki je bil kmetu vedno v pomoč, rado storilo vse, kar le more storiti za kmeta. Prof. Boje je pozdravil v imenu Slov. straže in prosil za sodelovanje pri narodnoobrambnem delu. Predlagal je, naj bi se v okrilju Slomškove družbe ustanovil krožek s samo tem delokrogom. Nadzornik Grad je prinesel pozdrave poslanca dr. Šmajda, ki je bil službeno zadržan, da se ni mogel udeležiti zborovanja, ki mu pa želi uspešen potek. Kmet in šola Po vseh teh pozdravih je dr. B r u m e n pričel s svojim predavanjem »Kmet in šola«. V uvodu je povedal, kako je dr. Krek ustanovil kulturno organizacijo Prosvetno zvezo, ki dela v prvi vrsti za kulturni napredek kmeta, in kako prav ta organizacija trdno drži Krekovo pot ljudske izobrazbe. Sporazumno s Kmečko zvezo je prav v zadnjem času sestavila program za to delo v smislu ljudske visoke šole. K temu delu bodo povabljene vse kulturne organizacije, da bodo enotno in v zvezi med seboj v prihodnjih letih izvršile ta program. Ker bo program objavila matica prosvetnega dela. Prosvetna zveza, se ne bomo dalje mudili ob njem. Povedati moramo le to, da se je vse učiteljstvo enoglasno pridružilo in obljubilo svoje sodelovanje v novem pravcu, saj je vse doslej imela Prosvetna zveza največ in najvztrajnejših delavcev iz vrst katoliškega učiteljstva. Slomškova družba, ki je že vsa desetletja verno hodila po Slomškovih potih, bo svoje članstvo radevolje dala na razpolago za širjenje kulture v novem programu v prid stebru našega naroda — slovenskemu kmetu. Temo »Delavec in šola« je obdelala upravi-teljica Krista Hafner. Kakor je slovenski kmet prvi steber slovenskega naroda, tako je delavec drugi steber, saj vidimo, da se Slovenija leto za letom bolj in hitreja industrializira. V lepo zasnovanem predavanju je pokazala, kaj naj naša šola in naša društva delajo, da delavca narodu ohranimo. Delavec ceni izobrazbo. Je pa mnogo ovir, ki se mu stavijo na pot do izobrazbe. Že šolskemu otroku se, bodisi kmečkemu, bodisi delavskemu, stavijo ovire, da ne more tako redno obiskovati šole, kakor je to potrebno, da bi dosegel temeljito prvo izobrazbo, na kateri bi bilo pozneje možno izobrazbo razširiti in poglobiti. Slabe stanovanjske razmere, nestalnost dela in zaslužka, menjava kraja in dela, vse to so ovire, ki jih je treba odstraniti. V prvi vrsti pa je treba preprečiti, da se delavec ne odtuji svojcem, domu in narodu. Za to je potrebno dvoje: da omogočimo delavstvu take življenjske pogoje, da bo lahko živel, ne le sam, ampak vsa njegova družina, in pa, da ga duševno preusmerimo, da bo rad delal. Za ugodnejše življenjske pogoje bo pač morala skrbeti javna uprava K drugemu pa tudi ml lahko pripomoremo in zlasti učitelji v šoli. Doslej je delavec videl le svoje težko delo, le urrtazanost in težo dela To je vpliv Internaclonale. Mi pa nočemo onega mrkega vživljanja v nepriljubljeno delo, ampak hočemo dati našemu delavcu k delu sonca in toplote. Delavcu manjka lepega v domu in življenju. Že v šoli naj učitelj poskrbi, da delavske otroke vzgaja tako, da Čutijo in doživljajo lepoto in toploto, ki jo je Stvarnik polno mero položil v našo zemljo in naše kraje. Pokazati jim jo je treba in dokazati, da je ta lepota za vse in ni nikomur prikrajšana. Ne vedno tarnati in še bajati o trdoti dela, o težavah pri delu in trudu in znoju, ki ga delo zahteva. Raje označiti iskrico veselja, ki jo dobro opravljeno delo prižge, in paziti, da ta ne ugasne, ampak se razplamti v lepo ljubezen do dela in dolžnosti. Opozorila je na Zupančičevo »Dumo« in na »Kroparsko pesem*. Predavanje pa je izzvenelo v nujno zahtevo, da moramo kakor kmeta, tudi delavca ohraniti našemu narodu! Pri živahnem razgovoru, ki se je razvil o obeh predavanjih, so sodelovali: Grad, Guna in cela vrsta drugih, se izkristalizirala ugotovitev, da če varujemo kmeta in ga prav usmerjamo v kulturo, varujemo že tudi delavca, saj se naše delavstvo zbira povečini iz kmečkih ljudi in pa seveda tudi, da bomo po kmetu pridobili tudi delavca. Kakor gojimo kmečko, moramo gojiti tudi delavsko zavest. Prof. Boje pa je še pristavil, da bi se tovrstno izobraževalno delo kaj lepo dalo združiti z obrambnim delom. Občni zbor Slomškove družbe Po tem razgovoru je prišel na dnevni red občni zbor Iz poročila tajnice je razvidno, da se je delo v Slomškovi družbi v zadnjem letu silno razmahnilo. Najlepši sad tega dela je pač dom za naraščaj, ki se je v zadnjih mesecih v Marija-nišču s skupnostjo Kmečke zveze in Slomškovega doma dvignil iz tal in s prihodnjim šolskim letom prične z obratom. Razveseljivo je, da je organi- Brezje, 23. avgusta. V ponedeljek popoldne in v torek vse jutro so se od vseh vlakov zgrinjali učitelji Slomškarji na Brezje. Imeli so svoj letni občni zbor, ki ga običajno tako radi prirede na Brezjah. Letos so zborovali že 30 ld na Brezjah. Večkrat so tudi prirejali 2—3 dnevne vzgojne in socialne tečaje; vsaka prireditev na Brezjah je namreč tako priljubljena, da se udeleženci vedno znova odločijo za ta kraj. Tako tudi Slomškarji. V ponedeljek zvečer so že v precejšnjem številu opravili sv. spoved in v torek zjutraj si jih videl že pri najzgodnejših sv. mašah pristopati k sv. obhajilu. Prihajali pa so novi od vseh vlakov in jim je prva pot držala v cerkev. Ob 9. pa jih je prišlo največ. Pevci so odšli na kor, pristopil pa je duh. svetnik Čadež. dolgoletni odbornik Slomškove družbe, ki je imel sv. mašo. S kora so donele prelepe Marijine pesmi, cele vrste učiteljev in učiteljic pa so še ob tej pozni uri pristopali k sv. obhajilu, ko so imeli za seboj nekateri že 30 km pota. Po sv. maši pa je bilo zborovanje, združeno z občnim zborom, v samostanski dvorani, ki že leto za leto nudi gostoljubje. Zal le, da je bila dvorana mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse zborovalce; namestili so se po hodniku in še na dvorišču. Predsednik Slomškove družbe Ivan Štrukelj Nagovor predsednika štruklja Zborovanje je pričel družbeni predsednik gospod Štrukelj, ki je uvodoma pozdravil v prvi vrsti zastopnika bana, ban. inšpektorja gospoda S. Kranjca, ki je istočasno zastopal tudi prosvetni oddelek banske uprave; pozdravil je zastopnike društev, kakor zastopnika Katehetskega društva prof. Pavlina, predsednika Krščanske šole dr. D e r m a s t i a. dočim je odbor poslal pozdravno brzojavko, zastopnika Kmečke zveze pod-jjredsednika P u š a in tajnika Finca. Nadalje je pozdravil drž. poslanca Dolenca in Teuer-s c h u h a, vso duhovščino, ki je je bilo to pot izredno veliko, saj vsak duhovnik vsaj enkrat v letu tudi prihiti k Mariji Pomagaj, in so se istočasno udeležili tudi zborovanja katoliških vzgojiteljev, ki z njimi skupaj delaio za ljudsko prosve-to. Pozdravil je tudi sestre redovnice; nadalje tudi vse okrajne šolske nadzornike, vse upravitelje in vse res številne učitelje in učiteljice, zlasti mlade, katerih je bilo izredno veliko. Posebno pa je pozdravil še oba predavatelja. Prebral je potem došle brzojavne pozdrave, tako od g. predsednika senata dr. Korošca, ki je bil zadržan in ni mogel osebno priti, dalje na počitnicah se mudečega banskega šolskega nadzornika B o b i č a, nadzornika Rusjana in številne pismene pozdrave in opravičila članstva, med drugimi zlasti lepo pismo lavantinskega škofa dr. Tomažiča in Narodnega odbora KA. Pred prehodom na dnevni red je predsednik predlagal brzojavne pozdrave in izraze vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu, slovenskima škofoma dr. Rož-manu in dr. Tomažiču, predsedniku senata, slovenskemu voditelju dr. Korošcu, namestniku prosvetnega ministra dr. Kreku, g. banu dr. Natla-čenu, kar so zborovalci odobrili z burnim aplavzom, zlasti za našega mladega kralja, ki letuje v bližini. Pozdravi Pozdrave gospoda bana, ki je bil sam zadržan, je prinesel g. banski inšpektor prof. Kranjc, ki je v daljšem govoru označil Slomškova načela v vzgoji za vekotrajna, ker temelje na božjem nauku in večnih vrednotah. K njim se vračajo v današnjih materialističnih časih vsi, ki jim je mar resnične kulture naroda. Želel je v imenu gosp. bana in banske upr\ve, da bi Slomškova družba vsestransko napredovala in bi tudi to zborovanje prineslo najlepših uspehov. Za njim je pozdravil predsednik Krščanske šole dr. D e r m a s t i a, ki je poudarjal, da sestrski organizaciji gojita čim tesnejši stik med šolo in domom in gojita s svojim delom tiste kreposti, ki so v današnjih materialističnih časih najbolj potrebne, predvsem ljubezen do Boga in do bližnjega, iz katerih nastane krščanska pravičnost, resničen sporazum in odkritost od osebe do osebe. Obe pa zahtevata in gojita tudi tako vzgojo, ki vodi otroka do tega, da se zaveda, da je otrok slovenskega naroda in tistega stanu, ki so ga njegovi starši s trudom in znojem priznali za svojega. Po taki vzgoji bo otrok tudi znal spoštovati svobodo, lastno in tujo, in mora nastati med Slovenci res tako sožitje, da nas ne bo zmogel nihče. Četudi je vzgojiteljev, ki se oklepajo katoliških načel, v primeri s celotnim številom učiteljstva v Sloveniji le manjše število, vendar je treba poudariti, da tu vodijo načela in bodo privedla do končne zmage. Predsedniku, temu skromnemu, a tako odličnemu vzgojitelju, pa želi predvsem trdnega zdravja, da bo vodil svojo ljubljeno Slomškovo družbo do končnih zmag. Prof. Pavlin je pozdravil v imenu Katehetskega društva, ki že polna desetletja skupno deluje s Slomškovo družbo. Banski referent P u š je nato pozdravil v imenu Kmečke zveze, najštevilnejše organizacije v Sloveniji, in tudi v imenu g. načelnika kmetijskega oddelka, ki ceni katoliško učiteljstvo in njegovo delo Ker naš kmet potrebuje pomoči, da se otrese čudne miselnosti, ki ga tako rada odvrača od rodne grude, prosi zbrano učiteljstvo, da zastavi vso svojo moč is ves svoj vpliv pri otrocih, Golob pri vojakih Najstarejše In najbolj zanesljivo sredstvo za tiho prenaian|e vesti Porjaveti morete sedaj na 2 načina: Avgust in september sta najbolj primerna meseca za šolanje golobov-pismonoš. Vse postaje s temi krilatimi pismonoši skušajo izrabiti lepe jesenske mesece in pošiljajo v ozračje svoje »moštvo«, ki se nad krajem v velikih višinah razide in jo vsak jadrno ubere v svojo smer, proti gnezdu, iz katerega je prišel. Golob-pismonoša ima čudovit čut za smer. Na razdaljo tisoč in še več kilometrov najde pot do svojega gnezda. Ze navadnega goloba je težko odpeljati iz gnezda. Marsikdo, ki si je hotel nabaviti te prijazne živali-ce, je razočaran gledal za njimi, ker so mu vedno ušle in se vrnile nazaj k prodajalcu.. Treba je odpeljati prav mladega goloba in ga imeti dolgo časa zaprtega, sicer ga ni mogoče navaditi na novi dom. Še bolj pa se ta možnost razvije v golobih-pismonoših, za katere izbirajo posebno krepke vrste, dobre letalce, in še te urijo in vadijo na čimdalje večje razdalje. Tako je nastala med golobi čisto svoja vrsta: golob-pismonoša, ki je'posebna pasma, kot so posebne pasme med psi, konji in drugimi živalmi. Veliko znanstvenih sporov je že bilo, na čem sloni ta zmožnost golobov. Ko je znanost odklonila razne teorije o kozmičnih žarkih ali posebnih električnih valovih, čimdalje bolj prodira mnenje, da golob najde svojo pot samo s pomočjo oči in čutom za sonce. Golob izredno dobro čuti položaj sonca, ta mu daje prvo smer, dokler ne pride nad znani kraj, kjer se znajde po oblikah pokrajine. Zato se v megli ali