^^ ID prMBikof. , «xcept B.tnrdaj* PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Ceaa U.U J« $6.00 SaM m moo^Im* >Ut« Juivt I«. INI. «t Um poat-offtc« MChlaM^IUlMto. uadar Um AM ti Congrm ot M.rch I. im. Uredn lik i in uprarnlikl proatort: m? 8. LawndaU A v«. Offict of Public*tion: 8067 South Lawadale Ar«. T«lophon«, Roc)rw«ll 4004 ......... chicago, ill., četrtek, 21. marca (march 21), 1935. SofaBcrtotion 16.00 Y«arly. ftTEV.—NUMUER 57 AccopUnc« for mm iling at ipocial nU o t poiUg« provldsd for i« »actlon 1108, Act of Oct. 8, 1017, authorissd on Jun« 14, 1M«. §i sistem—velika sleparija, I pravi ohijski governer Davey je skušal odpraviti korupcijo v državni relifni Administraciji, a je akcijo preprečila federalna intervencija. Demokratska administracija je povečala relifno breme, da omogoči dobro plačane službe svojim pristašem. Veleporota pričela s preiskavo korupcije v ohijski upravi Ktebll, 0., 20. marca. Dr-Tohio, ki je dala Ameriki rtko število predsednikov in zloglasno ohijsko tolpo, ki izročila velik škandal v jingovi administraciji, je po-bojisče, ki bo igralo veliko prihodnji predsedniški upanji. Korupcija z relifom, ni omejena samo na Ohio, bo ivno vprašanje v tej kampa- je mnenje ohij. moral iskati v svoji kampanji v.pri-letu, ko bo ponovno Midiral za governerja. Dav«.v j,, rekel, (|a je federalna znorela in da je ves re-ni s|Jit,,m velika sleparija, ki x ila dobre, službe demo-v Hitikom na račim u"!'lai cvalc«-v. ()n je priznal, J« Korupcija zajedla v u-0 "hijsk,y» relifa in da se da j„ odpravi, a je to la federalna in- r ? - *** j.', da ve, (la p-, relif, dasi 'Znan mu je slučaj, ">< sahinar prejel 175 od relif ne uprave.' '' rok«, bi datkt i oji ^ 25 odstotkov. r '».. J» marca.—Tri katerih je i\ H; i«'v kampanj* »I t i mik e do-o proda *ekutor »mbus), •pevkov i sklad, dni mak '♦kraj nI Domače vesti Podržaj je danes obsojen New York. — Ivan Podržaj, bivši vojaški častnik v Jugoslaviji, bo obsojen v četrtek, 21. marca, zaradi prestopka biga-mije, ki ga je sam priznal pred sodiščem. Njegova bigamična ženitev je bila v New Yorku decembra 1933 z ameriško odvetnico Agnezo Tufversonovo, ki je kmalu po poroki izginila neznano kam. Jodko Oven na govorniški turi Chicago. — Joško Oven odpotuje te dni v Cleveland in od tam gre v Pennsylvanijo, kjer sta mu konferenčna organizacija klubov JSZ in društva Prosvetne matice aranžirali celo vrsto shodov. Njegova govorniška tura bo trajala dva tedna. Nov grob na zapadu Oregon City, Ore. — Tu je umrl John Derčar, star 75 let in doma iz Gradiša pri Domžalah. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo in sina. Umrl v Indianapolisu Indianapolis, Ind. — Tu je u-mrl John Škerl, ki je bil nameščen pri New York Central železniški družbi. Ker je njegov dom v Clevelandu, je bilo truplo pokojnika odpeljano tja. Senat odklonil znižanje relifa Program relifnega dela bo »prejet ■ i VVashington, D. C., 20. marca. — VzJic svarilom, da je kredit Združenih držav v nevarnosti, je senat sinoči z veliko večino porazil vse amendmente, ki so določali redukcijo apropri-acij za izvajanje RooseveJtove-ga relifnega programa. Amendment, da se reducira apropriacije za tri milijarde, katerega je predložil Senator H. P. Byrd, je bil poražen s 66 proti 21 glasovom. Drugi amendment, ki ga je predložil senator Adams in je določal znižanje apropriacij za $2,R80,000,000 je bil tudi odklonjen s 57 proti 30 glasovom. Drugi Adamsov predlog, da se preneha z izvajanjem relifnega programa 30. junija 1936 namesto 30. junija 19:V7, je bil odklonjen z isto večino glasov. Dvanajst demokratov se je pridružilo republikancem in so glasovali za Adamsov amendment, proti pa je glasovali demokratov. pi hI t rppuM i kancev, eden progresivec in eden far-mer-labortt.' Glavne ovire so sedaj premagane in pričakuje se, da bo Roo-soveltov relifni program sprejet v s4-natu v prihodnjih dveh ali tr«»h dneh, nakar bo |>o»lan v nižjo zbornico. U nija v kampanji za obcinško elektrarno San Frartcisco, Tal. — Unija Hcktrarnkih .delavcev je otvori-la kampanjo za municipalno distribucijo električne sile v San Franciacu. Na mestni svet je naslovila peticijo, naj izda bon-de za financiranje konstrukcije «>bčin*ke'elektrarn*. Za U projekt so se izrekle tudi druge delavske organizacij«. OBETA SE NOVA STAVKA V INDUSTRIJI KAVČUKA Willoughby, O. — Ker se O-hio Rubber Co. noče držati pogojev dogovora, ki ga je odobrila po zadnji stavki, bo najbrž izbruhnila nova stavka, ki se bo morebiti raztegnila na vso industrijo kavčuka, pravi Leo-nard Duncan, vodja delavcev v zadnjem konfliktu. Duncan je dejal, da kompa-nije še vedno zapostavljajo u-nijske delavce, zaeno pa jih je obdolžil, da so se založile z bombami za solzenje in municijo z namenom, da s silo potlačijo stavko, ki bo nedvomno izbruhnila.' Po enajstdnevni stavki je O-hio Rubber Co. priznala krajevno unijo, ki je včlanjena v United Rubber Workers uniji, toda odklonila je uposlitev delavcev, ki so bili najbolj aktivni v stavki, dasi je na to pristala, ko so se vršila pogajanja. V tfeku stavke je policija aretirala nad dvajset delavcev na obtožbo kaljenja javnega miru. Obravnava proti stavkarjem, katere bo branil odvetnik Joseph Schepler, zet predsednika Ameriške delavske federacije Gree-na, bo y kratkem otvorjena. NAČRT KONTROLE VOJNIH PRpFITOV PRED SENATOM Washington, D. fC, 20. marca.— Senatni murticijski odsek je včeraj sprejel zakonodajni načrt za "kontrolo vojnih profi-tov". Načrt vs«ba)e 12 točk, ki med drugim omejujejo dohodke na $10,000.00 letno, določajo zatvoritev tržišč z blagom, konfiskacijo potom obdavčenja pro-fitov korporacij, kti znašajo več ko šest odstotkov in vladno kontrolo nad važnimi industrijami. Načrt je predložil John T. Flynn,načelnik raziskovalne divizije v omenjenem odseku. Člani odseka so se proj posvetovali o načrtu a predsednikom Roose-veltom, lei ga je v načelu odobril. Senator Clark je dejal, da Člani municijskega odseka soglašajo s predloženim načrtom, izjeme so le nekatere podrobnosti, ki pa ne bodo idelale velikih preglavic. To (pomeni, da bo načrt kmalu predložen kongresu v razpravo. Elektrarski delavci glasujejo o stavki 1 Rrooklyn, N. Y. — Bratovščina elektrarskih delavcev, neodvisna industrijska unija, je odredila glasovanje o oklicu stavke pri Edison Co. Tb akcijo je podvzela, ker pokrajinski delavski odbor še ni podal odloka v zadevi večjega števila delavcev, katere je kompanija odpustila zaradi unijskih aktivnosti. linijski uradniki pravijo, da skoro vsi delavci v glavni električni centrali te družbe so organizirani. V slučaju, da se izrečejo za stavko, bo proizvodnja električne sile ustavljena. Francoski governer v Afriki ubit Bruselj, 20. marca. — Iz belgijskega Konga je prišla vest, da so governerja francoske ekvatorialne Afrike, Edouarda Re-narda, katerega so pogrešali od zadnji\ga petka, našli včeraj mrtvega v džungli z njegovo ženo in petimi uradniki vred v razvalinah letala. Vsi so se ubili, ko je letalo, v katerem so potovali, padlo na tla med silno NEWDEALSKA' POLITIKA RAZOČARALA DELAVCE Točka 7A jih varila je pre- OGBURNOVA JAVA IZ. nevihto. Renardova žena je bila prej vdova nekega ameriškega« ""^ UU"T kapitalista. * U {>dprAV0 kompanijaklh unij VVashington, D. C. — (FP) — Charlton Ogburn, pravni svetovalec Ameriške delavake federacije, je pred senatnim odsekom za delo dejal, da je točka 7 A zakona obnove ustvarila varljive upe med ameriškimi delavci in posledica, ker se uipi niso uresničili, je splošno razočaranje. Vsaka zakonodaja, ki ustvarja varljive nade, je škodljiva, je dejal Ogibum. 