j.eto H it«v. SO par ■ 2 W •b « zjutraj, gtaac celoletno . . 2<0 K loeietoo.......» s a tuad. onemlj« 360 , ft tnosemstve .. 600 w (Masl n reaU mm vlilne atolpea (68 mm) . S K ^«11 oglasi do 80 nun (tolpe* (58 mm) . 1 » UTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko, ""-arfu Uradnlltv« JklulUf —taltM^l TMa itn Upravni&tvoc Sodna fc.1 Takte It M. LJubljana, 15. septembra. Valutni problem pretresa vse naše gospodarstvo. Marljivi kmetovalec, obrtnik in industrijalec s trudom ra-juna račun pa mu prekriža valutni kurz. Tako se je polastila vsega gospodarstva mučna negotovost. Veliko so krive mednarodne posledice vojne, ne moremo pa tajiti, da je mnogo krivde tudi doma. Ves strup protidržavne gonje prihaja sedaj na dan, račun pa jlačujejo delavni »loji našega naroda. Vse i>olno je naivnežev, ki bi radi opozicijo naslikali kot brezpogojno pa-rijotjčno stnijo in ki neprestano ščuvajo proti vladi, češ da ona iz strankarskih razlogov opozicijonalce označuje kot protidržavno elemente. To je seveda prazna bajka, ki ni nič bolja. Je jo izreka gosp. Rybar, kakor 5o jo na Brezjah pridiguje gosp. Korošec ali Se pod njeno figovo pero skriva g. Pesek svojo preteklost Nobenega dvoma ni, da je med opozicijo v naši dr-javi vse polno elementov, ki jim ne idrekamo patrijotizma, ravnotako gtv »vo pa je tudi, da so veČina opozicije Poslužuje metod, ki mesto da udarjajo lado, bljejo po državi. Prav nerodno ie strelja na ministre, kojih mesta bi ete stranke rade zasedle s svojimi ljudmi, težko ranjen pa je delavni narod. Ce načelnik SLS na Brezjah toži, da smo Slovenci in Hrvati podjarmljen narod, ki ga samo bajoneti držijo k tlom, moramo vprašati, ali ie ta' " ••;.>. vorjenje patrijotična opozicija? Ali je kakšna razlika med propagando Frar.-kovcev v Gradcu in vodstvom ..'Lis? Korošec in Posek govorita o ' milicah in ječah, dasi oba dobro vesta, da pri nas protidržavni zločinci ne samo svobodno hodijo po cestah in sbn-1!!«. ampak da odkrito pišejo po listih in so v državnih službah. Priljubljeno sredstvo naših « patri jo-tičnih» opozicijonalce'.- • primerjanje naše uprave z albansko ali turško upravo. Ce kdo nič drugega ne v6 po-redati, psuje na državo s tem izrazom. Naša država bije z razbojniškim plemenom Arnavtov obupen boj, ki nastane mnogo krvi in denarja. To jo na šim opozicijonaleem samo povod za napadanje državo. Tuji listi slastno citirajo vse te izbruhe in tudi lastni narod ne razume tega načina kritike drugače, kakor da reče, da je bilo cvoj čas mnogo lepše in boljše. Vs" te na videz malenkostno stvari se v inozemstvu sumirajo v nezaupanje, ki se potem refleksira v kurzu dinarja. Danes se najširši krogi razburjajo radi padca naše valute. Isti krogi so ;e razburjali nad vezanjem devizne trgovine in z votlim prepričanjem so trdili, da jo to vezanje vir vsega zla. Isti krogi napadajo izvozne carine. Ko bo izvozna carina odpravljena, bodo zopot kričali, da je to pogreška. Borba proti naši valuti je nedvomno političnega značaja. Vodstvo te horbe je tam, kjer imajo interes, da se pri nas poceni kupi. Zavezniki ieh sovražnikov, ki zlasti v Ztirichu pobijajo naš denar, pa se nahajajo pri nas doma. Po vsej Evropi