ponoči le nerad spusti na pot ali pa zaide. V zadnjem času pa jih skušajo izvežbati tudi za take polete. Izvežban golob-pismonoša preleti v 1 uri 50 do 100 km. Za začetek jih spuščajo iz košar, v katerih so jih odpeljali, kakih 10 do 20 km daleč od njihovega gnezda. Nato jih vozijo čimdalje dalj in starejša živalca najde pot tudi na daljavo 600 do 1000 km! Vesti prenašajo v mikroskopsko majhnih fotografijah, ki so zvite v majhnih aluminijastih cevčicah in jim jih pritrdijo na srednje pero v repu ali pa na nogo. Ko prileti na namembno postajo, mu pošiljko odvzamejo in pod drobnogledom preberejo. Na ta način more golob prenesti vsebino dvanaistih izvodov velikega časopisa! Golob - prvi raznašalec važnih vesti Prvega goloba je izpustil očak Noe iz svoje ladje, da bi na ta način izvedel, koliko so vode že upadle. In vrnil se je z oljčno vejico v kljunčku. Golobu pritrjujejo na nogo dragoceno pošiljko. Gotovo je torej že Noe vedel, da se bo golob najbolj zanesljivo vrnil nazaj. In v orientu goloba kot pismonoša sploh nikoli niso opustili. V dobi faraonov so jih poznali egiptovski mornarji, ki so jih z ladij pošiljali v svoja pristanišča. Tudi Rimljani so jih imeli in Julij Cezar je pri svojih vojnih pohodih po Galiji že vozil s seboj golobe-pismonoše za vojaške namene. Pred svetovno voj (1146—1170), ki je imel naravnost vzorno urejene postaje s temi krilatimi pismonoši, ki so mu raz-našali ukaze po obširnem kalifatu. Tatarski poglavarji so na svojih pohodih po golobih sporočali nazaj o novih osvojitvah. V Evropi so se jih najprej posluževale velike banke, ki so po njih sporočale svojim zvezam gibanje cen. V novejši dobi se je zanimanje za te vrste pošto najbolj poživilo v času obleganja Pariza (1870/71), ko je glavno francosko mesto skozi sovražni obroč po golobih prejelo 115.000 vesti! Od takrat so v vseh državah začeli gojiti golobe-pismonoše za voqaške namene. Pred svetovno voj no je imela Nemčija z zasebnimi gojitelji teh golobov pogodbo, da ji bodo v potrebi dali na razpolago gotovo število teh porabnih živali, In v svetovni vojni je imela Nemčija 120.000 golobov ki so jih gojili v 500 deloma stalnih, deloma premakljivih golobnjakih. Avstrija jih je imela 10.000 in so se zlasti izkazali v gorovjih. Pred 40 leti je takega goloba poslal nazaj na Norveško raziskovalec Andree. ki je v balonu po letel na severni tečaj. Golob je dobro opravil dolgo pot in prinesel vest, kje je ekspedicija in da je »na krovu vse v redu«. To je bila zadnje vest o raziskovalcu, ki je ostal v večnem ledu. In tudi še danes, ko je že toliko najmodernejših sredstev za pošiljanje vesli, tudi nevidno in neslišno, golob-pismonoša še ni odslužil. Njegova prednost je v glavnem v tem, da vest, oddano s tehničnimi pripomočki, kdorkoli ob kakem skritem sprejemniku lahko ujame, goloba pismonoša pa ni lahko ujeti, in pa v tem, da je mnogo laže prenesti krotko živalico kot pa vse tehnične naprave n. pr. za brezžično poročanje. Zato golobe jemljejo s seboj ekspedicije, ki gredo v visoke in nevarne gore, kjer bi težko na kak drug način mogli stopiti v zvezo z dolino. Manjši obrežni par niki, ki še nimajo radijskih postaj, vozijo golobe s seboj, da se jih poslužujejo v nujnih primerih. Drvarji v samotnih pokrajinah, nadzorniki daljnovodov, podeželski zdravniki na Norveškem, Finskem, Japonskem in v Kanadi, oddaljeni farmerji v Braziliji — povsod v takih okoliščinah je še golob v rabi in odlično služi človeku v njegovih stiskah. Na Japonskem jih imajo tudi večji dnevniki, samo »Tokio Asahi Simbun« ima nad tisoč teh krilatih dopisnikov. Visoko na strehi nebotičnika, v katerem je uredništvo, imajo svojo postajo s posebnim urednikom za to pošto. Po zahodnih evropskih državah je veliko dru Stev, v katerih so včlanjeni zasebni gojitelji golobov pismonoš in imajo tudi svoja glasila. Golobe pošiljajo sem in tja in preizkušajo njihove sposobnosti. — Seveda ta šport ni brez žrtev. Ne dospe vsak golob v svoje gnezdo. Preseneti ga nenadna ne,vihta, v kakem zavetju hoče počiti, pa ga zaloti jastreb... Vsaka taka izguba je za lastnika velika škoda, ker veliko truda in potrpežljivosti je treba, da izuri novo živalicn. ki io more spet poslati na velike razdalje. 1. Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je najpametneje. V tem primeru uporabljajte kremo NIVEAI 2. Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULTRA-OLIE-NIVEA s pojačano zaščito pred pekočimi svetlobnimi žarki. Spomenik golobom-pismonošem v Lille-u. Francija Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! te novice Koledar Tetek, 25. avgusta: Ludvik, kralj. Patricija, devica. Sobota, 26. avgusta: Cefirin, papež. Bernard 01., spoznavalec. Novi grobovi i V Ljubljani j« v visoki starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Franc Miro, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti 9, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno to-žaljel Osebne novice = Poroka. Na Jesenicah sta se poročila gospod Vinko Mazi iz Mojstrane in gospodična itortl Ela iz Jesenic. Čestitamo! — Upokojen je inženirski narednik vodnik III. razreda Ivan Kandilo. ~ i— ftrnlha »v. flohorja izda v prvih dneh septembra prvi del Modcrudorferjeve Slovenske začetnice. — Državno priznano Trgovsko učil išče Robida s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15, vpisuje v enoletni trgovski tečaj vsak dan. Dijaki zavoda imajo ugodnosti rodbinskih doklad, želez, voznih kart itd. kakor dijaki državnih šol. — Sprejem gojencev. V podčastniški eskadron konjeniške šole (prej konjeniška [>odčastniška šola) v Zemunu in v bolničarsko podčastniško šolo bo sprejetih s 1. novemhrom oziroma 1. oktobrom t, 1. večje število gojencev. Reflektanti ne smejo biti mlajši od 18 oziroma 17 in ne starejši od 21 let. Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega listat str. 1403 do str. 1410, ki je interesentom na vpogled pri pristojnem vojnem okrožju in na vseh orožniških postajah. — Koroško okrožje Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov priredi v nedeljo, dne 3. septembra v Guštanju mladinski tabor. Dopoldne po sprejemu gostov je sv. maša in zborovanje, popoldn* pa telovadni nastop. Bratje in sestro iz »osednjih okrožij! Koroška nas kliče! Bratje in sestre iipod Pece in Uršlje gore nas vabijo. Od-zoviino se njihovemu vabilu! Proti mrazu peč! ■— Vpisovanje v državno priznani Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu t Ljubljani, Kongresni trg 2 (Dopisna trgovska šola) je vsak delavnik med uradnimi urami. Učenci tečaja uživajo vse ugodnosti, ki veljajo za redne učence državnih šol. Prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. — Truplo neznanca najdeno. V Mednem pri St. Vidu nad Ljubljano so včeraj našli truplo neznanega moškega. Oblečen je bil v dolge črtaste hlače in suknjič, oboje modre barve. Telovnik pa je ležal popolnoma nepoškodovan za truplom. Spodnje perilo je sive barve in želo fino. ftnel je skoraj nov klobuk, kje je bil kupljen, se ni ugotovilo, ker je bila tvrdka zabrisana. V čeljustih mu manjka zgornji sekalec. V hlačnih žepih so našli dva robčka, zlikana in zložena. Na enem robčku je črka »Gc. V denarnici za drobiž je bilo 22 dinarjev drobiža, v veliki denarnici pa ničesar razen listka, na katerem je bila napisana štev. 14. Imel je dolge črne lase. Star je do 40 let. Truplo je ležalo najdalj od 9. avgusta, ker so našli del nekega časopisa od 9. avgusta. Nekoliko proč od trupla so našli tridesetinsko slatinsko steklenico. Verjetno je, da je v tej steklenici prinesel vodo in vanjo stresel kakih 30 praškov nekega mamila (veronala?), kar je potem izpil. Skoraj gotovo gre za samomor. Če bi kdo po gornjih podatkih pokojnega spoznal, ali če kje pogrešajo koga, naj to sporoče okrajnemu sodišču v Ljubljani ali pa orožniški postaji v Št. Vidu nad Ljubljano. — Po-dužite se Putnikovega posebnega vlaka v Bnlgrad. Odhod 2. septembra zvečer. Povratek f>. septembra zjutraj. Cena 145 din. Prijave v vseh biljetarnah Putnika Slovenije. , ... — Vpisovanjo v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavode — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne In popoldne. Šolska izvestja ln novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Novo šol-sko poslopje! Edinstvena stroiepisnica e 50 pisalnimi in računskimi stroji Zavod je potrjen od niinistrtsva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinsko doklade, železniške karte). Šolnina zmerna. Zahtevajto prospekt. Peč na velesejmu tffr"—J — Rejec malih živali 8. številka je izšla s sledečo vsebino: Kako vzgojimo kokoš Jajčarico _ To in ono iz reje kokoši — Pekinška raca ameriške reje — O plemenjenju kuncev — Prehrana kuncev — Uspešna reja kuncev — Vzorni hlev za 15 kokoši, kozo in 6 kuncev (načrt) — O mehkužcih — Sirote (podlistek) — I. Ban. razstava malih živali v Ljubljani od 2—11. septembra — Zvezna efektna loterija, žrebanje 10. septembra — Društvene vesti — Drobiž — Po tujem svetu — Književnost — Posvetovalnica — Za smeh in kratek ča6 — Tržne cene. Letna naročnina listu je samo din 30.— in se naroča pri Zvezi, Ljubljana, Karu-nova ulica 19. Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega leta! — Romarji, ki so bili v nedeljo 20. avgusta na Sv. Gori pri Gorici, so darovali za Baragovo semenišče 880 din. — Pcdikura je modernemu človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspešna, morate rabiti tudi SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. Po kopanju izvrstno teknejo okusne Slamlčeve paštete — Izropano stanovanje. Prejšnjo nedeljo je bila na Trebelnem gasilska veselica, pri kateri je sodelovala domača godba. Ko se je malo pred 9 zvečer vrnil z veselice na svoj dom trebelski or-ganist, kapelnik godbe Ferdo Zupančič, je našel svoje stanovanje vse izropano. Vlomilci, katerih še niso izsledili (čeravno ne bodo daleč izven vasi), so odnesli Zupančiču vso obleko, čevlje, novo suknjo, perilo, dve uri in nad 600 din lastnega in društvenega denarja, v skupni vrednosti nad 4000 dinarjev, tako da je revež brez vsega. Sreča, da je par dni prej vsaj kroje fantovskega odseka spravil na varno, da jih niso tatovi odnesli ali uničili. Vlom Je moral, po vseh znakih sodeč, biti skrbno pripravljen in organiziran. Tudi časa so morali vlomilci imeti dovolj, ker so tudi v kuhinji vse prebrskali in pojedli večerjo, ki je bila pripravljena za štiri osebe. Javno kopališče v Križah pri Tržiču Svoječasno smo že poročali, da gradi v Križah gostilničar g. Zupan javno kopališče. Danes je kopališče dograjeno in tudi oblastveno potrjeno. Kopališče je oddaljeno od postaje Križe-fiolnik 10 minut in lež' blizu ceste na Golnik. Številni tujci, ki se prihajajo kopat, izjavljajo, da leži to kopališče na najlepši legi, kar si jo more človek zamisliti. Sonce začne kopališče obsevati že zjutraj ob 8 in do zahoda. Kopališče ima dva bazena, otroški in glavni bazen. Prvi |e dolg 3.6 m. glavni pa 30x10 m, slednji je globok od 80 cm do 5 m. Na severni strani kopališča je skakalni stolp s tremi skakalnimi deskami. Prva plošča je 3 nt. na njej pa je tudi prožna deska, druga 5 in tretja 8 metrov nad vodno gladino. Kopališče ima začasno le 40 kabin in prav toliko omaric. Med kabinami je montirana prha, pod katero se mora sleherni kopalec umiti pred vstopom v glavni bazen. Pri- Slovenjegoriški kmečki tabor