'Točko 7 A je delavstvo sprejelo z navdušenjem, ker je mislilo, da mu v resnici garantira pravico organiziranja v svojih unijah," je rekel Ogburn. "Sedaj je spoznalo svojo zmoto, kajti kjerkoli ho se delavci hoteli organizirati, so naleteli na veliko oposidjo. Koliko delavcev je bilo odpuščenih zaradi u-nijskih aktivnosti, najbrž ne bo nikdar znano, toda neki visok uradnik zveznega delavske-gu departmenta sodi, da je bilo vrženih na cesto najmanj četrt milijona delavcev zaradi teh aktivnosti." Ogburn se je izrekel za Wag-nerjev zakoniki načrt, ki dolo- Californijska zbornica za Townsendov načrt Sncramento, Cat. — Državni senat je v torek odobril |>okoj-ninski načrt dr. Townsenda z 21 proti 19 glasovom. Nižja zbornica ga je že odobrila. Califor-nijski governer Merriam, republikanec, je načrt priporočil zbornici. Socialistična vlada na Norveškem Oslo, 20. marca.—Johan Ny-gaardsvold je sestavil novo, socialistično vlado. Vsi člani novega kabineta so zmerni socialisti. Nygaardsvold je bil pred svetovno vojno šest let navaden delavec v Združenih državah. in ustanovitev permanentnega federalnega odbora, kateremu naj se poveri oblast izvajanja točke 7 a. Sedanji federalni delavski odbor ni mu U* oblasti in ne more enforsirati delavskih določil) zakona obnove. Ta moč je v rokah justičnega departmenta, ki je v neštetih slučajih pokazal svojo naklonjenost napram delodajalcem in odklonil prosekucije kršilcev. Po Ogburnovem mnenju se je ameriško delavstvo pričelo zavedati tudii politično, Iz delavskega gibanju bo lzšh> politično gibanje in delavci bodo v bodočiHiMti pošiljali v zvezni kongres mote, ki bodo reprezen-tirali njihove interese, ne pa interesov ljudi, ki delavstvo zatirajo. 27 UBITIH V NOVIH IZGREDIH V INDIJI Karati, Indija, 20. marca. — Hritsko vojaštvo je včeraj otvo-rilo ogenj na 100,000 oseb bro-ječo množico muslimanov, ki so vkorakali v mesto, da se maščujejo nad Hinduti. Krogle So ubile 27 oseb in 97 je bilo ranjenih. Muslimani so bili ruzkučeni zaradi eksekucije muslimana Abdulu Quayama, ki je bil obsojen v smrt na obtožbo, da je umoril nekegu llindutu. Muslimani so izkopali Quuyumovo truplo in ga nosili v pohodu. Sodijo, da je v izgredih padlo večje število žrtev, katere pa so zavlekli v skrivališča po stu-rem indijskem običaju. Med množico, ki je vkorakala v mesto je bilo več tisoč Žensk, ki so potiskale moške naprej in jih podžigale k maščevanju, da se tako poveliča smrt enega izmed muslimanov, ki je z umorom Hinduta storil le svojo dolžnost. Napetost med muslimani je še vedno veliku in lmti se je novih izbruhov. Hritske čete so vso noč putruljirule ulice, da preprečijo morebitne izgrede. Apel za pomilostitev španskih socialistov London. — Walter Citrlne od Britskega sveta strokovnih linij in J. S. Middleton, predstuv-nik angleške delavske stranke, sta poslala apel španski vladi, v katerem jo pozivata, naj poml-losti socialistične jetnike, ki ao bili vrženi v ječe po izjalovljeni protivladnl revolti. Laboritsku manjšina v parlamentu se Je tudi zavzela za avstrijske dulav ce, ki so postali Žrtve fašistične vlade. VELESILE SE PREPIRAJO IN HITLER MOBILIZIRA Francija, jezna na Anglijo, posije ostro noto v Berlin POLJSKA NA STRA-NI NEMČIJE! « . «M> A«. I'rtpra%« m t etiko amvrfc4ko dirku. (Narisal J»rg*r.) t *4»> »4*4 ?>tl4.im Sovjeti prijeli čez 1000 caristov Večina bo izgnana v Si-birijo « Moskva, 20, marca. — Ca« tisoč bivših plemiče v in bivših carskih uradnikov ter vojaških častnikov Je bilo včeraj prijetih v I/eningradu in okolici. Obtoženi so, da so v zvezi n tujimi vladami in aktivni v raznih proti-sovjetskih gibanjih. Nekaterim grozi smrtnu kazen, večina pa bo (»oslana v Sibirijo. Aretacije teh elementov so v teku tudi v Moskvi In drugih večjih mestih Sovjetske linije. Kolikor je doslej znano, je med aretiranimi II bivših knezov, Ji3 bivših grofov, 76 bivših baronov, 35 bivših velikih indu-strialcev, 7:iN zjutraj (centralni čas) se zaž-ne pomlad v koledarju, Soln 1 ee je prekoračilo ravnik na »«•• verno strart, na kateri o*tun< prihodnjih šeit mesecev. Dan iti not *tw enako dolga »erlln, 20, marca. — Hitlerjeva vlada je naznanila, da prihodnjo jesen bodo vsi mladeniči v Nemčiji z 21. letom starosti podvrženi vojaški sluibi. 21-dje ao izključeni iz vojaške službe. Drugo uradno naznanilo se glasi, da prihodnji korak Nemčije bo, da zavrže demilitarizirano cono v Porenju — in če Francija ne sprejme demilitarizacije, bo Hitler začel z utrjevanjem levega brega reke Rene. Sinoči so bili veliki letalski manevri nad Berlinom. Okrog 60 bojnih letal jo brnelo nad mestom in nad j i na ulicah so bili kar divji navdušenja. Nacijski voditelji se bahajo, da imajo že toliko bojne opreme, da lahko že danes mobilizirajo milijon vojakov. Naciji se po*me)iuj*jo Franciji, ki grozi z izolacijo Nemčije. Izolacija (železen o-broč okoli Nemčije) Je nemogoča brez Poljske ~ in nacIJI so prepričani, da Je Poljska rut njihovi strani. Umdori, 20. marca. — Francija in Italija sta včeraj izrazili veliko nejevoljo nad akcijo Anglije, ki jo na svojo pest In v milem tonu protestirala proti olairoženju Nemčije, obenem ja pa priznala oboroženo enakopravnost Nemčije kot izvršeno dejstvo. Francosko - italijanski protest očita Angliji, da je kapitulirala pred Hitlerjem. Francija je dalje proti temu, da bi angleški zunanji minister Simon obiskal IleHin v tej krizi; Francija hoče, da Simon prej obiščo Pariz in se dogovori za skupen nastop proti Nemčiji. Italija tudi poziva Anglijo na sporazum prodno se vrši kakršna konferenca v Herlinu. Francija odločno zahteva, naj Anglija ne daje potuhe In korajže Hitlerju. Pariz, 20. marca. — Razkače-. na francoska vlada danes sestavlja ostro protestno noto Nemčiji. Kakor poročajo Iz |>oluradnih virov, bo nota povedala Hitlerju, da versajska pogodba še stoji In Francija ne priznava najnovejših odlokov nejpške vlade. Kdina |M»t, katero iPranclja priznava. Je, o morala Itelgija opustiti zlato valuto, M<»*kvaK 20. mana — I'rudno gbi -ilo sovjetov "l/vestja" je v čer a i silno ožigosalo Anglijo /aradi njene slabotne note Hitlerju. I<>'t pravi, da Je dvoje mogot < : ali Anglija ho<'e vojno na v/ JmkIii ali pa je Jako slaba, da je izgubila kontrolo nad *e-l»oj. V tem momentu je potrebna energična akcija. Nemčija se je oborožila In zdaj je naznani- • la, da *« ruti dovolj močno za vojno f.iga narodov mora zdaj odgovoriti, ie lose mir ali vojno. / rioKTin PROSVETA THE EM M-MTKNMKNT uumlo in lastnima slovsmu mbodm jsi>»ots otwm w mš HmW*IM M Z4r«trM «rU». IIM* Cll^il »• UM*. 