se sprehajajo me-moranda in govori katoliških voditeljev, ki pripovedujejo, da v Jugoslaviji zapirajo vsakega, ki se upa še reči, da jo katolik, in da pride v ječo, kdor še izgovori slovensko ali hrvatsko besedo. Povsod sc širi glas, da se treba , z vso silo dvigniti poti srbskim bajonetom. Inozemstvo jemlje te lopovščine raznih klerikalcev, radičev-cev in narodnih socijalcev čisto do-elovno in naravna posledica je, da nimamo kredita. Ko se vlada posvetuje o boju proti devalvaciji naše valute, mora predvsem seveda gledati, da se povzdigne naša produkcija, da se poveča izvoz, !, da se zapreči uvoz vsega lukse.za, du U se z vezanjem devizne trgovine onemeli! goči gpekuliranje z valutami, ki predstavljajo izkupiček našega eksport.i Treba pa tudi šo dvoje: v inozemstvu mora država začeti propagando, ki .ia 1y laž postavlja defetistično govorenje in fj pisanje notranjih zastrupljevaleev, od znotraj pa je treba odločno nastopiti proti demagogom, ki od dne do dne ponižujejo naSo državo, da ji odvza- Imejo kredit. Pri tem mora vladi pomagati vse ono. kar res čuti to dr-_ lavo in kirniln »r hn !"'.- nahaja. Madžarska, ki naj da del svojega ozemlja Starši in veroizpoved Mnogo je v zadnjem času staršov, ki | nc vedo, kaj bi storili s svojimi otroci, ker je nastopila v družini i»prememba v veroizpovedi. Obči državljanski zakonik nalaga staršem dolžnost, ,la dajejo otrokom tudi doma verski pouk. Na drugi strani pa je verski pouk v Soli. Glede otrok je predpisoval avstrijski zakon z dne 25. maja 1868 o veroizpovedi sledečo: 1.1 Zakonski otroci sleflo veroizpovedi staršev, ako sta oba starša iste veroizpovedi. Pri mešanih zakonih slede dečki ' voroizpovodi očeta, deklice veroizpovedi i matere. Veudar morota zakonca s poseb-i uo pogodbo (pied notarjem) dogovoriti .tudi, da slede vsi otroci po veroizpovedi : materi ali pa vfI očetu, ali pa dečki ma-I tori in deklice očetu. — Ako se ne da uporabiti teh predpisov, potem določa ve-; roizpoved oni, kateremu je skrbeti za vzgojo otroka. 2.) Po gorenjih predpisih določena veroizpoved sc rodovito tako i dolgo ne da izpremoniti, dokler otrok ne , more saui o nji odbčati (torej s 14 le-!tom). Izpromomba jc mogoča le pri otro-. olh, ki Se niso izpolnili sedmega leta starosti. 8.) V slučaju izpromemlio veroizpovedi enega ali obeh zakoncev pa velja za otroke, ki šc niso izpolnili sedmega lota starosti, kakor da bi bili rojeni Šele ' po izpremembi voroizpovodi staršev. No-i zakonski otroci vsled veroizpovedi ma-Itoro. ] V zmislu gorenjih predpisov torej otroci do Izpolnjenega 7. leta avtomatično slede veroizpovedi svojih staršev. Ako sta starša različne veroizpovedi, slede dečki očetu, deklico materi, če ni glede drugačno odredbe mod slaršima napravljena posebna pogodba (notarski akt). Vse to velja pa le tako dolgo, dokler otrok ni izpolnil starost 7 lot. Ako torej | n. pr. i/premeni oče veroizpoved, predno jo njegov sin izpolnil 7 lot, mu sledi sin v novo veroizpoved. Ako pa je prestopil oče 1; drugi veroizpovedi, ko je sin star že 7 lot, bo to ne zgodi; v slednjem slučaju ostane veroizpoved sina neizpreme-njena. Ne povsem jasen je slučaj, da izstop! kateri staršev iz