Dan slovenskega delovnega in kmečkega ljudstva, manifestacija slovenske in stanovslte misli ob severni meji, v nedeljo, S. septembra 1939 v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a pomnili bi še to, da se voda greje na strehi in da doseže 30 stop. C. Otvoritev kopališča je bila zaradi zlobne roke, ki jo spustila zadnjo noč vso vodo iz bazena, preložena na nedeljo, 27. t. m. ob 2 popoldne. Pri otvoritvi sodelujejo športniki iz Tržiča. Po otvoritvi bo velika domača veselica na vrtu g. Zupana. Opozarjamo vse prijatelje vodnega športa in prijatelje zabave, na taj dan priredijo izlet v Križe. Gospodu in gospe Zupan pa it dograditvi kopališča najiskreneje čestitamo in želimo mnogo uspeha. Prosvetni praznik v Voklem Poročali smo že o našem prosvetnem domu in da ga bomo na Jernejevo nedeljo, 27. avgusta slovesno blagoslovili. Našemu poročilu dodajamo le, da je že sedaj vse polno obiskovalcev, ki si ogledujejo novi dom. Vsakemu je všeč. Zato naj nikdo ne zamudi nedeljske slovesnosti v Vokleml Vabimo prav posebno lepe narodne noše in Fantovske odseke ter Dekliške krožke, da pridejo v čim večjem številu. Pridite točno ob dveh popoldne na zbirališče sredi vasi. Od tu bo šel sprevod po vasi v cerkev k litanijam. Takoj po litanijah bo sprejem pokrovitelja gospoda bana, nato pa bo g. dekan Skerbec blagoslovil novi dom. Po blagoslovitvi bo slavnostni govor g. dr. V. Brum-n®' Telovadni nastop domačib telovadcev z zanimivimi vajami pa bo med veselico na posebnem odru. Pripravili smo tudi bogat ribolov, da se bo vsakemu splačalo loviti ribe. Dobitki so velike vrednosti kakor zaboj sladkorja, lepa odeja, krasne moške hlače, ženski puloverji, par čevljev itd. Vseh dobitkov je šest stol Skupna vrfednost vseh dobitkov znaša tri tisoč dinarjev. Vabimo vas tudi k sprejemu botra in botrlce v soboto zvečer ob osmih. Takoj po sprejemu bo slovesna akademija s prav lepimi točkami. Posebej še vabimo Kranjčane, da pohitite po lepi gozdni poti preko novega mostu v našo vasi Ljubljana, 25. avgusta Radio Ljubljana Petek, 25. avgusta: 12 Slovenska pesem (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura — 20 Smetana: Libu-ša, uvertura (plošče) — 20.10 Ženska ura: Ali naj gre dekle v gospodinjsko šolo (gdč. Lojzka Blatnik) — 20.30 Violinski konesrt. g. Uroš Pre-voršek, pri klavirju g prof. M. Lipovšek — 21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 25. avgusta. Belgrad: 20 Zagreb — 21 Igra — Zagreb: 20 Igra — 20.30 Zbor — 21 Vok. konc. — 21.30 Zbor — Praga: 2010 Zab. gl. — 21 30 Ork. konc. — 23 Kom. konc. — Bratislava: 19.40 Slovaške narodne — Sofija: 19.15 Donizetti-jeva opera »Lucia di Lamermoorc — Varšava: 19.30 Ork. in solisti — 21.10 Poljska gl. — 22.35 Klarinet in klavir — Budimpešta: 2105 Klavir — 22 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Violončelo — 21 Komorna gl. — 22 30 Zbor — Rim-Bari: 21.30 Simf. konc. — Dunaj: 21. Bolgarski konc. — Berlin: 20.15 Filh. konc. — Kiinigsherg: 19 Španska klavirska gl. — 20.35 Paradne koračnice — Koln: 20.15 Plesna gl. — Beromiinster: 19.55 Plesna gl. — 20.35 Nar. gl. — 20.5 Pisan večer — Stras-bourg: 21.45 Vojaška godba. Poizvedovanja Izgubljena je bila 23. t. m. od bolnice do šentjakobskega mostu ženska obleka. Najditelj se prosi, da jo odda na policiji. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 31. Kranj Preprečeni zločini Roganove tolpe Aretirani čevljar Jazbinšek je zelo zgovoren, in je izdal vse načrte razbojnikov Kakor smo že objavili, smo v Kranju odprli podružniro Jugoslovanske tiskarne in knjigarne in podružnico »Slovfenra« itd. v hiši gosp. .Vlajdiča (v isti hiši, kjer Je Okrajno sodišče). Vljudno sporočamo, da morete v naši podružnici v Kranju kupiti vse pisarniške potrebščine: nalivna peresa, tinte, tuše, risalne priprave, pi«>niski papir, različen pisarniški papir itd. Če bi kdo rabil kaj posebnega, kar ni običajen predmet, ki ga pisarne rabijo, naročite vseeno v naši podružnici, kajti v dveh dneh Vam bo preskrbela zaprošeno. Bliža se začetek šole. Ako hočete svojim otrokom kupiti poceni šolske potrebščine, jx>jdite v našo podružnico. Selških knjig ni treba več naročati v Ljubljani; prihranili si boste pota in stroške naročila, kajti v naši podružnici v Kranju dobite knjige za vse razrede ljudskih, meščanskih, srednjih ter raznih strokovnih šol. Tudi informirali Vas bodo v naši podružnici, kakšne knjige rabite za ta in ta razred te in te šole. Prav tako lahko dobite v naši podružnici vse leposlovne (romane, povesiti), znanstvene in druge knjigo domačih in tujih založb. Prav tako razne knjige v tujih jezikih. Revije, modne časopise itd. donače in tuje dobite ali pa jih lahko naročite v naši podružnici. Ako rabite rožne vence, mašne knjige, kipe, svete podobe itd. obrnite se v našo podružnico v Kranju, raznih dcvocinalij boste dobili na izbiro. Časopise: »Slovenec«, »Slov. dom«, »Domoljub« in »Bogoljub« lahko naročite v naši podružnici, prav tako pa v podružnici lahko naroČite vse oglase, male oglase in osmrtnice. Kadar imate kako zanimivo vest za časopise, sporočite to pismeno, osebno ali pa če morete telefonično naši podružnici v Kranju. Podružnica »Slovenca« In Jugoslovansko knjigarno in tiskarne v Kranju. Maribor, 24. avg. V Studencih pri Mariboru pač nihče ni slutil, da živi v njihovi iredi tako nevarna razbojniška tolpa, katero je vodil znani Rogan. Seda) pa, ko je večina njenih članov že pod ključem, sc razgrinja obseg izvršenih zločinov, obenem pa tudi načrti razbojnikov za druga, še dosti hujša zločinska dejanja. Kakor smo že poročali, so prijeli sedaj tudi čevljarja Ivana Jaz-binška, ki je Rogana prvi izdal zaradi ljubosumnosti. Jazbinšek je imel zelo slabo vest, pa je pobegnil najprej v Zagreb, od tam pa v Presečno pri Planini, kjer se je zatekel na dom ivojih staršev. Tam ga je presenetila v spanju patrulja orožnikov od Sv. Jurija ob južni železnici ter ga aretirala. Jazbinšek je nevaren ptič, že petnajstkrat je bil predkaznovan. Včeraj so ga iz Št Jurija privedli v Maribor ter ga izročili orožniški postaji v Studencih. Tam sta ga začela zasliševati poveljnik mariborske orožniške čete kapetan Ma-vrič in poveljnik mariborske orožniške postaje narednik Žagar. Jazbinšek je bil zelo zgovoren, pa je priznal vse, kar je Roganova tolpa zakrivila. Vso noč so ga potem še vozili okrog, da je na posameznih mestih opisal vse zločine. Tako so 6edij z Jazbinškovim priznanjem razkrinkani vsi zločini Rogana in tovarišev, Ki so res velikega obsega. Najprej je Jazbinšek opisal cerkveni rop na Pol-skavi. Pripovedoval je, da so se napotili tja Rogan, Peša in on sam. Šli so ponoči ter so imeli najprej namen oropati polskavskega župnika. Rogan in Peša sta imela v žepih vrvi, s katerimi so hoteli župnika zvezati, če bi se bil branil, bi ga pa bili ubili. Pred župniščem jih je pa pregnal pes s svojim lajanjem. Nato so «e okrog 4 zjutraj lotili cerkve. Oropati io iz tabemaklja monštranco in kelih, iz puščice pa so vzeli nekaj drobiža.' Cerkvene posode so zavili v prt ter jih zakopali v gozdu posestnika Vrecla v Zgornjih Hočah. Pod velikim borom so z noži izkopali pol metra globoko luknjo, v katero so skrili dragocenosti ter jih pokrili z listjem in borovimi iglami Rogan je vzel • seboj na ta pohod v stekleničici neko kislino 7» prepoznavanje zlata Nameravali tn napraviti na tnonstranci in kelihu poskus, če sta zares iz zlata. Med potjo pa se je Roganu v žepu steklenica zdrobila ter je zadobil od kisline hude rane na nogi. Kamenčke z monštrance je Peša izluščil ter jih vtaknil v žep. Po Jazbinškovem priznanju je izvršila Roganova tolpa v mariborski in celjski okolici okrog 20 vlomov. Plen je potem razprodajal Jazbinšek. V Zgor. Radva-nju je imel pri Mariji Lasič spravljen nahrbtnik, poln novih nogavic, ki so bile ukradene v trgovini Stok v Kamnici. Rogan in Peša sta ves čas sanjala, kako bi prišla do primernega orožja, s katerim bi lahko izvršila večje roparske podvige. Zelo sta bila vesela lovske puanje, da jih bo v nastopajočem študijskem letu še več takih, ki se bodo pridružili tovarišem pevcem in z istim elanom delovali v prospeh svojega ljudstva. Akademskemu pevskemu zboru, ki bo kmalu zopet načel nov program, pa želimo 4c nadalje uspehov, I. S. 3. da tvorijo člani te konference Mrli delovni odbor, ki se od časa do časa sestane, da se mu predložijo v pretres in odobritev od tehničnega biroja izvršena in od ožjega tehničnga odbora pregledana in odobrena dela. Minister za promet je vse te sklepe odobril in imenoval člane Tehničnega biroja in Ožjega tehničnega odbora. Ta biro in odbor sta dobila nalog, da naj proučita vse v poštev prihajajoče variante rekonstrukcije ljubljanskega kolodvora i tem, da ostane osebni kolodvor na sedanjem mestu. Za šefa Tehničnega biroja je bil postavljen g inž. Leskovlek Drago, v sv. ravn. drž. žel. v Ljubljani, ki sta mu bila dodeljena še en inženir in en tehnični uradnik ravnateljstva za poznejše projektiranje varnostnih naprav pa še strokovnjak o. v. sv. Lenard Srečka Kr. banska uprava in mestno poglavarstvo sta se obvezala, da dodelita za delo v Tehničnem biroju po dva mlada inženirja— dosedaj pa š» ni bilo zaradi pomanjkanja inženirjev to število nikdar kompletno Tehnični biro je začel z delom avgusta lanskega leta. Ožji tehnični odbor tvorijo! 1. Vsakokratni ravnatelj in pomočnik" ravnatelja ljubljanskega žel. ravnateljstva, sedaj g. inž. Kavčič Rudolf in Hojs Franc. 2. Zastopniki eksekutivnih oddelkov žel. ravnateljstva: za gradbeni: g. v. sv. inž. Zelenko Fran, za strojni: g. sv. inž Gla kaže nemška statistika, da |e znašal izvoz v Rusijo eta 1931 763 milij. mark, lani pa samo 31.7 milijona mark. Podobno izkazuje nemška uvozna statistika, da je leta 1930 prišlo iz Rusije blaga za 4363 milij. mark, lani pa samo še 47.3 milij. mark. Zanimivo je, da je znašal uvoz zlata iz Rusije v Nemčijo v letih 1931 do 1934 nad 200 milij. mark letno. Nemčija sc zlasti zanima aa ruske surovine (1®». manganova ruda, nafta, lan itd.), dočim potrebuje Rusija za nadalievanje svoje industrializacije mnogo strojev in podobnega materiala. Veliko nazadovanje trgovine je pripisovati, da co po poteku zadnjega kreditnega sporszuma, kar je nastopilo 30. junija 1937, morale biti vse ruske nabave v Nemčiji plačane v gotovini. Ovira'o pa je trgovino tudi dejstvo, da je morala nemška industrija zaradi velike potrebe domačega trga zavlačevati inozemska naročila. Po besedilu pogodbe bo Nemčija v naslednjih dveh letih uvozila za 180 milij. mark surovin iz Rusije, v zameno pa bo dobavila za 200 milij. mark letno industrijskih izdelkov. Za plačilo teh dobav bo Rusija dobila kredit na sedem let po obrestni meri 5%. Po' višini kreditnv nova trgovinska pogodba cs prsicja okvira kreditne pogodbe iz leta 1935. Nova poštna avtomobilska zveza Ptuj - Slovenske gorice Ptuf, 23. avg. 1939. Poitpo ravnateljstvo v Ljubljani je otvorjlo začetkom leta 1937 postno potniikt avtomobilski promet na progi Ptuj—Haloze, dne 1. septembra t. L pa ga bo razširilo tudi na progo Ptuj—Slovenske gorice;« tem dnevom bo uvedlo krožne poštne avtomobilske vožnje v doližinl 40.9 km na progi Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk v SI. gor.—Sr. Andraž v SI. gor.—Juršinci (Sv. Lovrenc v SI. gor.)