9> M M tata HM »al M* lljf H M*; M * OhM fl-M M «■*• M« II I U H M*. M JM*. ■ ^Iirtillu rataa far Um IUU> IMU CMM**« Ml fnili * «* »m ' m4 CImn r J« »• hn h* hm M M »f»*M* S— "»*■« IMifM (trm*, pv m*L ■! >«4 » •• 1» • irtriil H«"*" iMMrrtrU U MMMU- . to Muf^ P«OM\ KTA Ulitek (Hw>i, Glasovi unaaelbin Zaaiaaive beležke is rasaik krajev "Privatni socializem" Predur.fn.k Roosevelt je pred nekaj dnevi, ko je priporočil kongresu nov zakon glede "holding kompanij", omenil "privatni sociali« ■trn". Dejal je, da ao 'holding kompanije" — finančne orgenizscije. ki kontrolirajo več in-duairijakih podjetij — za javne naprave "zgrs-dile privaten socializem, v katerem ae konce-trirs privatna obls* " Fraza "privatni socializem" ne sliši kutino in protialovno. vendar ni povsem napačna. Kapitalistična produkcija je dane* v »ocialnem »indiju. To se pravi: individualnih delavnic, v katerih je bil obrtnik • svojimi pomočniki vred obenem delavec, ni več, odkar jih je nadomestila »trojna, maana produkcija v velikih tovarnah. Ta strojna, masna produkcija je tgfielna Cim pride produkcija v ta socialni stadij, je zrela za socializacijo. To pomeni, da v tem stadiju je socializem mogoč. Ampak ameriški kapttaJisti *•> oodrfait «'x-iahio produkcijo pod svojo privatno kontrolo in sami uživajo ugodnosti te produkcije. Produkcija, ki spsda v so-eialtzem, je še vedno privatna last. V tem osirc ima Rooaevelt prav, ko naziva "holding kompanije" v javnih napravah "privatni eocl-alizem", , Privatna last vsske naprav«?, ki ima socialni značaj, js velika abaurdnoet, a baš na tej absurdnosti je zgrsjen ve* sistem moderne kapitalistične produkcije in distribucije. Zanimivo js tole: kapitalisti ae Mrašno upirajo socializaciji sredstev produkcije in distribucije, to je, da bi bil socializem javen — na drugi strani pa strašno zagovarjajo svoj "privatni socializem", katerega seveda nazivajo drugače. Roosevelt vidi "privatni socializem" v "holding kompanijah", ne vidi ga pa v industrijah, ki so glsvni predmet kapitalističnega, privatnega izkoriščanja. Zato ni nobenega upanja, da bi z njegove strani prišla kakšna rešitev i* tega izkoriščanja. Pod napačnimi pretvezami Ekonomski mazač Coughlin večkrat poodar-ja v svojih govorih v radiu, da v svoji socialni kampanji ne nastopa kot katoIHki duhovnik, temveč kot ameriški državljan z vsemi političnimi pravicami in za svoj program "sdcialne pravično*!" apelira na vse ljudi brez ozira na vero. politično stranko in rssno pripadnoat. Pravi, da njegovemu programu se lahko prilagodijo katoliki, protestanti, iidje Irr svohodno- roislsci. _ —* Ts njogov a trditev je tudi zapUatta na letakih. ki jih ra*t»ošilja po Ameriki. Na eni strani tega letaka je aplikacija (prošnja) za v«Up v Coughlioovo 'Narodno (spMno) unijo aociain« pravičnosti". V tej aplikaciji je Mfifliao^ ^'/ave/« m ae, (U bom ne«»dvl*rio od politične stranka, ra«e, ter* *li polti deloval aa priacipe Narodne unije socialno pravično-sli" rta Aplikant nato podpiše svoje ime in aavede naslov, pokkc in staroet. Na drugi «4 ran i letaka *ta pa ksjava m pro-ijertr "utaje" m v tej izjavi ter iti govori "fathrr" Coughlin — drugače H a jogo ve načelne izjav e ne govori prt-vaAni Ortavljan. trm v« V duhovnik, ki zahteva od vseh članov avoje "unije", da mora z njim vred verjel, da je "v*, ljudi ustvaril dobrot. Ijrvi Bog to a«*r uito, d« v* ljubimo in mu slutimo ns tem cvetu ... in da je vne boga*tvo sveta prišlo od lloga (najprej od ft>»gM ?> In od Mg sto* fctU* " Tu je stoodstotna vereka propaganda na čelu Coutftiitnuveta program«, čeprav Coughlln trdi da on nprrjme tudi steMtr v avojo tinlfo! Kak«- ar le strtnjs? Ali je kje Ukr« n svobodno* minIse i«i ateist. ki ts m»«g»-J to podpitatl In •«• f '*fathrom** vred burHI za njego vt» "adciaI«h» pravičnost"* Mislimo, da ga nI. I« rud*** stojo frazo Mneod-Vjmo od r* . Cou#i m>\ program "MriaJns pravičnosti" 'rf>Mrga IŠ tUČŠ Te Udš* si bomo ob prfiifci •CleOaii od Ult>a. kajti laformirani smo, da r*H»fhl novi agenti nadHrujsJo čla- ne 9HPJ, naj stopi)« * O.o«;lil.aovo "unijo". Dane« le toliko 4 tah tačkah, da so- > ' r »• brxW» nikiar prinesle ■onialne " s ' /oogkMn St rad stradil Ig^gf , % '^.J /ač«| ym pri stre-» *s; v gfavl, nmj se umak-a ' s' . , Vm ' Slavfeiaaka ki puoojilM društva v današajeai šaoa tliicago. — Dobro jo, da ai malo ogledamo kak je poioiaj. ugoden ali sUb za vse tiste, ki imajo avoje prihranke vlotene pri stavbiaakih in posojilo* društvih. kakor tudi onih. ki imajo 'posojila od teh društev, aji pa za tiste, ki nameraoajo avojs prihranke varnostna investirati. Za tiste, ki imajo svoje pri-' hranke investirane v knjižbah na domovih, izgleda ie sedaj, da se vse obrača na bolje, da posta-i jajo njihove invenUcije s vsakim dnem varnejše in da ae jim ni treba bati nobenih izgub. Pa, tudi za tiste, ki imajo kake prihranke, a ne vedo kje bi jih naj-i varneje in dobička nosno na tešili, jim zopet ta druitva nudijo največje ugoinoati. Poglejmo malo naokoli, da vidimo kaj ta godi. 7Š | V prvi vrsti opaiamo, da ^e se ljudje zopet začeli sani mat i I za lasten dom. Zemljišč* agent-je poročajo, da imajo sadaj več povpraševanj po zemljiščmh lo-, tih in hišah kot so jih imeli zadnja štiri leta skupaj. Mnogi na-meravajo zidati hiše. Druiiae, ki | so se stiskale v enem stanovanju, gredo narazen io iščejo svo» ! ja stanovanja. Mladina, ki as je prej bala stopiti v zakonski stan (poroke v lamdtem letu so padle za 200,000 pod normaio), poataja pogumnejša, število porok nsrsšča in s tem povpraševanje po stanovanjih. Stanarina gre kvišku in nekod je ie sedaj teško dobiti stanovanja za posamezne družine. In to je samo nekaj vzgledov, ki kaiejo, v katero smer piha veter; jasno kažejo, da se je zopet oživelo zanimanje po laitnem domu. Statistika kaže, da je danes v Ameriki ogromno pomanjkanje domov, neka i nad 1,750,000. In nič ni čuda. Pet let smo spali in nič se ni gradilo in zato tako pomanjkanje domov. Poleg pa je treba računati tudi z letnim normalnim naraščanjem prebivalstva, ki sega nad milijon duš na leto. In še vzamemo vse te fsk-te skupaj, toda j Is h ko vemo pričakujemo, da se bodo zopet vrnili tisti časi, ko se je grsdllo In zidalo vse vprek Takozvanl "National Housing" program je pognal kolo v tek in stavbinska aktivnost se stalno razvija In širi. Glavne panoge stavbinske industrije poročajo, da je bil njihov promet v zadnjem četrtletju tolik, če ne večji, kot za vse leto lfm. Stavbitiaki izvedenci računajo, da bo promet za to leto presegal hiMjon in po« do!ariew Gornje •t v like niso prazne sanje, ampak slone na dejstvih, ki veliko pomenijo za Mtavbm-aka in poaojllna društva, ki so j brez vaakega dvoma eden naj-giavnejših faktorjev pri financiranju lastnih domov v defteli. Oognano je, da a,» ta druAtva i financirala nad ost m mili ionov i domov, In da so sta^h prln • sel drugi dan. Ljudstvo Je biloi z' sgsno In celo nekateri delni-1 čarji pri teh društvih »o začeli i dvcmlti in se bati zs svoje pri > hianke I Nezaupnoat Je begala ljudi. | pi.nlka Je rastla. Toda | olag<inskih in posojilnih društev. Senca depresije izginja. Gniline depresijo se oddaljujejo in čas jo, da se pripravimo za boljši biznis. In tako, če želite postaviti na stran par centov od vašega zaslužka aH pa če imate večje vsote za investirati, obrnite se z vnem zaupanjem na stavbinska in posojilna druAtva. Vaši prihranki bodo varni in vam nosih obresti, kolikor jih ho mogoče dati z varnostjo. Ti bodo naloženi v hipoteke na dobro izbranih domovih, katerih lastniki so popolnoma zanesljivi in finančno odgovorni. In s tem boste pomagali do prosperitete. Ljudje bodo začeli graditi domove, delavci bodo začeli delati in kolo sreče se bo obrnilo na bolje za nas vse. Kot tajnik Jugoslovanakega Mtavbinskega in posojilnega društva vabim delovno ljudstvo, da pridejo v naš urad, kjer jim bom radevolje na razpolago z informacijami in drugim. Naše društvo otvori B6. serijo prvi petek v aprilu v uradu mi 2634.flot LavvndHle ave., Chica- g* III. Stebla v. lavstvom Bolj ko kdaj prej je ljudstvo danes željno informacij glede svoje vlade, odnosno političnih strank. Torej je naša dolžnost, da se cdzovemo v velikem števi lu ter posetimo Ovnove shode v naši in bližnjih naselbinah. Obstoječi režim ni zmožen stati na svojih nogah, dali so mu berglje. Kako dolgo bo šepal, je odviano od ljudske volje — psihologije. 