veroizpovedi, pa ima otroka, ki šc ui izpolnil 7. leta, ne da hi potom pristopil i. drugi veroizpovedi (brezkonfesionalnost). Ker otrok sledi avtomatično veroizpovedi roditelja, jo pravzaprav tudi otrok v tem slučaju brez. koti-fesije. Kakor hitro pa je otrok izpolnil sodmo leto, mora imeti kakor zakon sedaj splošno interpretira neko konfesijo (radi šolo). Roditelj je imel do izpolnjenega sedmega leta v tem slučaju pravico dati otroku poljubno priznano veroizpoved, ld jo je po zmislu citiranega zakona mogol do otrokovega sedmega leta tudi zopet poljubno menjati: tega pa ni mogel več storiti potem, ko jo otrok izpolnil sedmo leto. V dobi šolskega pouka (od osmega do izpolnjenega štirinajstega le-I ta) po citiranem zakonu torej stariši ni-' majo nobone pravice, odločati o veroiz-1 povedi svojih otrok; še manj seveda j otroci sami. i Izvajanje navodenih predpisov lahko j povzroči v družini nevzdržno razmere in j škodo posebno otrokom. Zgodi se na primer sledeči slučaj: zakonca, ki imata petero otrok: enega starega nad 14 let, dvoje starih od 7 do 14 let. dvojo pa pod 7 lot, sta rimskokatoliške veroizpovedi, prestopita pa iz rimskokatoliške veroizpovedi k protestantizmu. Otroka, ki sta stara pod 7 let, sledita starišem v protc-stantizem. nad 14 let stari postane pravoslaven, kor lahko že sam odloča o svoji veroizpovedi, otroka med S .in 14. letom pa morata ostati rimska katolika. V šoli morata obiskovati verski pouk pri rimskokatoliškem katehetu, doma pa sta tndl stariša (g 130 občega dri. zak.) doli-na dajati jima verski pouk. Na eni strani zahteva od njiju katehet v Soli, da so naučita katehizoai itd. in obiskujeta šolsko mašo, se vdeležujcta procesije, hodita k spovedi itd., doma ]«' jima dajeta stariša (ki sta protestanta) verski pouk na protestantski podlagi. Katehet jima pravi: to je prav, kar jaz učim, če bosta stariša poslušala, pojdet.i v peklensko brezdno, doma pa pravijo stariši, ni vse res, kar uči katehet v šoli. toga se imata držati, kar midva učiva. Stariši imajo v rokah šibo in sto dragih sredstev, katehet na drugi strani razpolaga z nič manj učinkovitimi sredstvi: zapor, petica, ponavljanje razreda radi slabega napredka I v verouauku itd. — poleg grožnje s pe-| klenskim ognjem. So bolj kompliciran je primer, da izstopi iz one konfoslje in pristopi v drugo i samo eden izmed starišov in mu sledi sa-; mo del otrok. Tu nastano nasprotje ne I samo mod katehetom in stariši ampak tu-i di med stariši. Tako je bilo pravno stanje pred spre-| jetjom našo ustavo. Naša ustava pa dotoCa v členu 16, ] odst. 7: »Verski pouk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov, ločeno po ve-' roizpovedanjih in v soglasju z niih verskimi načeli*. Ako se ta ustavna določba izvaja, potem ni mogoče siliti otrok, katerih stariSi niso rimskokatoliško veroizpovedi, da obiskujejo verouk pri rimskokatoliškem katehetu, kajti jasno je, da bi to ne bilo po želji roditeljev in tudi ne ▼ skladu r. njih verskimi načeli. Ce na eni strani zakon dovoljuje versko svobodo , starišem, ne sme na drugi strani delati I naeilja njih otrokom, kl morejo imeti od tega le kvarne posledic« v vsakem oziru. V zaključnem določilu (člen 