— Ptuj. Poštni avtobus bo obratoval dnevno dvakrat. Pri vožnji bo odhajal iz Ptuja ob 6 in ae vračal ob 7.35; pri drugi vožnji bo odhajal iz Ptuja ob 13.30 in se vračal v Ptuj ob 10.05. Da pa bo vsemu prebivalstvu ob progi priti po najkrajši poti v Ptuj in se vrniti po najkrajši poti, se bo spreminjala smer voženj veaki dan, kakor je to pri avtomobilskem prometu v Haloze. Ob lihih dneh (1, 3, 5 itd-1 bo obratoval poštni avtobus pri prvi vožnji v smeri Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk v SI. goT.—Sv. Andraž v Slov. gor,—Juršinci (Sv. Lovrenc v SI. gor.)—Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj—Juršinci (Sv. Lovrenc v Slov. gor.)—Sv. Andraž v SI. gor.—Sv. Bolfenk v Slov. gor—Sv. Urban—Ptuj. Ob sodih dneh (2, 4, 6 itd.) bo obratoval pri prvi vožnji v smeri Ptuj—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Sv. Andraž—Sv. Bolfenk—Sv. Urban—Ptuj, pri drugi vožnji pa v smeri Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolienk— Sv. Andraž—Juršinci (Sv. Lovrenc)—Ptuj. Na novi avtobusni progi so tele stalne in pogojne postaje: Ptuj—pošta, Ptuj—Florijanski trg, Ptuj—Zupančič, Ptuj—kolodvor, Nova vas—Bračič, Gernci—Steger, Janežovci, Sv. Urban, križišče, Dolič, Svetinci—Deeinci, Ločič, Sv. Bolfenk v SI. gor., Trnovska vas, Drbetinci, Sv. Andraž v Slov. gor., Vitomarci, Hvaletinci, Gerlinci, Gradišak, Ga-» bemik, Juršinci (Sv. Lovrenc v Slov. gor.), Mostje, Križ, Paoinje—Tobias, Podvinci—Korenjak, Ro-goznica—križ, Ptuj—kolodvor, Ptuj—Zupančič, Ptuj—Florjanski trg, Ptuj—pošta. Zveze k vlakom in od vlakov so ugodne, podrobni vozni red pa bo razposlala poštna uprava. Voznina je določena s 70 para od kilometra. Na progi so 4 vmesne pošte, ki bodo prejemale in odpravljale poštno tvarino dnevno dvakrat, medtem ko so jo pri sedanjih vožnjah e koni-sko vprego prejemale šele v poznih popoldanskih urah. Prebivalstvo tega dela Slovenskih goric je zelo pogrešalo avtomobilsko zvezo e Ptujem, kjer je najbližnja železniška postaja. Hvaležni smo za novo prometno sredstvo, ki bo koristilo predvsem prebivalstvu našega podeželja. Prepričani smo, da si je poštna uprava začrtala pot k nadaljnemu reševanju velikega problema, zboljšati poštne zveze po podeželju z uvedbo poštnega avtomobilskega prometa pov«od tam, kjer so za to dani predpogoji, predvsem pa tam, kjer ni železnice in'kjer so oddaljeni kraji Se dO danes brez rednih prometnih sredstev. Ta problem bo treba pričeti reševati, a začeti izvajati takoj že povsod tam, kjer ni za to nobenih pravih ovir, kakor ie slučaj pri zaprošenem razširjenju poštnega avtomobilskega prometa Ptuj— Haloze na gornji del Haloz, to je na progo Ptuj— Jurovci—Podlehnik—Nova Cerkev—Sv. Trojica v Halozah in kakor je slučaj pri zaprošenem razširjenju poštnega avtmoobilskega prometa Ptuj—Slovenske gorice tudi na obdravski del Slovenskih goric, to i« na progo Ptuj—Vurbcrg—Sv. Barbara pri Mariboru;, v obeh teh slučajih sta na razpolago premalo zaposlena šoferja in avtobusa, kritje za gorivo in amortizacijo pa je najti bogato v dohodkih od potnikov in ukinjenih izdatkih za vzdrževanje poštni zvez s konjsko vprego. Kako gosto obljudeni kraji in vasi po podeželju trpijo vsled pomanjkanja avtobusnega prometa, nam pričajo prošnje in vloge prebivalstva na 32.5 km dolgi progi Ptuj—Rogoznica—Dornava .................................................................m............................ V nedeljo, 27. avgusta ob 9 dopoldne v Brežicah veliko politično zborovanje mladine JRZ za krški in brežiški okra| Govorili bodo minister za gradbe dr. M. Krek in poslanca Tratnik in Smersn. Vse naše somišljenike, posebno pa našo mladino, vabimo, da ta dan pribiti v Brežice ter se udeleži te politične manifestacije. —Hlaponci—Polenšak—Savci—Sv. Tomaž pri Ormožu—Koračice—Peršetinci—Hranjigovci—Ključa-rovci—Lunače—Lešnica—Strmec—Dobrava — Ormož, pošta—Ormož, kolodvor, ki so jih prizadeti vložili na poštno ravnateljstvo fn poštno ministrstvo. Našemu podeželju je treba pomagati z boljšimi poštnimi zvezami in z uvedbo rednega avtomobilskega potniškega prometa. Jesenice Osebna vest. G. Brezan Jože. politično upr. pripravnik na tukajšnjem policijskem komisariatu je imenovan za pristava. Na gospodinjski šoli na Jesenicah je vpisovanje 1. in 2. septembra t. 1. od ti do 12 dopoldne, v poslopju osnovne šole. Šolska maša bo v soboto, dne 2. septembra ob 8 zjutraj. Redni pouk bo pričel 4. sept. Sprejmejo se učenke od 16. leta dalje, izjemoma tudi s 15. letom. Na šoli se poučujejo praktični predmeti: kuhanje, šivanje in krojno risanje, pranje in likanje in še vsa ostala dela, ki se rabijo v gospodinjstvu. Poleg praktičnih predmetov se poučujejo tudi teoretični predmeti: slovenščina, vzgojeslovje, računstva hranoslovje, gospodinjstvo, zdravstvo in nega dojenčka, državnoznanstvo, vrtnarstvo, ser-viranje in petje. — Da se učenke temeljiteje nauče kuhanja, naj po možnosti obedujejo na šoli, ker s tem mnogo pridobe na znanju. Starši učenk 6e pri vpisu s podpisom obvežejo, da bodo njih hčerke do konca šolskega leta obiskovale šolo. Za učenke jeseniške občine je šolnina 110 din letno, za one iz drugih občin 210 din letno. Za obede plačujejo učenke, ki se hranijo na šoli samo vsak drugi teden, ko imajo praktično kuhanje 50 din mesečno, one, ki obedujejo na šoli vsak dan pa 100 din mesečno. Sv. Pavel pri Preboldu >Maril>orski »Večernik« je v svoii Izdaji z dne 32. avgusta 1939 pod naslovom »Nepričakovana dediščina« prinesel dopis, v katerem prikazujo šentpavelskega župnika, mladega občinskega tajnika Josipa Rogla in g. notarja kot tri premetene lisjake, ki so se na zvit način z združenimi močmi polastili nepričakovane dediščine, tako zvane »stare žandarice« v šeščah. V Št. Pavlu se tej kleveti vse smeji, ker ljudje razmere poznajo. Zaradi širšo javnosti pa je treba povedati resnico. Sentpavelski župnik stare žandarice ni nikoli izpraševal, koliko ima premoženja in komu ga bo zapustila, ker je vedel, da stara žandarica duhovnikov in cerkve ni marala. Dne 30. maja t. 1. pa je stara žandarica nepričakovano prodala svoje (»osestvo v šeščah nei-kemu tukajšnjemu domačinu in je na tihem odšla 8 svojo sestro v zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani. Meseca julija t. I. je poklicala v Ljubljano tajni-kovega očeta g. Antona Rogla in mu naročila, da ji na pokopališču kupi prostor za grobnico in sezida grobnico. To ae je v teku julija in avgusta ižvršilo. Nato je poklicala v Ljubljano Roglovega sina Jožeta in je vpričo njega in notarja naredila svojo oporoko. Rajna Je bila trgovska skoz in skoz tn je tudi svojo oporoko naredila čisto po trgvsko. Kot trgovka je namreč vedela, da veljavne oporoko delajo notarji, ne pa cestarji. Kako je svoje premoženje razdelila, meni ni znano in me ni nikdar zanimalo. Rajna je malokomu zaupala — mlademu gospodu tajniku je zaupala, da bo njeno oporoko res izvedel po njeni želji. Vsa čast mlademu gospodu tajniku, ki je in še bo oporoko rajne žandarice izpeljal po njeni želji. Jaz gospodu Boglu nepričakovano dediščino iz srra privoščim. Obenem pa sočustvujem z vsemi, ki so si pri tej trgovski tomboli za nepričakovano dediščino kaj obetali — pa so z menoj vrel skoz padli. — Po toči zvoniti je prepozno! — Marko Sagaj, župnik. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »FranzJoscI« grenčico. ŠPORT Borba v tenisu se je pričela Včeraj se je pričela in se danes in jutri nadaljuje velika borba v teniškem športu za Davisov pokal, v kateri se srečajo kot finalisti prvaki ameriške in evropske cone. Nastopajo naši mušketirji proti Avstraliji v Bostonu v ameriški zvezni državi Massachussets. Punčec in Mitič nastopata v singlu, Punčec in Kukuljevič pa v dou-blu. Naši bodo imeli napram nasprotnikom zelo težko stališče, vendar moramo smatrati že za velik uspeh to, da so ravno oni prišli v finale kot najboljši evropski zastopniki. So pa naši tudi zelo napredovali in ni izključeno, da nas preseneti Punčec z zmago nad Adrian Quista ali John Bromwicha, vendar se ne more z gotovostjo reči, da bi bila skupna zmaga Avstralije zaradi tega ogrožena. O pripravah avstralskih igralcev smo zvedeli še tole: Avstralski igralci so se pripravili za to srečanje s prvakom evropske cone zelo dobro in so zato prepričani, da se bodo oni borili v finalu z Ameriko. Skušnje zadnjih let so izkoristili ter so zlasti pazili na to, da s trajno vajo popravijo -pogreško nog, ki jim je v preteklem letu zelo škodila. Adrian Quist je bil v igri proti Donaldu Budgea, ki je tedaj še kot amater igral za Ameriko s pogostimi napakami z nogami pri servi-ranju popolnoma izven koncepta. Mesece in mesece je potem vadil Quist samo zato, da odpravi pogreško nog ter je sedaj popolnoma prepričan, da se mu sedaj niti ena taka pogreška ne bo več primerila. Reka : Mars V nedeljo, 27. t. m. ob 17 se odigra na igrišču Reke prvo kolo jesenskih prvenstvenih tekem, in sicer pridejo v goste ambiciozni Marsovci z Vanetom in bivšim Pečanom Korletom na čelu. Ker izgubi klub igrišče, bo to poslovilna tekma simpatičnih Rečanov od Viča. športno občinstvo, ki zna ceniti delo viških športnikov, bo polno-številno obiskalo to zanimivo tekmo. Program lahkoatletskega dvoboja v Mariboru Maribor, 24. avgusta. Kakor smo že poročali, bo v soboto, 26. in v nedeljo, 27. t. m. lahkoatletski dvoboj med SSK Maratonom in SK Železničarjem. V soboto s pričetkom ob 16 se bo izvajalo osem disciplin, in sicer: tek 100 m, met kopja, tek 400 m, skok v višino, tek 1500 m, skok v daljavo, met krogle in štafeta 4 X 100 m. V nedeljo pa s pričetkom ob 9 se odigrajo naslednje discipline: tek 110 m čez zapreke; met diska, tek 200 m, skok ob palici, tek 800 m, met kladiva, troskok, tek 5000 m in štafeta 400 X 300 X 200X 100. Vsak klub postavi v, vsaki disciplini po tri tekmovalce, od katerih Erva dva od vsakega kluba štejeta za dvoboj, tetje je sledeče: 5:3:2:1, pri štaleti pa 10:6. Prireditev bo na igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti. Po športnem svetu Študentovske svetovne igre na Dunaju Pri svetovnih akademskih igrah, ki se bližajo svojemu vrhuncu in koncu, vodita Nemčija in Italija, ki sta tudi najmočneje zastopani na teh tekmah ne samo po kvaliteti, temveč tudi številčno. Srečanje nemških in italijanskih nogometašev 12. novembra i Osmi! se bodo pomerili nogometaši Italije in Nemčije v meddržavnem dvoboju. Italijani, ki so, kakor znano, svetovni prvaki v tej športni igri, so sprejeli povabilo Ntončije za odigranje tekme, ki no 12. novembra t. 1. v berlinskem olimpijskem stadionu. Zadnji! sta se srečali reprezentanci Italije in Nemčije spomladi letošnjega leta v Florenci, kjer so Italijani pičlo zmagali z rezultatom 3:2. V Nemčiji so se pa pomerili zadnjikrat v novembru leta 1936, in sicer v berlinskem olimpijskem stadionu. Tedaj je bil »ezultat neodločen: 2:2, Prepir za zmago Redkokdaj se zgodi, da bi ne bili na jasnem glede končnega rezultata po kakem meddržavnem srečanju, kot je to sedaj naključje po lahkoatlet-skem tekmovanju med Belgijo, Švico ln Severno-vzhodno Francijo, katero se je vršilo zadnjo nedeljo v Liegu. Švicarji namreč pravijo, da so oni zmagovalci pred Belgijo in se pri tem sklicujejo na točkovanje, ki je bilo pred tekmovanjem določeno. Vsi belgijski listi so pa pisali, da je Belgija zmagala s 107 točkami pred Švico (99) Iri Severnovzhodno Francijo (72). Kakor zatrjujejo Švicarji, so vzeli Belgijci pri