0 vsem tem nam bo jasno tol mučil s. Oven. Udeležite se! Ideale 6 laser. Poročilo zastopnika Sharon. Ps—Ker me nadlegujejo prijatelji in znanci z vseh strani Penne, zakaj več ne pišem v Prosveto, naj jim zadostuje tale kratek odgovor: Poročeno je že bilo, da sem se ponesrečil 9. dec. 1934. V bolnici sem bil U dni in dne 20. dec. sem prišel domov, žena pa se je "mufala" in se do danes Ae ni vrnila.' Ne bom je iskal po časopisih, ker vem. kje se nahaja. Ves ta čas sem prebil pri dobro zakurjeni peči. postelj pa sem ai grel z gorko opeko, zraven tega pa so blagodejno vplivali tudi "hatbadelni" vso zimo. Koncem februarja sem prejel pismo od prijatelja Jos. Teks-tarja, naj pridem v kratkem v Ambrkige, da mi je "prišparal" nekaj naročnine na dnevnik Prosveto. Dne 1. marca sem obiskal Ambridge. Komaj sem se prikuzal na ulici, že so me opazili Tekstavjevi dečki, ki so stekli h poročit nvojim starAem moj prihod. Tekstarjevl no me sprejeli te postregli z večerjo im dobro pijačo, je šel dobri Me z menoj po uaerViif da ava pobrala naročnino, katere ni pobral on, ki jo tokalni zastopnik Proevete; privoščil js nekaj mani Med tem časom se je njegova soproga z otroci pri prav Ha m smo šli vsi skupaj v Slovenski narodni dom, v katerem se je vršila veselica v korist društvene dvorana. Jože je plačal vstopnino in me posadil k miti« kjer smo ostali v veseli družbi do treh zjutraj- Uhernik iti Tekstar sta mi predatavila postavnega in prijaznega mladeniča Martina Speča, predsednika izredno aktivnega angleško poslujočega društva "Eeveliers" št609SNPJ. Martin je še zelo mlad fant, pa je predsednik take velikega društva naše mladina, ki se zbira pod zaščito SNPJ. Povedali so mi, da to društvo šteje že nad sto Članov, da je Maztin zelo aktiven in njemu gre dobršen del zasluge za društveni uspeh; v agitaciji neumorno deluje za večje društvo. Iskreno ae zahvaljujem temu mladeniču za njegov posluh, ko sem ga vzpodbujal, naj bo ved-na straži za dobrobit in napredek naše vrle Slovenske narodne podporne jednote. Opazil sem, da se je med pogovorom zbralo večje število mladeničev in starejših članov, ko sem jim pripovedoval o velikih zaprekah, s katerimi je imela opraviti SNPJ pred 30. leti, kako smo se borili v prvih letih za njen razvoj in delovali vso dobo 30 let vsi skupaj, da je prekosila vse ostale naše podporne organizacije v. članstvu, premoženju in vplivu, ki ga se-daj vživa med slovenskimi delavci v Ameriki. Treba je bilo obilo dela in denarnih žrtev njenih članov in članic, da je naša organizacija prišla n* vrh, nakar so njeni člani in Članice po« nosni. Saj Je naša SNPJ najmočnejša, najboljša in najza-neslivejša podporna organizacija. Pojasnil sem jim, da smo začeli z nič, ampak vztrajali smo in šlo je naprej, ker je bilo dovolj odločne volje. Naša mladina ima danes lepo zapuščino, ki so jo jI dali pionirji SNPJ. Pripravljeno ima lepo posteljo, ne sme pa na tej mehki postelji zaspati. Skrbeti mora, da bo organizacija rasla in napredovala, tako da bodo imeli od nje velike koristi oni sami in vai starejši člani. Do-sedaj je naša napredna mladina pokazala, da je dobro zapopadla to delo in da razume svoje dolžnosti, zakar ji gre vse priznanje. Ce bi pred 20 leti imeli delavci take bridke izkušnje, kakor jih imajo sedaj v tej krizi, bi gotovo imeli atarostno in brezpo-selnostno zavarovanje, tako da se nam starim ljudem ne bi bilo treba bati za preživljanje. Brigali pa smo se za naše potomce, tako da imajo »edaj naši mladi sobratje lepo bodočnoat pri SNPJ. Treba pa Je, da to delo vedno laboljšujejo in pomanjkljivosti izpopolnejo. Zato poziv ;»m vse mlade in stare člane, da gredo vai na delo za skupne koristi pri naši organizaciji. Naftt 1Judje ne morejo in ne smejo verjeti v obljube, ki se baje uresničijo »m smrti; zahtevati morajo svoje aedaj, dokler je čas. Oficielni Washington jim ne bo dal nič. ako ne bodo sami storili potrebne korake, da se razmere izboljšajo. Na delo! Anton Zidanšek, zastopnik Proavete, - Četrtek ?t ^ Apao in živci Pomladna kriza v človeške„< 0ryaui Ce niste' baš eptteptik, naprav it, skus (če spsdste med debelejše mte^S1 napravite prav sedaj v vigredi.m 'J ^ MBŠkjte prej nekoliko gramov „ vega natrena)?8edita udobno v Ju l* prav globoko dihati, ftO do flo diho r '^'n v*"*** m pa za energično uL®'8' Ce^kratekčas boste opazili Tul^ Sprva sa vas bo lotil občutek omedU temjboste postajali čedalje bolj boste moral, premagati z energijo, kmalu J bo začelo v roka* m nogah živo goniti J bo trajalo več dolgo, ko se van/boTpr* mi od sebe stegnili, nato stisnili druv k dr mu vsa roka ae bo zvila nasnotraj. mfe U lehtja se bodo krčevito napele, neka. „,ZJ se bo zgodilo isto z nogami, obraz * U, * menil, čeljusti stisnile, ustnice vabočile v četku posfcwa naj vas nekdo 8 prstom'oot, prasej krepko po licu pod zunanjim ,L1 kotom: taJioj bo zoeela vsa dotična oZ polovica, posebno pa okrog nosa in zirorn* „ niče, živo drgetati. *u Opozarjamo na to, da je pouku* povsem. naraven in da prenehajo vsi opiaani pojavi istem vrstnem redu kmalu potem, ko prenek globoko dihati. A kar je najbolj čudno-napravite isti trkalni poskus sedaj proti mladi pri svojih, znancih, boste med njimi i šli mnoge, ki «c jim bo drgetanje pojavilo i vidno, tudi če ne bodo globoko dihali! Ni dvoma torej, da nastaja v »pomladni časti v človeškem organizmu neka *premei kakršno povzroča globoko dihanje. A izvori teh sprememb? Stvar je prepr Življenje je neodvisno od tega, da kaž« rahlo alkaMčno reakcijo in telo jo skuša z mi močmi tudi obdržati. V krvi se dogajal po določenem razmerju med ogljikovo kis in dvojno ogljilkovo kislim natronom. p tenzivnem dihanju se ogljikova kislina odstranjuje iz krvi, tako da prevlada nat kri postane za malenkost belj alkalična. pa je sdražljivost živcev odvisna od množin telesu raztopljenega apna. Apno topijo ne, če je pa v ktrvi manj ogljikove kkki tudi manj raztopljenega apna in živci jo preobčutljivi. Spomladi pa je nekaj manj kisline v zaradi mak> spremenjenega delovanja žl« oddajo telesu proslule hormone, snovi, ki jajo notranje gospodarstvo našega telesa, važnejše teh žlez so ščibna žleza, stranska i na žleza (ki baš uravnaVa gospodarjenje nizma z apnom in katere močnejfc delovi vodi do istih krčnih pojavov kakor pri i nem okusu!) trebušna slinavka, spolne stranske obisti, morda tudi koža sama itd. lovanje vseh t^h žlez je slfično igranju vciik orkestra: samo sodelovanje vseh instrumea daje pravo simfonijo. Včasih prevlada mezni glas, a potem morajo slediti tudi glasovi, da je koncert harmoničen. Tako vladuje od začetku dozorevanja človeškega i ganizma žleza ščatnica, ki potem spodbudil no žlezo do večjega delovanja. V pomlad času, pod vplivom spremenjenih vremen razmer, se dogodi podobna premena ir mentov, pri čemer prevlada spočetka br stranska ščitnica. Po njegovem delovanju se izvrši spren ba v apneni presnovi, ki povzroči |Hj\isano< čutljivost živčevja. Dojenčki dobe ob pomladnih dneh naravnost krče. Sekundi pospešijo svoje delo tudi spolne žleze, ki ne igrajo prve viioline, kakor bi bilo |H«r pomladnih pesmic in ljubezenskih dram. kako ae spomladi simfbnija človeškega nizma spremeni, drugi glasovi stopaj* ospredje. Neki znani učenjak ne govori povoda o "hormonalni spomladni krizi" Vabilo na kartao zabavo lleveland. (Mlio. — 7. zapadne strani Clevelanda sa zelo redko* kdaJ sliši. O delu menda ni vredno poročati, ker js pod ničlo. ka-| kor prsvtjo. Ns društvenem polju pa smo dobro preskrbljeni.' ker vtim, da nam dajo nsibolj. šo pomoč v slučaju potrebe ali. Uear^če Imam«. o«em druAtev. ki tvorijo klub na zapadni strani me-*ta Ta k hib ni priredil nobene *at>sve prošlo zimo. Zato ls članire perutnice *t. 58 SŽZ sklenile, ds priredimo kaitno, Kuhan.kl vojaki pred carinski«, uradom v Navaai prei^ku »epe pešre« fc( pridejo v hlt*im>. če nosijo ofiljt. »ahave « tombolo dne 23, mar ca pri rojakih «U)«tarich-Urlbar na .H#l 7 Rronkvle«- rd, v prid kluba Vabijo »e vsi rojaki in rojakinjo, da se udeležijo v ve-liVem *fevilu. Mrs. Piul ObUk. 135. Barbarstvo in kultura (Nadaljevanj* in konec.) To prepriesnje si mora vsakdo pridal izkušnjami v življenju in s samostojnim miAljanjem. Socialističnega prepričanja d I pridobiš na paradi, na manifestaciji, k«* manifestacija samo zunanji izraz ftteviki* Čl pristašev neke struje. Manifestacija ka samo navduši, prepričanje pa si mora" kdo sam ustvariti v svoji notranjosti, k ^ miselnostjo. Najhujša ovira za na* socialistični kultur pokrit je to žalostno dejstvo. oroštva imamo zs trtjši napredek cflotnega delsvs* pri nas Naj klero-fašistična reakcija pr»f l>odo in človečrnstvo ts sat»tsreiu idej1 me, da u ideja prej sli skj *'»•*» Uab i *uikovito, čim bolj jo Usiu »»lf V tem vrtincu neumnosti, ibegano^ fuzrtoaii okrog nas Je dvakrat nujna na nsjživahufjšs in vstrajno varuis" "Hv^lbaidi,• v smislu ge«el: duk*»vn»*«t bn proti neumnosti, mia*liw*t \,r stvu, človečanstvo proti barbar•t^e ^•ria ijti i i k«»r nekaj lavi»k esef 4 | egs i} Vesti iz Jugoslavije tržaški (livirna poročil* i* Jufoalavije.) cev, ki so bili še v veljavi, prec nekaj leti pa je ponarejal kovan ce. (Prvič je bil zaradi faizifici ran j a obsojen na dve leti, drugič pa mu niso mogli ničesar dokazati. Ob aretacija je baje župnik Praškič izjavil, da mu je dr Maček ponudil kandidaturo na svoji listi, zdaj pa je dr. Maček izjavil v listih, da s Praškičem nikoli ni govoril o kandidaturah najmanj pa o tem, da bi kandidiral na Mačkovi listi. Socialisti postavijo svojo tf sto? — Zastopniki socialističnega delavstva so na zborovanjih v Ljubljani, Beogradu; in drugih mesth sklenili, da se bodo dr žavnozborskih volitev maja meseca udeležili in da bodo sest*-vili svojo državno volilno listo, katere nosilec bo ali dr. Živko Topalovič ali pa Josip Petejan, prvi iz Beograda, drugi iz Maribora in bivši edini soc. pos.la-nec zadnje skupščine ped nasto-" ■ ~ m P01" diktature. Po državi že obi- ij na razpravi odločno za-, rftjo ^^ w ^ ... da bi imel kaj opraviu s ^ Um ^^ tudi ^ jju. irejenimi bankovci in 1 di> ki aicer nigo a bo_ a sploh le poznal, V*1", do v primeru izvolitve zastopa-so Basilisca iz maribor-i H dejavske interes«, Nabrati je kaznilnice in izpovedal je zajtrebft precej podpisov in če jih žirija zelo obremenilno, pa tu-( zberejo, bo lista vložena. Kak-[Mauri je moral nazadnje pn-( žno paroiQ mislijo izdati v pri-iti. da je parkrat slučajno go- merU( da ne naberejo dovolj pod- ir«— Italija«- — •danskimi sodniki j« Jffi meščan, 35 letni •Mauri, po poklicu trgov- C v našo državo t»tf£- tisočake, ki so jih izde-i Kjim pravijo pn nas ^evi tisočaki''. Zaradi šir-JS tisočakov je bilo lam U obsojenih v Ljub^ani, ^ imi zastopnik Under-strojev Baraga, najhuje MVni obtoženec Basihscu, ki mnogo tisočakov v SE in Zagrebu. V Ljub-■Jje imel kar celo pisarno » je tako razkošno, da je „ imel okrog sebe samo od-družbo. No, in obtožnica u da ie bil ravno sedanji ob-tisti, ki je Basiliscu i i Trsta 100 ponareje-tisočakov. Obtoženi Mauri kicerves čas preiskave pa tu- enec il i Basiliscom, a povsem ne-Itne stvari. Mauri je bil obso-na dve leti in pol robije ter 1000 Din globe. Ko so mu vedli na italijansko obsodbo, ostrmel. mrli so: v Gorici je umrl tr-k in posestnik Karel Draš-oče žene ljubljanskega ba-dr. Puca. Po rodu je bil z vtkcga. — V Mostah pri Ijani je umrl 70-letni Ivan er, v ljubljanski bolnišnici ojeni žel. uradnik Ivan nch, v Leonišču v Ljubljani vojni kurat Fran Bonač, znan bojevniškega gibanja in kot rornik na zborovanjih Zveze jakov n svetovne vojne. Ne-doma je zbolel, operirali so ga, ur je ležal nekaj dni v agoniji umrl. Poznala ga je vsa jav- špet požar v Škocijanski do- . — V okolici Skocijana se ti jo požari drug za drugim. hr v Kronovem, potem v htni vasi in zdaj spet v Kro-im Tik ob pogorišču, kjer je mel |K)žar pred dobrim te-wn. je nastal požar v domači-poscstnika Kirna. Goreti je *lo25. t. m. zjutraj ob €., ko domači sedeli za mizo pri zaj-u. Ogenj se je naglo razširil na senik, na šu|h> in na živin-»taje. Domači in vasčani so pili le prenesti iz hiše nekaj ari in rešiti živino, pa tudi m iz Bele cerkva ao bili hi-kraju požara, a niso mo-prot-i ognju nič. Prihitelo je gasilnih društev, ki pa Vl>a zastavila vse svoje sile v da ubranijo pred (Ognjem so-hi«e. Domačija Kirna je ""■da. Domnevajo, da ima tu-l« lM»žig na vesti neznani po-ki zažiga v škocijanski 11 ■ Kirn pripoveduje, da je * P"noči .šum okrog hiše. i" takrat neznane* na-1 lMMi streho stanovanjske t,w» goi-o, ki je jK)tem za-"g«'nj. Ponestnik Kirn se fcradi iKr/.iKov ravno nekaj I"!'".! zavaroval za 10,000 i cveda mnogo " i/i; redom v Sla- nfm "f^n. Poročali smo ^.»»udih i/gn-dih. ki so se zgo- t m , ' ' S,MVonMk^»» Broda r _ " i"iw-m. \w Hto I^rkrat /.bralo, da za-da izpuste ne-,,;rani' kmete, toda !'r> " do streljanja r( ' km«'ti in obK»ža-')'. 1->ma sta skupai ubila paznika Ivana Peterina. ko sta hotela pobegniti. Zaradi toga sta bila oba obsojena na smrt. Lak-ner se sploh ni pritožil, Pančur | se je pritožil, a je bila pritožba zavrnjena, pač zaradi tega. ker je Mokriv smrti kaznilniškega paznika in ker se taki zločini kaznujejo strožje. KrVnik Mart jc prispel v nedeljo 24. febr. v Maribor, in ti daj je sodnik pre-j bral Pančurju in Laknerju od-j lok, da bosta prihodnje jutro I obešena. Do usmrtitve sta bila vj>«k v avoil celic1 na nodiAču. i vrata rniprtn, v celici oroftnik, pred \rati orožnik. Kovač jim jt *nel težke verige z nog. Ka-moralno ko je «tarH. čudna navada, ao ta- jima do smrti ustregli vsako že-" jo n I jo glede hrane, cigaret, pisanja in obi*kov: Toda PanČur nima nikogar, ki bi ga obiskat !