računanju točk za štafeto drugo tabelo in zato se bo morala s to zadevo baviti sedaj še mednarodna lahkoatletska zveza. Zmaga Švice v troboju Po drugih zanesljivih vesteh pa je zmagala v Liegu v mednarodnem lahkoatletskem troboju Švica s 95 točkami napram Belgiji, ki jih je prejela 94, in Severnovzhodno Francijo, ki jih je prejela 61. Zmaga Švicarjev je tem bolj pomembna, kajti oni ni^o postavili v vseh disciplinah svoje najboljše može. V tem troboju so bili doseženi tile rezultati: 100 m Saelens (H) 10,7; 20(1 m: Saelens (B) 22.4: 400 m: Diamnas (B) 51 sek.; 800 m: Mostert (B) 1:55,8; 1500 m: Mes-ner (F) 4:07,6; «100 m: Schroven (B) 15:41,8; 110 m zapreke: Anet (S) 15,4; 400 m zapreke: Bosmans (B) 55,4; skok v višino: Buxant (B) 1.80 m; skok v daljavo: Studer (S) 7,12 m; krogla: Braronno (K) 14,01 m. dbk: Metzger (S) 42,14 m; štafeta 1400 m: prva Belgija 2:40, druga Francija in tretja švica. ZDK Telovadni tečaj. Telovadni odbor Zvezo dekliških krožkov v Ljubljani priredi tridnevni telovadni tečaj za učiteljice, ki sodelujejo pri dekliških krožkih. Tečaj se prične v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. oh 10. Zbirališče je v Prosvetni zvezi (Miklošičeva cesta št. 7). Tečajnice naj prineso s seboj telovadno obleko In copate. Za prenočišče je preskrbljeno. Na tečaju bo tudi predavanje o novem načinu dela pri mladenkah. In sicer v ponedeljek oh 7 zvečer v prostorih Prosvetne zveze. — Bog živi! JEGLICEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN Iz Julijske Krajine Duhovniške vesti. G. Štefan Gnjezda, ki je po smrti nepozabnega dekana msgr. Arka upravljal idrijsko župnijo, gre za župnega upravitelja v Pod-kraj nad Vipavo. G. Franc Gabrenja, župni upravitelj v Podkraju, je imenovan za župnega upravitelja v Lozicah pri St. Vidu. 2upnijo Kojsko v Brdih upravlja g. Mario Virgulin. Zaključek praznovanja svetogorske štlrlstolet-nice. V nedeljo, 8. oktobra se bodo zaključile na Sv, Gori pobožnosti in slovesnosti, ki so bile določene v proslavo štiristoletnice, kar se je bila naša ljuba Mati na Skalnici prikazala slovenski pastirici Urški Ferligojevi iz Grgarja in ji naročila, naj sporoči našemu vernemu ljudstvu, da želi imeti na Gori svoj dom. To zaključno svečanost bo počastil s svojo navzočnostjo naslovni nadškof herak-lejski msgr. Fr. Borgoncini-Duca, apostolski nuncij pri Kvirinalu v Rimu. Podrobni spored te poslovilne proslave še ni znan. Zvedeli smo samo to, da dospe visoki cerkveni knez v Gorico v soboto, dne 7. oktobra. V nedeljo bo imel potem v Marijinem svetišču na Sv. Gori slovesno pontifikalno sveto mašo s pridigo ter bo po naročilu sv. očeta podelil tudi apostolski blagoslov. V ponedeljek bo opravil razne cerkvene sprejeme in obiske in bo pregledal cerkvene ustanove, zavode in organizacije. Dva slovenska kapucina — novomašnika. V nedeljo, 6. avgusta je na Trnovem pri Gorici zapel svojo prvo slovesno sv. mašo kapucin g. p. Dami-zij, s svetnim imenom Jože Rijavec, na Marijin praznik, 15 avgusta je pa v Kanalu slavil 6vojo primicijo g. p. Ciril, ki se je prej imenoval Alojzij Blazič. Oba novomašnika sta obhajala svoj najlepši dan življenja v rojstni vasi, v cerkvi, v kateri sta bila krščena, sredi svojih domačinov. Cer-kveni-pevci obeh župnij so se vneto in požrtvovalno vežbali ter dosegli, da je njihovo ubrano, mojstrsko petje dalo slovesnim cerkvenim opravilom poseben sijaj in gorkoto. Vsem, ki so se trudili s petjem, zlasti pa pevovodjem, g. Kazimiru Na-nutu v Kanalu in g. Maksu Komacu in našemu odličnemu mojstru g. Vinku Vodopivcu za Trnovo, gre vsa čast in priznanje. Vernikov sc je nateklo od vseh strani na tisoče Razen domačinov so prihitele goste trume iz vseh sosednih župnij. Tudi sosedje so ee hoteli nekoliko naužiti duhovnega veselja, ki je tisti dan valovilo po domači fari. — Prostrani župni cerkvi »ta bili seveda veliko premajhni, saj so cenili, da je prišlo samo v Kanal 4—5 tisoč ljudi. Slovesni sv. daritvi sta se pričeli v obeh krajih po deseti uri, ko 6ta novomašnika v spremstvu številnih sobratov ter sorodnikov in prijateljev v slikovitem sprevodu dospela v cerkev. Na Trnovem je imel slavnostni govor domači g. župnik Krištof Tomšič, v Kanalu je pridigoval grgarski dekan ni6gr. Lojze Filipič. Pri popoldanskem blagoslovu sta pri obeh svečanostih govorila gg. novomašnika, ki sta se zahvalila vsem za iskreno ljubezen in naklonjenost ter sta podelila zbranim množicam novomašniški blagoslov. Kanal (Poroka). Dne 16. avgusta se je poročil g. France Blazič z gdč. Lojziko Šterlinko. Poročil ju je ženinov brat, g. novomašnik p. Ciril. Mnogo sreče! Smrtna kosa. V Gorici jc v hiralnici umrl po kratkem bolehanju bivši trgovec s klobuki Josip Fon, star 60 let. N. p. v m.I SLEPEC Detektivska povest 60 »Bes plentaj, če nisem pravi bedak,« je vzkliknil razburjeno. »No, saj sem skoraj dvajset let živel vprav v tistem kraju! Leži med Folke-stonom in Pythom, tako je. Tam je tisti dolgi grič, preden pridete v Sandgate. Potem pa 6e vam, kakor hitro pridete mimo hišic obrežnih čuvajev, odpre morje, ki ga spet izgubite, ko pridete do policijske postaje v Seabrooku. In vse skozi imate na desni Shorncliff Camp. To se ujema na las, če pridete na glavno cesto po etrmi ozki poti od Downa blizu vrha Sandgate Hilla. To je tisti vaš kraj, gospod, čeprav bi, če je za to tekmovalno ugibanje razpisana kakšna nagrada, le-to komajda zaslužil.« »Ali morje ondi pljuska kdaj preko?« je Vprašal MoNab. »Ob kakšni pomladanski plimi ob močnem južniku pač. Ne enkrat so bila pota že poplavljena.« McNab je bil videti zadovoljen e tem pojasnilom, in preden sva odšla, je George prejel na-gtado, ki ga je po vsem videzu zadovoljila. Ko sva se spet vozila preko Tower Hilla, pa j« bila MeNabova zadotoljnost še večja, ko je vzel iz žepa svojo uro. Manjkalo je še dvajset minut do štirih. »Potolkla sva uro, kakor pravijo vaši igralci kriketa. Kaže, da bova še pravočasno dospela, da ga bova mogla rešiti,« je dejal. Nato pa Je dodal: »Lahko še ujamete vlak ob petih iz Can-non Streeta. ko bova prej še malo prigriznila.« »Ujamem vlak ob petih iz Cannon Streeta!« a«m iznenadeno odvrnil kakor v odmev. »A kam? Zakaj?« A ničesar ml ni hotel tedaj povedati. Rekel je, da Je lačen, čeprav jaz nisem bil, in morala sva odriniti naravnost proti Adelphiju Imel mi i« še marsikaj povedati, preden sva se poslovila, ln tega mi ni mogel povedati drugače kakor na samem. In v svojem kraju mi je mogel med najinim prigrizkom dati razna navodila. Nedvomno sem bil lačen, saj izza avojega nenavadno zgodnjega zajtrka nisem imel ničesar v ustih, ampak v tistem hipu je bil glad moje radovednosti še hujši. Ne spominjam se več. kakšno jed eo zaužila moja usta, ko sva bila spet na McNabovem stanovanju. Toda v neizbrisnem spominu mi je ostalo njegovo živahno in skoraj ognjevito govorjenje, kajti tak je bil McNab v trenutku krize, ko sta visela na niti uspeh ali pa neuspeh. Tudi tedaj, ko si je belil glavo nad natančnim potnim zemljevidom Kenta, sem sprevidel, da 60 mu vse dejavne sposobnosti, duševne in telesne, napete do viška. A svoja navodila je le začel še dosti mirno: »Sklenil sem. da ne bom klical na pomoč Snargrova in Yarda,« je rekel. »Deloma zato, ker nimam časa — to je zdaj zadeva kvečjemu nekoliko ur — in deloma zato, ker je Howleyev opis krivca preveč nedoločen, da bi mogli po njem hitro delati. Bog vedi, koliko ljudi v rjavj obleki in s pristriženimi brki širom dežele bi bilo pridrža-nh v zaporu v času prihodnjih štiri in dvajsetih ur. Zločinec Je podoben premnogim drugim ljudem.« »Da,« sem mu segel v besedo, »ravno to sem že hotel tudi jaz omeniti. Če bi bil to roman, bi ta človek imel povešene veke, užgano znamenje na čelu, na levi« bi mu manjkal prst in ušesa bi mu bila prebodena po uhanih ali — « Toda on me je ustavil. »A tudi za take pogovore nimam časa,« je dejal ostro. »Saj vam niti ne utegnem napisati svojih navodil. Poslušajte torej pozorno, sicer bi jih utegnili pozabiti.« »Če dejansko lahko dobesedno navedem vsak politični govor, ni podobno, da bi pozabil to,« eom izjavil. »Prav. Poslušajte torejl Kakor sem že rekel; prevzel sem nase nevarnost, da ne bom poklical na pomo! Scotland Yarda iz razlogov, ki sem jih bil že navedel, pa tudi — zapomnile si to — ker hočeva v tem trenutku delati ne toliko zato, da bi prijela morilca, kolikor zato, da bi preprečila drug umor. To je navsezadnje tisto, za čemer gre zakon, čeprav zločinca obesijo. Ce morilca obesijo, ne vrnejo žrtvi življenja, pač pa ohranijo s tem življenje mnogim drugim.« »Ste prepričani, da je Kinloch res v nevarnosti? On sam ne —« Zacepetal je malone z nogo name. »PoslušajteI Kakšen nagib je po vašem mnenju povzročil umor Ponsoby Pageta? Saj ste poznali Pageta in njegov list. Kateri drugi nagib za umor pač kakor strah prod razkritjem in sramoto? Paget je o njem nekaj vedel ter mu zagrozil. Pa-get jo slabo poznal svojega protivnika in je plačal za to. No, zdaj v tem trenutku, ko grozi aretacija, pa ima zločinec še večji razlog za umor. kajti zdaj ni v nevarnosti samo njegovo imo. marveč tudi njegov vrat. Dalje pa ne smete pozabiiti, da Kinloch zdaj vidi. Tega onadva, ki 6ta ga danes odpeljala, nista vedela. To je bilo dejansko znano samo zdravniku, ki se mi je zato smejal. Onadva torej nista vedela, Saj se gotovo opominjate Peter-sovih besed, kako je ženska hotela iz. avla. ker ga je po vsem videzu mislila odvesti do voza? No, kakor hitro pa bo znano, da vidi, jima bo prvič postal nevaren. Razumete to?« Prikimal sem, da razumem. »Ste prepričani?« Spet sem na isti način pritrdil. »Dobro. Zdaj, ko veste, pri čem eva, lahko greva na delo.« ,, , » McNab je vstal in začel stopati po eobi, držeč roke globoko v žepih. »Poslušajte pozorno tole, Chance,« je rekel. »To bi sicer zahtevalo nekaj časa, ampak aaj lahko jeste dalje. Hotel bi vam zdaj pokazati, da ne boste odrinili na lov na kakšno divjo gos.« Umolknil je za trenutek. »Morda «e boste še spominjali Dunnove navedbe, da je Kinloch slišal bibavico enkrat in samo enkrat, odkar je bil odšel iz hiše, v kateri sta bila skrita po umoru? Tudi se boste še spominjali, da je Kinloch prav ob istem času slišal nekakšno trobentanje. letočasnost tega dvojnega šuma — morskih valov in trobente — nama mnogo pove. Bibavica bi mogla obrizgati avto samo v poiriladanskem času visoke plime. A plimska tablica kaže, da je bila pomladanska plima v Fol-kestonu dne 22. marca ob 10.5 predpoldne in ob 10.57 zvečer. Katera plima — sončna ali lunina — je obrizgala avto? Na to vprašan ie odgovarja namesto nas troblja. Trobentanje je prihajalo od vojašnic v Shornsliffu. A v nobeni vojašnici ni tro-bentanja po 1015 zvečer, ko trobijo ugasiti luči. Potemtakem Kinloch ni slišal poziva .ugasiti luči', ko jima Je pomladanska plima brizgala v avto. Tudi je gotovo da to ni bilo v času pred 22., kajti četudi bi bila plima prišla prej kakor ob 10.57, bi bila tedaj njena največja višina prenizka, da bi bila pljuskala vodo čez pot, najsi bi bil kakršen koli veter. Iz tega sledi, da je dopoldanska pomladanska plima prepljuskala pol. ko sta se vozila mimo morja in da sta slišala trobentanie ob 10 dopoldne. To je bil poziv na .povelje'. In po tem. ker sta se peljala mimo tega kraja tako zgodaj podnevi, sem sklepal, da nista prišla posebno daleč. To moje sklepanje pa se je utrdilo v Rrepričanje, in sicer tisti trenutea, ko sem pogledal na zemljevid.