«akner |»a je dejal, da ima starAe, a noče, da bi ga videli. Duhovnika j« naprotil, da je pisal pismo star- šem, češ da se njemu reka trese. Lakner je bil ves dan in vso noč precej miren, Pančur pa je dejal, iu^ mu pošljejo še enega jetniškega paznika, da ga ubije, preden mu poloie zanko okrog vratu. Duhovnika ni maral sprejeti, šele nekemu patru je uspelo, da ae mu je izpovedal Pod njunima oknoma so postavili vešala in zavrtali vanje kavlja, ki ju nosi ratoelj s sabo. Krvnik Hart — spet kakor je navada — v cilindru, fraku in v belit rokavicah je prišel s pomočnikom. Prvega so privedli Laknerja. Dejal je, naj mu oproste vsi, ki jim je storil zlo. Stopil je na pručko pred vešala, utegnil je le še za-kričati "Jezus, Marija, Jožef, zdaj me obešajo", že je bila zanka na elacijsko sodišče razprav-jalo o tej pritožbi ter ji ugodi-o ter zvišalo vse kazni ponaro-evalcem. Zupetu Alojzu, ki je bil obsojen na 30 mesecev zapora (glavni krivec), je bila od a-pelacijskega sodišča zvišana kazen na pet let. V podobnem razmerju je bila kazen zvišana tu-ostalim obsojencem v tej zadevi. Apelacijako sodišče utemeljuje to veliko zvišanje kazal s tem, da so s ponarejenim denar-em bili oškodovani reveži in da e treba ponarejanje zajeziti v prid države. Te kazni naj bodo torej drugim ponarejevalcem v svarilo. A« • Georg Weissel t : i i. .,. * (Življenj* socialističnega Met lektualca) Georg Weissel se je rodil 28. marca 1899 kot sin železniškega uslužbenca v Brigittenauu, XX. dunajskem okraju. Bil je edin otrok svojih staršev, ki sta bila oba iz Dunaja. Materielne razmere so bile skromne, vendar urejene tako, da je mogel ta zdravi, močni in bistroumni fant obiskovati srednjo šolo in sicer realko v Unterberggasse. iNa srednji šoli je kazal posebno zanimanje za kemijo, matematiko in zgodovino. Bil je dober dijak. Samo v šestem razredu je imel spor s katoliškim ka-tehetom; ta konflikt ga je stal izgubo brezplačne šolnine za en semester. Njegov oče je bil prepričan socialdemokrat, vendar zavestno ni vplival na fanta, ki je sprejemal svoje prve politične vtise iz "Arbeiter Zeitung", svoj prosti čas pa preživljal v krogu svojih brigittenauskih tovarišev s telovadbo in nogometom. Po maturi 1917 je moral takoj odriniti k vojakom kot "enoletni prostovoljec". Z 8. inf. polkom je prišel na italijansko fronto v Dolomite. Ranjen ni bil, pač pa je zbolel na težki dizen-teriji, prišel *e je zdravit na Dunaj, odkoder se je zopet povrnil k svojemu staremu j>olku na I-talijansko fronto, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni je študiral na dunajski tehniki kemijo in 4. maja 1923 je po odlično napravljenih izpitih postal inženir. 2e na srednji šoli je bil v krogu socialističnih prijateljev, na visoki Šoli se je takoj pridružil organizaciji aocalstičnih študentov in se je zelo aktivno udeleževal socialističnega gibanja na univerzi. Svojo glavno nalogo je izvrševal pri akademski legiji, ustanovljeni 1924; to je bil štu-dentovski oddelek socialistične obrambne organizacije "Repub-likanischer Schutzbund". Weis-sel je vojaško izobraževal svoje tovariše, pri katerih je bil zelo priljulbljen radi dosledne stvarnosti in odločnosti, "švindlerji" so se pa bali njegove jeze. Njegova značajnost, socialistično znanje, tovarištvo in skoro pretirana skromnost so mu med socialističnimi študenti pridobile mnogo sodrugov, ki so si šteli v čast, da so bili njegovi prijatelji. Potem, ko je postal inženir, je stopil na pot trpljenja vseh a-kademikov 'povojne dola.*: bil je brez posla. Z veliko ljubeznijo se je hotel posvetiti svoji stroki — kemiji, prišel je za nekaj časa kot ferialni praktik in volon-ter v mestno plinarno, kjer pa trajne zai>o*litve ni mogei dobiti. Tako je preživel več let v najneugodnejših materialnih razmerah in te£k<*m duhovnem razpoloženju. Socialističnega dela na univerzi ni opustil. VpLsal se je kot izreden slušatelj filozofije in matematike; mislil je tudi na to, da bi šel v Rusijo, ko je 1926 postal častnik dunajske |N)žarne brambe. Zelo težko se je poslovil od svojega poklica: toda kmalu je tudi v novem poklicu odkril priložnost za udejslvovanje, ki ga je Veselilo. V laboratoriju požarne brambe se je ukvarjal s kemičnimi problemi, zlasti z zaščito pred strupenimi plini. Kmalu je prevzel nadzorstvo nad vsemi proti plinski mi aparati in pouk v obrambi proti plinom. Maja li*i7 ae je kuočno oženil — na dunajskem magistratu, ker sta bila on in nevesta brez tonfesije. Septembra 1931 je postal komandant požarne brambe v Floridadorfu, kjer si je uredil svoj dom. VVeiasel je bil intelektualec v »ravem pomenu te besede. Njegov preprost, vsaki frazi, vsa-netočnosti tuj značaj ni nič izdajal njegovega obsežnega znanja v raznih |>odroo.iih. Človek se mu je naravnost čudil, ko je videl, kako dobro je podkovan v zgodovini, geografiji in etnologiji. Bral je mnogo, dobro je poznal vso moderno literaturo, posebno pa s*4 je izobraževal kot socialist. VVeiasel je bil navdušen, da fanatičen šahist. K bistvu njegove narave spada tudi njegova ljubezen do gora. Bil je abstinent. Njegovo »trenirano, mišičasto telo, ki ni imelo niti grama odveč masti, in njegova vztrajnost sta mu omogočala najtežje ture po ledu in skali. Tako je napravil najtežje plezarne ture na Rax, Dach-steln, Kitzsteinhorn, VViesbach-dorn in Grossglockner. VVeissel je bil pogumen in trd napram sebi. Njegov skoro pre-, tiran občutek za čast mu ni ilo-' voljeval niti najmanjše nedoslednosti proti socialistični etiki in socialističnemu slogu' življenja. V tem je bil fanatik. Tujim ljudem se ni odkrival, naravnost odbijajoč je bil. Kdor pa si je pridobil njegovo prijateljstvo, mu je frrntal najboljši tovariš. Ženo in otroka je ljubil nad vse. Posebno fantek je bil njegov ponos; dosleden svojim nazorom ga ni nikdar udaril. Moštvu požarne brambe je bil dober, ali strog predstojnik, ki drugim prav tako kakor sebi ni dopuščal pregre^k. Organiziral je telovadne ure, z moštvom je skupno bral knjige in vodil diskuzi-je. S svojimi oficirskimi tovariši je malo občeval. Potem ko je zapustil akademsko legijo, se je udejstvoval v Schutzbundu mestnih nameščencev. Potem pa se je socialde-inokratični stranki nekoliko odtujil. Ni se strinjal s politiko defenzive, v katero je prišla stranka po krvavem 15. juliju 1927; poleg tega se je zelo razburjal nad marsikaterimi človeškimi napakami posu^ieznlkov. Prišlo je tako daleč, (Im Je 19CH) izstopil iz stranke. Seveda s tem ni odpadel od ideje socializma. Nato je zo|H?t začel delati v Schutzbundu in jeseni 1#3.3 je pontal zopet član strsnke. V zadnjih mesecih prod svojo mučeniško smrtjo se je izključ no posvetil gibanju. Za privatno Življenje, za ženo ln otroka mu Jii več preostaja I o časa. V noči od ponedeljka na torek 13. februarja si- jo odločil. Morda je bila to najtežja noč njegovega življenja. V torek zjutraj se je poslovil od svojih in oril, Vladne čete In hcimvvehrovci so mogli zlomili odpor socialističnega delavstva šele potem, ko so poslali proti njemu infanterijska polka št. 2 in 5 z motorizirano gorsko baterijo, en bataljon polka št. 4, pol bataljona oficirskih akademikov, iz Kremsa so dobili v jkj moč' še 2. bataljon 0. polka, pionirski bataljon št. 1, topništvo, koleaarski bataljon št. 2, iz 8 to-ckeraua še dve bateriji havbic, veliko število oklepnih avtomobilov in minometataev in dva že- laauhfck* ukktjMia vlaka. Vaa ta| ogromna vojaška moč, i>odpirana Še po policiji iu hcimwehrovcih, je bila mobihsirana, da premaga sehutzbundovce, ki so že 50 ur neprestano stali v boju in ki v vsem tem času niso skoro nič drugega zaužili kakor čaj in