« McNab je razprostrl potni zemljevid Kenta pred menoj na mizi. »Pogledati morale, samo na obliko te pokrajine. Vidine, taka je kakor glava sulice tn kraj, mimo katerega sta se peljala, je čislo v njej, tam kjer se glava proti koncu zaostruje. Prav dobro.« McNab se je potrep-ljal po hrbtu, ko sein se sklonil nad zemljevidom. »Če nista prišla v ta vzhodni konec zgolj zato, da sta spet odšla, tedaj tista neznana hiša v kateri sta našla zavetje gotovo od 15. januarja pa do 22. marca, leži nekje znotraj te konice sulici podobne pokrajine.« Ko sem buljil v zemljevid. Je dodal: »Prav tu ju bova povozila. Ampak zdaj nimam časa, da bi vam to pripovedoval.« Otroikf kotiček StOIV SAMBO (5) Jan kar ni mogel strpeti, da bi čim prej povedal prijatelju veselo novico. Kolikor so ga le noge nesle, je stekel v Filipovo hišo. Prav nič ga ni motilo, ko so ljudje zijali vanj in se izpraše-vali: »I.e kaj se je dolgemu Janu zgodilo?« (6) Filip je od veselja skoraj do stropa poskočil. Nenadoma je tudi on zapazil dolga Janova ušesa in ga je začuden vprašal: »Kaj pa se je zgodilo tvojim ušesom?« Jan se je prijel za uhlja, rekoč: »Sambo mi jih je dal. Le pazi, jutri boš ti imel prav takšna!« Glavna kolekfura Drž. razr. loterije VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14 sporoča, da so bili glasom telefoničnega sporočila, dne 24. avgusta izžrebani naslednji dobitki V. razreda 38. kola: 40.000 din 5». 76.400, 30.000 din St. 28 M.8;6, 88.630. 24.000 din št. 92.137, 20.000 32.402, 16.000 din 58.606. 74.179, 12.000 din 50. 10.000 din 30.028, 38.928, 46.407, 47.029, 60 61.278, 81.989, 90.899. 8.000 din 7.135, 11.211, 16.212, 21.907, 25 26.951, 30 091, 35.915, 59.298, 96.300. 6.000 din 8.905. 18.632. 19.288, 25.800, 29 37.253, 59.946. 63.727, 67.886, 70.002, 73.821. 5.000 din 183. 6.068. 7.317, 15.459, 15. 18.937, 22.343; 31.068, 33.380. 42.170, 45.502, 49. 51.321, 51.793, 54.657. 57.310, 87.778, 98.163. 4.000 din 6.872. 7.055, 8.248, 13.317, 14 15.703, 33.012. 38.013, 40.864, 43.174, 50.670, 54 ",6.001, 63.144. 63.774. 68.731, 73.006. 79.073. 79 82.225, 85.928, 87.881, 88.197, 89.596, 90.403, 94 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din. Prihodnje žrebanje bo v torek, 29. avgusta in bo trajalo do 9. septembra. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« lahko dobitke takoj dvignejo. Kdor si še ni nabavil srečk državne razredne loterije, naj pohiti ponje v glavno domačo kolekturo »VRELEC SREČE«. 251, din 185. 603, i,862, .152, 513, .387, 415, .453, .528, .877. Razpis Občina Šmartno v Rožni dolini, okraj celjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Pravilno opremljene prošnje po uredbi o občinskih uslužbencih je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu, pri tukajšnji občini. Občina Šmartno v Rožni dolini, 22. 8. 1939. Zahvala 'Vsem, ki so mi ob prerani smrti mojega ljubljenega soproga Dragota Vilila Verbiča izrekli sožalje, darovalcem cvetja ln vencev, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, se najiskreneje zahvaljujem. FANCI VERBIC roj. KOMAN. Ma li oglasi V malih orla.th velja vsaka beseda 1 din: Zeoltovanjakl •glasi t din Debela tiskane naslovne besede ee računajo dvojno. NaJraanJ8l inesek (a mali oglas IS din. • Mali artasl »e platnjejo takoj prt naročilo. • Pri oglasih rektamneira znataja m ratuna enokotonaka. t mm visoka petltn* vrstica po I dla. - Za pismene odgovora gleda malih oglasov treba prlloiltl snamko. mm\ Vajenca sprejme »Sofra«, Maribor Gregorčičeva 24. (v Službe iščejo Samostojna gospodinja lzučena kuharica, srednjih tet, išče službo v župnlšču ali prt boljši družini. — Ana Kokot, Drakšln 18. Velika Nedelja. (a Sluzbodobe Vinski potnik vpeljan, dobi takojinjo zaposlitev. — Ponudbe z navedbo dosedan. službovanja ln zahtevkov na naslov: Osrednja vinarska zadruga, Ljubljana, Kongresni trg 1. (b Pouk Priden dijak zelo reven. Išče enštruk-dje za nižjo srednjo šolo. Honorar nizek 1 Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 13646. (D Prodamo šolske torbice In aktovke v veliki Izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. <1 Trgovina z meS. blagom in trafika na dobri toCkl v centru Maribora, naprodaj. Cenjene ponudbe v upravo »Slovenca« Maribor pod »Dobra eksistenca« 1226. Kompresor za kamnolom, malo rabljen, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Kompresor« St. 1224. (1 Posestva Hišo z vrtom v Ljubljani prodam ali oddam trgovino v najem. Naslov v upravi »Slovnca« pod št. 13250. Lepo posestvo na Gorenjskem pri državni cesti Kranj-Tržič, takoj prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 13521. Pečarski pomočnik (stavec) dobi takoj službo. Franc Lobe, Slovenj Gradec. (b 1000 din nagrade dam onemu, ki mi preskrbi službo sluge ali kaj sllčnega. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.672. (a 17 letna poštena deklica vajena vseh hišnih del. Išče primerno službo pri manjši družini. Informacije pri Nežkl Zupančič, prodaja sadja. Cesta v Rožno dolino, nasproti vile Duklč. (a Pekovski pomočnik želi premenitl službo. — Zmožen vseh pekovskih del kot prva moč. Grem tudi za poslovodjo. Fo-dobnikar Anton, Dev. M. v Polju 109, (a Trgovska pomočnica vajena vseh del, zmožna, želi premenitl službo, najraje v Ljubljani. Cenjen ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Agllna« St. 13538. (a Dva kotlarska pomočnika takoj sprejmem. Služba stalna, plača 400—500 din tedensko, po .sposobuoatl. Urbas Franjo, kotlar, Ja-strebarsko prt Zagrebu. Trgovsko pomočnico verzlrano v trgovini s kuhinjsko posodo, porcelanom in steklom, sprejmem. Vlcel Albert, Maribor. (b Moškega poštenega, zgovornega, neoženjenega, vojaščine prostega, z dežele, sprejmem. Ponudbe v upravo »Sloven.« pod »Treznost« št. 13.909. (b Fanta od 18 do 20 let, v pomoč strojniku, in hlapca, vajenega konj in vožnje -»-sprejmem. Predstaviti se osebno. - Zaga Andlovic, Škofljica. odnega inesla, ker se to vprašanje še preučuje s pravne strani. Tu gre za kriitev statuta svobodnega mesta, ki je pod za*čito Zveze rfarodov, oziroma odbora treh držav. Ministrski predsednik je izdal ukaz, da se pokličejo na dolžnost vsi državni uradniki, ki so na počitnicah. I Danca premiera I Predstave ob 16., 19. in 21. uri Jean Pierre Aumont, Charles _ _ _ aa||aaaa Vanel in Marta Labarr v kra- V BI C CjRUADA snem francoskem filmu Ji "a »■ JSlIIflI%M KINO UNION Telefon 22-21 Pu6c':iivh s svolo monotonost jo mtvar-ja nlnl.oka prijateljev«, mnoiri ISčeJo v n)ol pomnilenj« »volih raio^orsnl, ilruiti p« pu»tnlovfti'inf in Ijnliezen človečki rod, so no bomo borili za bodočnost kakega mesta, ki leži sredi tuje zemlje, pač pa se bomo borili za načela, o katerih sem malo pred tem gmoril, ker bi s končnim uničenjem teh načel prenehalo vsako jamstvo za mir in varnost vseh narodov na svetu. Odločitev o leni ali bo vladal na svetu mir. ne zavifi od nas, pač pa od tistih, ki v tem Irenulku ne bodo pozabili, da od njihovega postopanja zavisi življenje in usoda milijonov in milijonov ljudi Kar se na« tiče, imamo za sel)oj v teh kritičnih časih složen in soglasen narod. Prepričan sem, da smo predvsem popolnoma složni in soglasni mi, člani spodnjega doma in prepričan sem, da to popoldne dokazujemo vsemu svetu, da v resnici mislimo to, kar delamo in da delamo lo, kar mislimo vedno kot zaveden, pripravljen in eložen narod. Halifaxov govor pri lordih London, 24. avg. TG. Istočasno, ko v spodnjem domu govoril Chamberlain, je v lordski zbornici imel velik govor zunanji minister lord IIalifax, ki je takoj poudaril, da je Anglija odločena izpolnili vse obveznosti, ki jih je napram Poljski in napram drugim državam sprejela. Vendar pa upa, da bodo pozivi papeža Pija XII., belgijskega kralja Leopolda in Roosevelta, ki so jih napravili v prilog miru, v zadnji uri uslišani. Poljska vlada je namreč še vedno pripravljena razpravljati z nemško, toda tako, da ne bo pod silo groženj, in da ji ne bodo v naprej odrečene njene pravice, ter lako, da bo dobila vsa jamstva, da bo v bodoče imela mir. Angleški narod je bil vedno nasproten temu, da bi en sam narod gospodaril nad Evropo. Ko je Ualifax omenil so-vjetsko-nemški pakt ni mogel prikriti razočaranja nad nelojalnim postopkom sovjetske vlade, toda menil je. da je treba čakati z sodbo in obsodbo. Toda toliko lahko reče. da ta pakt ne bo imel nobenega vpliva na zadržanje Poljske. Angleška vlada je pravočasno poskrbela, da je vse odgovorne ljudi opozorila na to, da vedo, kakšno bp njeno zadržanje. Angleška vlada Je to sporočila v posebnem pismu na Hitlerja. Anglija nima namena napasti Nemčije, to vsakdo ve, pripravljena je sodelovati ž njo. Opetovano je to poudarila. Več Anglija ne more. Na koncu je izrazil upanje, da bo razum zmagal nad nespametjo. Veseli se, da je vsa Anglija stopila za svojo vlado, tla bo Anglija vsa zbrana, kadar bi bilo potrebno podvzeti korake za ohranitev častnega miru in častne svobode na svetu. Berlin, 24. avg. b. Iz Poljske poročajo, da |e prekinjen železniški promet rr,cd Poljsko in Gdan-skom in tudi telefonski promet med Gdanskom in Gdinjo. V Nemčiji pravijo: Chamberlainov govor prepozno Berlin. 24. avg. TG. Berlinsko časopisje omenja Chamberlainov govor. Na političnih mestih so izjavili, da so nasprotja med Anglijo in Nemčijo nepremostljiva. 1'rancosko-sovjetski pakt je sedaj uničen in brez vrednosti. Listi izjavljajo, da je Chamberlainov govor prišel že — prepozno. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joseiove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Dr. Maček je zapustil Bled Bled, 24. avgusta. Ob 9 zvečer so se preds. vlade Dragica Cvetkovič, dr. Vladko Maček, dr. ftutej, dr. Suba.sjč, minister Altiparmakovič in profesorji Konstanti-novič, Ilič in Taeič ter šef kabineta predsednika vlado Anastasijevič in dr. Mačkov tainik Semen zbrali na stopnišču na vrtu hotela »Toplicec. V noči so je poleni dr. Maček z avtomobilom odpeljal z Bleda čez Ljubljano nazaj v Zagreb. 7. njim je odpotovalo tudi njegovo osebno spremstvo. Upokojitve diplomatov Belgrad. 24. avg. AA. V imenu Nj. Vel. kralia In z ukazom kr. namestnikov od 14. avgusta t. 1. so bili na predlog zunanjega ministra ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta upokojeni: Branko Lazarevič, poslanik in opolnomočeni minister prve položajne skupine na razpoloženju, tir. Dohričič Filip, izredni poslanik in opolnomočeni minister 2-2 v kr. poslaništvu v Santiagu de Chile; Danič Danilo, načelnik v 3-1 pravnega oddelka v zunanjem ministrstvu, ter dr. Svetislav Corič, svetnik v 3-1 v zunanjem ministrstvu: Ja-noševič Antonije, svetnik 4-1 v zunanjem ministrstvu, dr. Anton Novačan, svetnik v 4-1 v zunanjem ministrstvu, Bernot Josip, generalni konzul v 4-2 prve periodske povišire na kr. konzulatu v Korči in dr. Henrik Buli, tajnik v 3-1 prve periodske povišice v zunanjem ministrstvu. 1JUBD4NA Petdesetletnico mature so dne 22. t. m. obhajali na posebno prisrčen način maturanti stare ljubljanske gimnazije b-oddelka iz leta 1889. Od 21 tedanjih tovarišev jih živi Je 11; proslave se nista mogla udeležiti dr. Majdič Leopold, sanitetni polkovnik v pokoju, in Pipan Valentin, dekan na Primorskem, ki sta družbo pismeno pozdravila. Prišli pa so gg. Juvan Franc, župnik v pokoju, Kocjančič Anton, župnik v Pri-hovi na Štajerskem, Maurer Viljem, notar v Kostanjevici, Meršol Ivan, župnik v pokoju, Pečjak Gregorij, častni kanonik in gimnazijski profesor v pokoju, Polenšek Juro, predsednik okrožnega ■ sodišča v pokoju, Pretnar Franc, ravnatelj mestne , hranilnice ljubljanske v pokoju, Rihar Matej, častni kanonik in dekan v Kamniku in Stroj Alojzij, kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani; tem se je pridružil tudi bivši njih edini še živeči profesor vladni svetnik dr. Požar Lovro. — Ob 9 sc je vsa družba udeležila sv. maše za umrle tovariše in profesorje z zahvalo za 6rečno doživetje; daroval jo je g. kanonik Stroj v lepi kapeli Vajcnškega doma, ki ga je ravno on sam s 6voijo tiho, a brez-pritnerno požrtvovalnostjo ustvaril. Po maši se je dala družba slikati, potem pa si je ogledala najprej banovinski, potem pa še novi mestni muzej ob prijaznem veščem vodstvu g. upravitelja. Na slavnostno, uprav razkošno kosilo pa sta povabila vso družbo g. ravnatelj Pretnar in njegova ljubezniva gospa soproga na svoj gostoljubni dom. V najprijetneje domači zabavi so sc tu 6tari tovariši spominjali na nekdanje mlade dni, na delovanje v svojem poklicu in 6e povezali kar v nekako družino. Šele v pozni uri se je vsa družba s toplo željo, da bi ji bilo zopet usojeno se sniti v neokrnjenem številu ob novi petletnici, razšla in poslovila od ljubih gostiteljev. rm KINO SLOGA telefon 27-30 ■■■ Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri Upor v Maroku Napeta drama o tihotapljenju orožja v francoskih kolonijah. Inženirji in arhitekti so si ogledali Golnik Predvčerajšnjim je Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov obiskalo zdravilišče za jetične, Golnik. Ob treh popoldne se je okrog 100 udeležencev odpeljalo iz Tavčarjeve ulice s Iremi avtobusi, ki so prispeli na Golnik ob štirih popoldne. Najprej so si pod vodstvom inž. L. Kilama ogledali novo železničarsko poslopje za obolele na pljučih. V tem traktu, ki se deli na bolniški in stanovanjski oddelek, bo lahko dobilo proslora novih 60 bolnikov. Poslopje samo je dolgo okrog 100 metrov ter je po zveznem traktu, ki ga gradi bunOvina, zvezano z glavnim zdraviliškim poslopjem. Urejeno bo po najmodernejših zdravstvenih in stanovanjskih načelih. Inž. Kham je ekskurzistom razkazal najprej na-črle za to poslopje, potem pa jih je povedel iz nadstropja v nadstropje ter jih seznanil z najzanimivejšimi posebnostmi. Pri nas nov jo vse* kakor način »ogrevanja prostorov z žarilno kurjavo. Instalacijo žarilne kurjave jo oskrbelo podjetje D. J. Hudnik iz Ljubljane. Uporabljen je bil način »Criltallc. Cevi, po katerih teče segrela voda, so zabetonirano v plošči, ki leži pod glavno stropno konstrukcijo ter jih loči od ometa 1« prav tanka plast. Ogrevalna telesa, ki so za-betonirana v stropu, so navzgor izolirana tako, da oddajajo pretežen del toplote navzdol, in sicer v obliki nevidnih toplotnih žarkov. Taka kurjava ima celo vrsto odlik, med drugimi tudi lo, da so okna v dvoranah, v katerih leže bolniki, lahko odprta tudi pozimi, da se v ogrevalnem prostoru ne dviga prah kakor sicer itd. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem inž. Khama ter se šele v večernih urah spet poslovili od poslopja, ki ga zida bolniški fond Združenja jugoslov. žel. in brodarjev. ph Kino Kodeljevo te/. 4/-64, Danes in jutri ob pol 9. uri Čarobni zvoki Marta Egerth, P. Hartman, Georg Aleksander Fantom Trubadur Alice Fay, Edi Cantor 1 Zahvala. Toplo se zahvaljujem vsem, ki so mi čestitali ob moji 70 letnici. Posebno pa se zahvaljujem velespoštovanemu g. dr. Juro Adlešiču, predsedniku mesta Ljubljane. — Zirkelbach Henrik, faktor Jugoslovanske tiskarne v pokoju. 1 Pozor lovcil Člani Lovskega društva Ljubljana sc pozivajo, da se v kroju udeležijo pogreba bivšega odbornika dr. Lnkana Miroslava. Pogreb se vrši danes ob 16 uri. — Odbor. 1 Maturantke Ijiiblj. učiteljišča v oktobru leta 1919 (in njih sošolke) se seslanejo k dvajsetletnici maturo v ponedeljek, 28. avgusta ob 3 popoldne v kavarni Emoni. — Milena 2un. I III. državna mešana meščanska šola v Mostah. Vsi popravni izpili bodo 31. avgusta ob 8. Vpisovanje za vse razrede bo 1., 2. in 4. septembra od 8—12 in od 15—18. Po najnovejšem odloku mora vsak učenec plačati ludi 10 din za knjižico učencev. Začetna služba božja bo 9. septembra ob osmih. I Skavti s Kodeljcvega. Skavti z Mladinskega doma, pod vodstvom gg. salezijancev, ki tabore na Oločcu pri Novem mestu, se počasi pripravljajo, da zaključijo svoj tabor, kajti šola je pred durmi in treba bo iti domov. Ves mesec avgust, ki je bil tako lep, kot več let že ne, se je 30 dečkov zabavalo na lepem Oločcu, kamor hodijo že vsa leta ped okrilje tako nam gostoljubnega g. grofa Villa-viccncio-Marghcri-ja. Polno zabave, iger in kopanja so bili deležni ti otroci iz predmestja. Res pa je tudi, da so 6voje verske dolžnosti opravljali zelo lepo. Vsak dan to imeli ob osmi uri zjutraj mašo v grajski kapeli, katero je opravil g. L. Novak, ki je bi! tudi starešina tabora. Zadnji teden pa g. ravnatelj dr Alojzij Tome. Mislim, da bi vsi skavtski tabori morali biti taki, potem bi bil skav-tizem v Ljubljani, kot v Sloveniji na drugi stopnji kot je. Vsi otroci se bodo vrnili v torek domov Mamice pridite, da pozdravile svoje sinčke po enem mesecu, boste videle kako so zdravi in razigrani! Natančno uro bomo še pravočasno objavili. 1 Hercegovski atlet. V našem uredništvu se jo včeraj zglasil 28 letni Rifat Gačanin Iz Oac-kega. Pokazal nam je nekaj točk. ki pričajo o njegovi izredni moči. Krivil je med zobmi železno, precej debelo palico. Nato je zvil železni obroč za kolesa pri vozovih v Rvilek. Naposled si je še okroglo železno palico zvil okrog vratu, da bi človek mislil, da se bo zadušil. Palico je spretno ovil in pokazal pri tem svojo nenavadno telesno moč. Pokazal nam je tudi slike, kako zna dvigati ročke v leži 120 do 130 kg. Mladi človek si s tem služi svoj kruh in z zaslužkom svojih produkcij skrbi tudi za svojo družino, obstoječo iz žene in dveh otrok. Svoie zanimivo nnctnm« » železjem l>o pokazal na ljubljanskem jesenskem velesejmu. Izvoznikom Jabolk1 Belgrad, 24. avg. AA. Porivajoč ee ra tvojo okrožnico it. 3 z dne 10. julija leto«, obvešča Prizad interesente, da je za izvoz svežih nepakiranih jabolk v Nemčijo v teku tega kvartala po nemško-jugoslovan-skero kliringu rezervirana vsota 500.000 mark. Prizad pa mora z obžalovaniem ugotoviti, da so nemška mero-dajna oblastva znižala ceno za nepakirana letna sveža jabolka jugoslovanskega izvora od prejšnjih 20 na 15 nem. mark za 100 kg franko jugoslovansko-fiemška meja. Za prodajo franko madžarsko-nemSka meja se zviša cena na 16.50 nem. mark. Znižanje cene je v glavnem povzročila kakovost prejšnjih pošiljk, ki v mnogih primerih niso bile zadovoljive. Prizad poziva izvoznike, da na imenovani kontingent izvažajo taka jabolka, ki ustrezajo pogojem uredbe o kontrli sadja in sadnih izdelkov, ramemeoih za izvoz, ali pa jih celo prekašajo, ker se bo na ta način lahko dosegla boljša cena za naprej. Izvozna premija podpisane družbe, ki je bila razpisana z že imenovano okrožnico št. 3 v znesku 25 din za vsakih 100 kg jabolk, uvoženih v nemškn carinsko področje do 24. septembra letos, velja tudi za novi kontingent. Roba se lahko prodaja samo za takojšnje plačilo. Uvažanje neprdanih jabolk v Nemčijo zaradi kaaiejše prodaje ali konsignacije je prepovedano. Do nadaljnega odloka Prizada je prepovedano prodajati jabolka po zgornjih cenah za carinski uvoz v Nemčijo po 24. septembra letos. Za izvoz svežih jabolk v Nemčijo večajo tudi splošni predpisi, ki jih vsebuje okrožnica št. 1 z dne 15. julija. Kakor tudi pogoje okrožnice št. 3 z dne 19. julija ter okrožnice št. 6 z dne 6. avgusta, v kolikor niso spremenjeni z določili današnje okrožnice. Preiskava proti papirnemu In cementnemu kartelu Belgrad, 24. avg. AA. Ker je komisija, imenovana 26. aprila t. 1. za pregled delovanja cementnega kar-tela, podala poročilo o delovanju tovarne v Beočinu, je trgovinski minister razrešil člane komisije njihovih funkcij. Obenem je minister odredil, da se preiskava proti cementnemu kartelu nadaljuje na podlagi čl. 8 in 9 kartelske uredbe. Z odlokom od 5. avgusta t. 1. pa je trgovinski minister odredil v zvezi s povišanjem papirja preiskavo proti papirnemu kartelu in razveljavil novi cenik tega kartela, dokler se postopek ne konča. Ta prepoved zvišanja cen je stopila v veljavo 11. avgusta. Zvišanje diskonta v Angliji London, 24. avgusta. AA. Reuter Angleška narodna banka je povišala obrestno mero od 2 do \%. G&Apo-daK&tva Ljubljansko železniško vprašanje Ljubljansko železniško vprašanje je preresna in prevažna zadeva, da bi se obravnavalo na tako polemičen način, kakor se to dogaja v nekaterih člankih dnevnega časopisja. Ljubljansko železniško vprašanje obstoji fe čez 40 let. Njegova pravilna rešitev je delala preglavice že upravi bivše južne železnice, k jo ie mestno poglavarstvo ljubljansko stalno priganjalo k končni ureditvi, tako da se je končno lotila dela, ki ga je le delno opravila do leta 1914. Nadalj evanje dela po zasnovi južre železnice je danes zaradi popolnoma spremetijenih razmer nemogoče. Takoj po zedinjenju je leta 1919 posebna anketna komisija strokovnjakov zasnovala nekaj precej velikopoteznih načrtov za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, ki pa ni60 bili izvedljivi, ne sicer tehnično, ampak finančno Leta 1929. se je pojavil poglobitvein načrt, o katerem se je tedaj in v poznejših letih mnogo govorilo in pisalo. Ljubljansko železniško vprašanje je postajalo namreč z rapidnim naraščaniem železniškega in cestnega prometa vedno aktualnejše, tudi razvoj mesta je naletel pri 1200 m dolgem glavnem kolodvoru med Tyrševo in Šmartinsko cestc na glavno oviro. Železniška in mestna uprava sta si prizadevali, da najdeta najboljšo, za vse zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Mesto je ustanovilo poseben akcijski odbor za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja in temu odboru se je posrečilo z osebnim posredovanjem pri ministru za promet doseči, da je železniška uprava sklicala veliko konferenco zastopnikov železniške in banske uprave, mestnega poglavarstva. Zbornice za TOI in Združenje jugosl. inžinirjev in arhitektov kot najbolj merodajnih in zainteresiranih činiteljev na Ta konferenca je zasedala 2. in 3. decembra 1937 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Njeni glavni sklepi so bili: 1. da se ustanovi pri direkciji drž. železnic v Ljubljani poseben tehnični biro za napravo projekta za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozla; 2. da se ustanovi ožji tehnični odbor iz zastopnikov na konferenci udeleženih faktorjev, k: naj daje pobude in navodila tehničnemu biroju; Ob zaključku letošnje sezone Akademskega pevskega zbora Akademski pevski zbor v letu 1938-39. Letošnja koncertna sezona je nudila Izredno veliko število koncertov našega najboljšega pevskega zbora »Akademskega pevskega zbora« v Ljubljani. Da je zbor na višku pevske reprodukcije daleč nad ostalimi našimi zbori, je jasno; odlikuje ga tudi svojevrstna zvočnost, ki pač temelji na kvalitetni glasovni zasedbi, zlasti v letošnji sezoni in pa na kultiviranosti pevske šole. Toda ako tehtneje preudarimo, ni le dejstvo, da je zbor v vztrajnem delu pevsko-tehničnega