kruh. V teh bojih so ujeli VVeissla in ga postavili takoj prod naglo sodišče. U njegovega zasliševanja naj navedemo uekaj mest: Predsednik: Ali ste vedeli, da je bila vaša akcija naperjena proti vladi? * VVeiasel: Seveda. Predsednik: Odkod je dobil Koscher naročilo, naj se oborože gasilci? VVclaach Ali moram to povedati? Predsednik: Junaško ste priznali svojo vlogo in vam ni treba drugih izdajati. Ali so bili gasilci prisiljeni, da so bili pri Schutzbundu, VVeisser: Ne, nikdar. Predsednik: Ali so vam vaši ljudje brez nadaljnjega sledili? VVeissel: Da, svoje ljudi sem imel trdno v rokah. Predsednik: Zakaj ste se udali policiji? . VVeisser: Ker nas je bilo premalo. Predsednik: Samo ob sebi je razumljivo, da se ne bi. Drž. pravdnik: Gotovo ste mislili, da je izbruhnila revolucija? VVeissel: Čakali smo na oja-čenje in s tem računali. Ojače-nja pa nismo dobili. Ponoči so ga obsodili na smrt na vešalih in na predsednikovo vprašanje, ali je razumel sodbo, je odgovoril glasno in samozavestno: Da. Predsednik J Proti tej obsodbi ni pravnega leka. Ali hočete duhovnika? | VVeissel: Ne. O polnoči so obaodbo izvršili. Pokonci, s trdnimi koraki je stopil VVeissel |>od vislice in zakli-cal: "Živijo revolucionarni socializem!" Po "Svobodi." obstoj newyor-ske opere zavi-si od delavstva New York. ~ (FP) — Nadaljnji obstoj MctropolitariHke opere zavisi od ataliŠČa organi ziranega delavstva, kateremu je Juilliardova glasbena ustanova predložila program za financiranje opere. Newyorško opero se je pred uekaj leti smatralo za izključno lastnino "višje družbe", v sad njem času pn je bila prisiljena apelirati nn javnost za ptslporo. JuUlardova ustanova je obljubila, da bo prispevala $150,(MM) in zbrala nadaljnji sklad $MM),(MM), da tako reši opero pred polomom. Ta program pa uključuje med drugim redukcijo mezd za godbenike, (sirsko iu drug« delavce. Omenjena ustanova je se-daj apelirala na uniji godbenikov iu (sirskih delavcev, naj printarieta na znižanje plač, obenem pa je zagotovila podaljšanje operne sezlje, kar pomeni, da ne bo letni zaslužek članov nič nižji ko prej. Pogajanja med predstavniki unij iu upravo opere so zdaj v teku in od teh zavisi obstoj največje opere v Ameriki. Alt »U 1» naro/ili 1'nn.vrU ali Ml« •ihmkt lini M i nI f mu prijatelju alt rudniku V iVimuvii»o7 Ta j« •4t«l dar Irajn* vr«diM>«d, ki ga »a aiai denar lahko |m4I|«U »v«*Jt»«n v damutia«- —>V«i»raU«i riclufM. Dijaki neke srednje šole v New Vorku demonstrirajo pred uradom španskega konzula. Citateljem Prosvete Državna milka v akciji proti rudarjem, članom* n»%e unije, ki «o /brali prnl mirinim |*i »c je otvorila obrat na* a proti njihovim tovartfcrm. ki so bih aretirani v zadnji «UvfcL I<«p jrrti v H itkr«-lt«rru. Pa., ko Nsw York Cit.v__Cenjeni g. urednik: — Koreign Unguage Information Service (FU&) bi rad zaprosil vaše čitatelje za Modelov a nje v boju proti nestrpnosti in diskriminaciji napram inozemeom in tujerodnim državam. V tej delali, kakor v vseh drugih, so ljudje, ki so več ali ali manj neprijateljsko razpoloženi napram novodošlocem. Po. manjkanje dela in na|>otoat tež. kih časov je povečala predsodke in neprijateljsko razpoloženje. Pred kougresom je sodaj nekoliko zakonskih predlogov, naj ne deportirajo vsi inozemcl ali propov« njihovo zaposlen ie. Nepojmljivo je, da bi taki pred-logi mogli biti kdaj uzakonjeni. Vendarle je velikanske važnosti, toliko za Ameriko koli-kor za priseljenca samega, da se zaustavi ta naraščajoči prod-sodek in diskriminacija. Prvi korak v to svrho je ugotovlje-nje dejstev iu njih objavljenje. Tako očividno nepravično Je dlskrlmlnlrati proti človeku, ki Mino ga proatovoljno pripustili za stalno bivanje med nami, da smemo zaupati v čut poštenosti in pravičnosti Amorikancev, ki storijo kar je prav, Čim bodo vsa dejstva splošno znana in predložena breaatrastno. Kaka so dejstva? Proalmo čitatelje, naj pišejo na KL1H o vsakem slučaju, ki jim Je osebno znan, kjer ae ju bodisi v o-k vir.j u zakona ali v praksi dis-kriminiralo proti kaki osebi zato, ker je ta i nožem ec ali tuje-loder ali Hpada h kaki posebni narodnosti. Taka diskriminacija ali zapostavljanje utegne biti v stvari relifa, v šoli, v izključo-nju iz pravic, ki Jih uživajo o-stali občani, nestrpnost ali raz. sodek v obnašanju Javnosti na* pirarn kaki oseM saradl njene narulnoati. Potrebujemo dejstva iz vseh delov dežele. Kolikor je mogia^e naj piNiiia navedejo imeua in mesto, tako da se v slučaju potrebe more stvar ugotoviti in popraviti. Mnogo ljudi, turialnlh in tujerodnih, trpi radi nepravičnosti iu zlorab vseh vrst. Težave teh vn*t|,. mi lalgovorui za poraat min lih *lo< mu e citiral t fior«*-!k' ealiforniJiofcirMa blaginj--kiyn onidii, v katerem je rečeno, «la V5 številu. Največ pa delam • * veti m pismom, odtam tiobere človek marsikaj, knjiga je debela, ni prepovedana in ljudje ji verjamejo. Pomežiknil je Pavlu in Smehljaje nadaljeval : — Ampak to ne zadošča. Po knjige sem priAel k tebi. I>va »va, Jefim je z menoj. Smolo sva peljala, pa sva napravila ovinek in se oglasila tu . . . Daj mi knjige, preden pride Jefim . . . Temu ni treba, da bi vse znal . . . Mati je pogledala Kibina in zdelo se ji je, da je s kamižolo odložil še nekaj drugega. Manj solidno je izgledal, njegove oči so bile iokavejAe, nič več tako odkrite kot prej. — Mama! — je dejal Pavel — stopite in prinesite knjige. Tam *e vedo, katere knjige ... le recite — za na deželo. — Dobro! — je dejala mati. — Ko bo čaj gotov, poj dem. — Ali se tudi ti pečaA s temi rečmi, Nilov-na? — je smeje vpraAal Kibin in nadaljeval: — Tako, tako. Pri nas je mnogo prijateljev knjig. Učitelj jim jih je prilastil . . . do-ber deček, četudi, duhovskega poklica. Tudi učiteljico imamo, sedem vrst vstran ... Ampak s prepovedanimi knjigami ti ne delajo, uradniki so, pa se boje. A jaz bi imel rad pre-(Mivedano, ostro knjigo , , . podtaknem jim jo. . , . Ce jo opazi nadzornik ali pop — si mislijo, da jih učitelji se jejo! A jaz ostanem v ozadju. Zudovoljen s svojo modrostjo je veselo pokazal zobe, — Glej ga! — je dejala mati .— Izgleda* kakor medved, a žjviA kot lisjak ,, . . Pavel je vstal in korakajoč po izbi z enakomernimi koraki je dejal: — Knjige vam damo . . . ampak vaA način ni lep, M i ha jI Ivanovič . . , — Zakaj nI lep? — je vprašal Kibin in ši-roko odprl oči, . — Za to, kar delate, morate sami odgovarjati . . , To početje, da zvračate odgovornost na druge, ni čedno! — Pavlov glas je zvenel ostro, očitajoče; ^ Kibin je pogledal v tla, zmajal z glavo In dejal: — Nejasno govoriš. — Kaj mislite, — Je vprašal Pavel in se ustavil pred njim, — če pridejo učitelji na sum, da razdajajo prepovedane knjige, ali jih |x»šljejn v zapor? — Pošljejo jih ... a kaj za to? — Je vprašal Kibin. — A knjige ste delili vi, a ne oni I Potem morate vi v ječo . . , — Čudak! — se Je zasmejal Rlbln In se z rokami tolkel jto kolenih. — Kdo se spomni name? Na preprostega kmeta? Ali se ti pečajo s takimi itvarmi? Knjiga je stvar gospode, ona Je zanjo odgovorna . . . Mati je čutila, da Pavel ne razume Kibina, in videla, da je namrščil oči, da je ozlovoljen. Oprezno in mehko je dejala: — Mihajl Ivanovič hoče opraviti delo, a M roške naj plačajo drugI . . . — Tako je! — je pritrdil Kibin in si po-glsdil brado. — Mama! — Je suho dejal