značaja in muzikalnem vzgajanju svojega učitelja in ' dirigenta Franceta Marolta dosegel v artističnem smislu n,tvo najboljših evropskih zborov in pri nas prvenstvo, edino merodajno za kulturni pomen v našem glasbenem življenju, ampak daje zboru močnejši pomen predvsem in najbolj to, da se je zlior zavestno postavil v službo celokupni naši pevski tvornosti od prvih početkov do danes. Zavedajoč se liogastva in kvalitetnosti zbor-ske literature ter zanimivosti stilne raznolikosti ljudske pesmi, nam je priredil v času 13 let obstoja vrsto zanimivih in umetniško dovršenih koncertov, s katerimi nas je naravnost presenečal, tako po svoji umetniški oblikovni pojmovno-sti kakor tudi s programi, ki so nam odkrivali obraz v posameznih stilnih dobah. Po svojem kultumo-političneni naziranju in delovanju se je APZ dvignil do ros akademske pevske institucije, kalere delovanje je postalo občenarodno. Delo APZ je napravilo močan vtis na glasbeno avnost: spočela so se deljena mnenja že takoj ob pojavu zbora in spremljala njegove umetniške ter zlasti kulturnopolitične težnje s skepticizmom. Toda gledajoč na renno prizadevanje v dobi 13 let, ko je zbor priredil že okoli 60 koncertov — poleg drugih manjših nastopov — je moral sam ob sebi splavati tudi val nasprotovanja. V dobi svo-iega delovanja je zbor nastopal v Ljubljani, Belgradu, Sarajevu, Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu, Ptuju, Murski Soboti. Kočevju. Jesenicah, Bledu, Litiji, Trbovlju, Črnomlju, Škofji Loki in St. Vidu, dvakrat je imel mednarodni radio-prenos itd. Letošnji koncertni program APZ nam je pokazal dela skladateljev iz dobe slovenskega narodnega preporoda, zastopani so bili Blaž Potočnik, Jurij Fleišman, Gregor Rihar. Kamilo Mašek, Anton Hajdrih, Anton .Medved, Fr. S. Vilhar in Davorin Jenko. Delo APZ je bilo letos izredno plodovi to: priredil je 13 koncertov in nastop v kraljevem dvoru na Bledu Poudariti moramo, la je APZ v letošnji delovni dobi nudil sadove svojega dela najširšim množicam svojega ljudstva; •0-greiialo. Posehno poglavje so dvorane. Znano je, da Ljubljana nima več dobre koncertne dvorane, odkar so unionsko preurediti v kino. Dane« ima Maribor najboljšo koncertno dvorano. Kakšna razlika je slišati zbor v Ljubljani ali Mariboru! V nekaterih dvoranah je zbor kar nekam dušilo, nikdar ni mogel dobiti svojega pravega zvoka, v prvi vrsti tam, kjer eo dvorane preurejene za kino, tako n. pr. lepa celjska dvorana. Paziti bi bito, da ostane vsaj mariliorska nedotaknjena, pa tudi v Murski Soboti je še dovolj dobra. Več pozornosti bi bilo posvetiti zlasti pri gradnji novih dvoran, ki so — kar se akustičnosti tiče — zelo slabe. Kakor se posveča pažnja dvoranam z ozirom na dramatske prireditve, tako naj bi se upoštevali tudi akustični zakoni — za koncerte in druge pevske ter splošno glasbene prireditve. Kakor je seveda raslo zanimanje za koncerte APZ v Ljubljani in polagoma tudi po ostali naši domovini, tako je rasla skrb na univerzi med slušatelji, ki so opažali, da je vsako leto manjši dotok dobrih pevcev, Zdelo se je, da med dija-fttvom usiha zanimanje za petje, za resno delo. Po par letih pa se je v letošnjem študijskem letu, prav tedaj, ko je morala vrsta najboljših članov oditi k vojakom, prijavilo izredno število mladih kvalitetnih moči, ki so se v družbi starejših tovarišev z vsem ognjem oprijeli dela. Zdi se. da je v naši akademski mladini še mnogo idealne sile, ki premaga mnogo neprijetnosti, da lahko človek poleg liorhe za kruh opravlja svoj študij in posveča svoj delež tudi splošni narodni kulturi. Prav ta že tradicionalna trdoživost slovenskega študenta nam daje upanje, da jih bo v nastopajočem študijskem letu še več takih, ki se bodo pridružili tovarišem pevcem in z isitim elanom delovali v prospeh svojega ljudstva. Akademskemu pevskemu rborii, ki bo kmalu rop«! načel nov program, pa želimo še nadalje uspehov. I, S. 3. da tvorijo člani te konference iirii delovni odbor, ki se od časa do časa sestane, da se mu predložijo v pretres in odobritev od tehničnega biroja izvršena in od ožjega tehničnga odbora pregledana in odobrena dela. Minister za promet 'je vse te sklepe odobril in imenoval člane Tehničnega biroja in Ožjega tehničnega odbora. Ta biro in odbor sta dobila nalog, da naj proučita vse v poštev prihajajoče variante rekonstrukcije ljubljanskega kolodvora s tem, da ostane osebni kolodvor na sedanjem mestu. Za šefa Tehničnega biroja je bil postavljen g. inž. Leskovšek Drago, v sv. ravn. drž. žeL v Ljubljani, ki sta mu bila dodeljena še en inženir in en tehničai uradnik ravnateljstva za poznejše projektiranje varnostnih naprav pa še strokovnjak o. v. sv. Lenard Srečko. Kr. banska uprava in mestno poglavarstvo sta se obvezala, da dodelita za delo v Tehničnem biroju po dva mlada inženirja— dosedaj pa še ni bilo zaradi pomanjkanja inženirjev to število nikdar kompletno Tehnični biro je začel z delom avgusta lanskega leta. Ožji tehnični odbor tvorijo: 1. Vsakokratni ravnatelj in pomočnik ravnatelja ljubljanskega žel. ravnateljstva, sedaj g. inž. Kavčič Rudolf in Hojs Franc. 2. Zastopniki eksekutivnih oddelkov žel. ravnateljstva: za gradbeni: g. v. sv. inž. Zelenko Fran, za strojni: g. sv. inž Glori s približno istimi težkočami kot pri nas v Jugoslaviji. 21. t. m. je bila v Zdraviliškem domu po-skušnja vin celega sveta. Najbolj oblegan je bil Jugoslovanski paviljonu. Po soglasni sodbi strokovnjakov spadajo zastavljena jugoslovanska, zlasti ormo^ko-ljutomersika vina med najboljša na svetu ter prav nič n-e zaostajajo za »lovečimi renskimi vini, če jih celo ne prekašajo. Borze Dne 34. avgusfa. Denar _ Angleški funt 288.— Nemški teki 14.30 Devizni promet je znašal na zagrebiki borzi 3,143.102, na belgrajski pa 4,010.000 din. Prometa v efektih je bno na belgrajski borzi 3,327.000 din. Ljubljana — London 1 funt . . ■ Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva lt)0 frankov , Milan-Trst 100 lir . . Praga 100 kron . . Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . ■ Bruselj 100 belg , . Uradni tečaji: , . , . 205.68— 206.85 . . . . 116.12— 118.42 , . . , 4375.50—4435.50 , . . , 995.00—1005.00 , , . . 231.45— 284.55 , , , . 149.75— 151.25 , , , , 2356.00—2994.00 . . . . 1661.12—1778.88 , . . . 743.00— 755.00 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . , , Pariz 100 frankov . , Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg . . 256.40— 259.60 144.84— 147.14 5459.66—5519.66 1239.87—1249.87 2987.56—2975.56 926.40— 938.40 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 32.00— 82.70 Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem . . . . . , 32.52— 33.92 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.74575, London 20.76, Newyork 443 5, Bruselj 75.10, Milan 23.30, Amsterdam 23.8, Berlin 177.50, Stockholm 107.025, Oslo 104.30, Kopenhagen 92.675, Sofija 5.40, Praga 15.05, Varšava 83, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsinfors 9.1475, Bu-euos Alres 103. * Vrednostni papirji Vojna Skoda: v Ljubljani 465 —466 v Zagrebu 463 —465 v Belgradu 464.75—465.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.50 —101.50, agrarji 65—66, vojna škoda promptna 465—466, begi. obv. 87—88, dalm. agrarji 82.50— 83.50, 8% Bler. pos. 101—103, 7% Bler. poe. 94— 94.50, 7% pos DHB 100.50 denar, 7% stab. pos. 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7350 denar, Trboveljska 174—177. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 100— 101.50, vojna škoda proniptna 463—465, begi. obv. 87—87.75, dalm. agrarji 83 blago, 4% šum. obv. 80-82, 8% Bler. pos. 102—103 (102), 7% Bler. pos. 94.50 denar, 7% pos. DHB 100—102, 7% stab. pos. 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7300 denar, PAB 206 blago. Trboveljska 176 blago, Gutmann 51 blago, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. liv. 153 blago. Belgrad. Državni papirji: agraji 61.50 denar (61.50), vojna škoda proniptna 464.75—465.50 (465), begi. obv. 87—87.50 (87), dalm. agrarii 82.75—83 (82.90), 4% sev. agrarji 58.50 denar. 6% šum. obv. 81.25—82.25 (83, 80), 7% Bler. pos. 94.25 denar (94.25). — Delnice: PAB 207 denar. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Litk Ijani-mesto dne 23. avgusta 1939. Voli: I. vrste 5.50—6, II. vrste 5, III. vrste 4—5.50; telice: I. vrste 5.50—6. II. vrste 5, III. vrste 4—4.50; krave: I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 2.50—3; teleta: I. vrste 650—7, II. vrste 6; prašiči: špe-harji 9—9.50, pršutarji 8—9 din kg žive teže. — Goveje meso; I. vrste prednji del 12, zadnji del 14, U. vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 14—18, mast 20—21, čisti med 18—20; surove kože: goveje 8—11, telečje 13, svinjskelO din kg. — Pšenica 190—210, ječmen 195-220, rž 195—200. oves 195— 230. koruza 165—185, fižol 220—400, krompir 100 —125, seno 60—80, slama 50. jabolka: I. vrste 500, II. vrste 300, III. vrste 250; hruške: I. vrste 600, II. vrste 300, III. vrste 250; moka: pšenična 325, koruzna 240; češplje: I. vrste 600, II. vrste 400, III. vrste 350 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 8—10, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 12—18 din liter. Nemško-ruska trgovina Ob zaključku nemško-ruske trgovinske pogodbe prinašajo nemški listi zanimive podatke o trgovini med obema državama. Predvsem ugotavljajo, da je bil lani zabeležen najnižji promet Nemčije z Rusijo. Toda v prejšnjih letih je bil promet izredno znaten, kar so omogočili predvsem znatni nemški blagovni krediti. Tako je že leta 1926 dala Nemčija Rusiji 300 milij. kredita, leta 1935 pa je bil odobren kredit 200 milij. mark. Rusija je pred leti plačevala svoj uvoz industrijskih proizvodov iz Nemčije zlasti z zlatom in srebrom, kar se je zelo poznalo nemfkemu gospodarstvu. Z letom 1934 pa se je glede plačil položaj znatno iz-premenil. Trgovinski promet Nemčije in Rusije je bil v nekaterih letih izredno živahen, tako je znašal delež nemškega uvoza pri skupnem ruskem uvozu leta 1932 46.5%, leta 1935 je padel na 9%, '.eta 1937 pa se je dvignil na 14.9%. To je po ruski statistiki. Istočasno fia kaže nemška statistika, da te znašal izvoz v Rusijo eta 1931 763 milij. mark, lani pa samo 31.7 milijona mark. Podobno izkazuje nemška uvozna statistika, da je leta 1930 prišlo iz Rusije blaga za 436.3 milij. mark, lani pa samo še 473 milij. mark. Zanimivo je, da je znašal uvoz zlata iz Rusije v Nemč.jo v letih 1931 ao 1934 nad 200 milij. mark letno. Nemčija se zlasti zanima za ruske surovine (les, manganova ruda, nafta, lan itd ), dočim potrebuje Rusija za nadaljevanje svoje industrializacije mnogo strojev in podobnega materiala. Veliko nazadovanje trgovine ie pripisovati, da so po poteku zadnjega kreditnega sporezuma, kar je nastopilo 30. junija 1937, morale biti vse ruske nabave v Nemčiji plačane v gotovini. Ovirato pa je trgovino tudi dejstvo, da je morala nemška industrija zaradi velike potrebe domačega trga zavlačevati inozemska naročila. Po besedilu pogodbe bo Nemčija v naslednjih dveh letih uvozila za 180 milij. mark surovin iz Rusije, v zameno pa bo dobavila za 200 milij. mark letno industrijskih izdelkov. Z* plačilo teh dobav bo Rusija dohila kredit na sedem let pc obrestni meri 5%. Po višini kreditov nova trgovinska pogodba ne presega okvira krediMe pogodbe iz leta 1935,