Pavel. — Ce mi kdo izmed naših, na primer Andrej, podtakne kakAno stvar, a mene |M>šljeJo v Ječo — kaj porečeš na to? Mati Je zatr«|M*tala, negotovo Je pogledala "in* in odkimala z glavo: ____ — Kako bi mogel aodrug napram sodrugu tako delati? Posmehljivo se je obrnil k materi. — Aha! — je dejal Ribin. — Razumel sem te, Pavel. — To mati, je tenka zvijača. A Pavla je začel poučevati: — Zelena je tvoja modrost, brat. Pri tajnih rečeh ne vprašamo po poštenosti. Premi-sli . . . prvič posade v ječo fanta, pri katerem staknejo knjigo, a ne učiteljev. Drugič, če dele učitelji dovoljene knjige, so v njih iste reči reči kot V prepovedanih, le besede so druge in resnice je manj. Oni hočejo isto kot jaz, le da hodijo po ovinkih, a jaz korakam po veliki cesti . . . pred oblastjo pa smo vsi enaki krivci, kaj ne? In tretjič, kaj so mi mar ti ljudje, — pešec jezdecu ni prijatelj. Napram kmetom bi nemara ne delal t«ko^ A učitelji — eden je popov sin, druga je posestnikova hčerka — zakaj puntajo ljudstvo, tega ne vem. Njih gosposke misli so meni kmetu nerazumljive. Kar sam delam, vem, kar oni hočejo, mi ni znano. Tisoč let so ti ljudje bili gospodje in so mirno drli kmetu kožo, zdaj pa kmetu naenkrat odpirajo oči . . . Brat, nisem prijatelj pravljic, a to je kakor pravljica. Vsa gospoda mi je daleč ... Ce g rež po zimi (po polju in zagleda* v daljavi nekaj živega, se vprašaš, kaj je? Votk, lisica ali navaden pes? Predaleč je, da bi mogel razločiti. Mati se je ozrla na sina. Njegovo obličje je bilo otožno. Ribinu pa so žarele oči s temnim sijajem, samozadovoljno je gledal Pavla; s prsti si je nemirno česal brado in dejal: — Časa nimam za ljubeznive besede. Življenje gleda s strogimi očmi; v pasji utl smo, ne v ubčinjaku; vsaka staja laja po svoje. — Je gospoda, — je izpregovorila mati, spomnivši se znancev, — ki se žrtvuje za nu-rod, ki vse življenje pretolče v ječah . . . — Ti ne spadajo zraven, to je drug račun! — je dejal Kibin. — Ce kmet obogati, se pomeša med gospodo, če pride gospod na beraško palico — gre h kmetom. Duša je čista, če je mošnja prazna ... Ali se spominja*, Pavel, da si mi enkrat razlagal, da človek misli, kakor živi: če pravi delavec — da, mora gospodar reči — ne, in če delavec pravi — ne, mora gospodar že po svoji prirodi kričati — da! Ta/ko sta tudi kmet in (posestnik različni naturi. Ce je kmet sit — posestnik cele noči ne spi. Seveda so v vsaki čedl garjeve ovce In nikakor ne zagovarjam vseh kmetov . . , Mrko in krepko se je po*tavil na noge. Obraz se mu je potemnil, brada se mu je potreslu, kakor da bi potihoma šklepetul z zobmi; zamolklo je nadaljeval: — Pet let sem se klstil po tovarnah in se odtujil kmetom. Dospevši na kmete sem se ozrl naokolo in sem mislil, da ne morem živeti ! Kuzumeš? Ne morem! Tu živite In ne poz na U« gladu in tudi takih krivic ne"... A tam se plazi glad kakor senca vse življenje za človekom in ni ga upanja na kos kruha! Glad je požrl duše, razpraskal človeško obličje; ljudje ne žive, temveč gnijo v najhujši bedi ... A vse-nanokrog preže oblastnije kakor gzvrani, če nimaš kosa odvoč? . . . Ce ga opazijo, ti ga iztrgajo in te za nameček lopnejo po gobcu . . . Kibin se je ozrl in sklonil k Pavlu opiraje se z roko na miso, --- • — Slabo ml je postalo, ko sem zopet ugledal to življenje . . . Mislil sem, da mu nisem več kos! Zbral aem ipak svoje moči in si mislil: Kaj se šališ, duša moja! Tu ostanem , . . Ce ne dobim kruha, vam pa kašo zabelim . . . pošteno vam jo zabelim. Ljudi sovražim zaradi ljudi . . .To sovraštvo mi tiči v srcu kakor not in ga rcief" (Dal)« prihodnjič.) lgnaxlo SI Ione: LISJAK (Nadaljevanj«.) —Ali »imm v»aj prekopava-ti? — Je (Htnitno vprašal hčerko ftilvia je prikimala in odAla io|»et v prvo nadstropje. Danie« le je (»oirrahil za lopato in pričel prekopa\ dt i sadovnjak. Medtem ko Je prekopaval, Je priAla k njemu Filomena. , — Sllvia je izgubila pamet! — se je pritožila motu. — Od včeraj ni niti očesa zatisnila in niti grižljaja ne ni dotaknila . . . — NaAla je pravo pamet! — Je odvrnil Daniele. — Dobro sr-ee ima! . . . — Predobro srce! — Je dognala mati. — Predobro? . Srce ne mo> Kmalu nato je opaztl, kako je re biti predobro! — je rekel oče. starejša hčerka z nakupovalno] Daniele je bil s hčerko zadovo-torbleo stopila iz hiš*. Takoj je.ljen. Opazoval jo Je poln stra-odM v hiš«, si ftetiil škornje in hu in |H>n vpraAals. — Kaj »e tako govori t očetom? — jr /»mrmral in se vr- j vek. (i tiii na vrt, da bi ga (»rekopel. 'drugih ftilvia je pri Al* in jih natrgala la liolniško sobo. •— T<»da saj jih Vendar ne bo videl. Saj ima zavezam* oči! —-je Kiliimena tiho odkimala. - Mati m* ji je Silvis pri-licnila — saj vendar veš. da se dalo cvetice tudi z zaprtimi očmi v ideti ^ , . Ihinirle jr bil p«*1nevi večinoma v v mjttrradu na gričti. Ko Je priAel zvrčrr domov, jr povprašal, kako je z ranjertr« m. in Sllvia mu je povedala, da hitro o-idravlja. t?sm 11 Jenko so odpustili in Silvia je kar mm« negovala tioinika. Daniele ga je vidri dvakrat ali trikrat, toda vsr- le) mamo mimogrevb- |*o VidelU sr mu je sdrl (trav pošten člo-»I*«dar je imel <1ovolj je opazil veliko izpremembo v vsem Sllvinem bistvu. — Malo manj bi se brigal za druge in malo !>olj za svojo hčer — mu je neki večer z očitajočim CMBUIII dejali zakonska drutlca. — Silvia nI več otrok in ima lastno pamet — je suho odgovoril Daniele. \ — Pametna Je, ni pa izkušena! — Je odvrnila žena, ki se je skuAala rešiti skrbi, ki so jo že več dni težile. Daniele ne je zamislil. — Misliš, da bi z njo govoril? Je končno vprašal, — In sicer, še preden bo prepozno! je odgovorila žens. Nssletln.il dan je morsl nest i Daniele vrečico grahovega semena prijatelju v Commo v Valu Verrasrl In Je vzel Silvlo s sabo. V Comml Je kar hitro izvršil opravke, ki so mu bili samo za pret v«nu», da je odšel «deh Francozov z artileri stom končal, ali je bil rdečelas artilerist umorjen ali ne; tud bi rad vedel, ali so bili topov zajeti ali rešeni. Toda videl ni ničesar več, razen nebo nad sa bo, visoko nebo, ki ni bilo sedaj nič več jasno, vendar pa neizmerno visoko, in po njem so mirno plavali sivi oblaki. Kako tiho in mirno in veličastno j< vse to, je premiftljeval knez Andrej. Vse to kar nič nI podobno našemu tekanju, našemu kriča nju in vojskovanju. Tiho plava nje oblakov po t<*m visokem, neizmernem nebu nima kar nič skupnega z bojem Francozov in artilerista. ki so si z razburjenimi, sovražnimi obrazi skuftal drug drugemu iztrgati bodala. Kako sem vendar živel, da ni-sem preje nikoli videl tč v n,7 neared, ter bratu Joe Hhribarju, ki jc priAel iz Clevelanda in I (■orencu, atricu, ki je priiel iz tireenaburffha. Pa. Srčaa hvala i za darovane kraitne vence in cvetlice. Nadalje lepa hvala | r7wi Petrovichu, Maka Bre«n, Ko«p. Herley, John Morance, John Joe Kaval, Joe Udovich, Mike Pine in Louia Mirtu, ki Me dali razpolago avtomobile in vozili brezplačno pri pogrebu. Hvala tui poicrebniku J. F. Galley, kateri Je izvriil vae v najlepiem redu "J enkrat najlepfca hvala v*em akupaj in tudi onim, čijcar imen« „2 tu navedena. Tebi, dragi ain, pa ielimo, počivaj v miru in lahka TI bode araeri&ka zemlja; nai spomin na Tebe ostane v naših do konca življenja natega.—Žalujoči oatali: John in M ar v ■tariia; Mary, aeatra, Willock, Pa. * Ub* —r*