142) usta-; ve je rečeno, da z dnem uveljavljenja ustave (torej z dnem razglašanja v Službenih novinah, menda 28. junija) prestanejo veljati vsi pravni predpisi, ki bi nasprotovali ustavi. Brez dvoma pa nasprotujejo predpisi zakona z dne 25. mar ja 1868. drž. zak. št. 49 ustavnemu predpisu člena 16 odst. 7, v kolikor so gro za veronauk v Soli. Stvar Šolske oblasti Je, da se odloči v tem vprašanju pravočasno ob začetku šolskega leta. Po svetu j — Obletnica Mtke na Marni. Dne j 11. t. in. so v metu Meauxu na sviv , čan način proslavili sedemletnlco znamenite bitke na Marni, ki se je vršila j 11. septembra 1014. Tega dne se je | posrečilo Francozom ustaviti zmago-' nosne Ncmce, ki so se po osvojitvi Belgije naglo približevali Parizu. Glav-t ni cilj Nemcev jo bil, razdeliti fran-| cosko ;irmado v dva dela in jo potem j potolči. Izvrstna taktika tedanjega j francoskega generalisima maršala Jof-1 frea je preprečila te načrte Nemcev in | v tej bitki je začetek poznejših pora-i zov nemške armade in končne nemške I katastrofe. — Sejmska številka dunajske «Neue 1 Freie Presne«. Dunajska »Notic Freie Prcsee* je izdala posebuo sejinsko številko na 126 straneh; od teh jc 10G trani napolnjenih po inseratih. katerih skuplček je znašal 3.031.000 avstrijskih kron. Časopis »Neuer Wiener Tagblatt* je skupil za Inseratp tudi ogTomno vsoto 2.894.000 kron. »Nene Freie Presse* demontira vest »Cor-riere della Sera*, češ, da je bila kupljena od berlinskega založnika Gslčina v svrho propagande za priključitev Avstrije k Nemčiji. — Morilci Erzbergerja. Zasledovanje Erzbergerjovih morilcev je stopilo v nov stadij. Ni izključeno, da hodo rezultati preiskave dovedli do novih od-lcritij političnega značaja, ki ne bod.i ostali brez vpliva na dalnji razvoj bavarske krize. Kriminalna, policija je, kakor že javljeno, ugotovila, da sta morilca Erzbergerja trgovec Heinrich Schulz in pravnik Heinrich Tillcsseu. Izginila sta brez slodu. Pač pa je policija aretirala celo obitelj neke vdove, tri hčerke in sina, ki jo poprej bil kadet. Rodbina, je osumljena, da je sodelovala pri umoru Erzbergfrja. — Italijanski vojaški zakon razširjen na anektlrane pokrajine. Na svoji sobotni seji je italijanski ministrski svet odobril na predlog vojnega ministra Gasparottia zakonski odlok, ki razširja na nove pokrajine zakone o vojaških naborih. Pod vojno obveznost. spadajo vsi državljani, rojeni po lotu 1882. K vojaškim naborom bo klican najprej letnik 1901. čas naborov šc ni določen. — Življenje v Moskvi. »Frankfurter Zeitung* podaja interesuntne podatke o sedanjem položaju v Moskvi na temelju izpovedb številnih beguncev, ki so v zadnjem času dospeli v Rigo. V celi Rusiji vlada lakota, samo Moskva dela izjemo. Vse blago, ld ga kupuje sovjetska vlada v inozemstvu, se do-važa v Moskvo, kjer se delo živila na podlagi izkaznic, seveda le v majhnih količinah. Prebivalstvo je razde, ljeno na štiri kategorije. V zadnjem času so odprte trgovine, ki prodajajo živila brez izkaznic, ceno pa so tako visoke, da, jih srednji sloji nikakor ne /.morejo. Dasiravno vladajo glad, kolera in strogo sovjetske naredbe, so vendar zabave vsak dan na dnevnem redu in pod krinko dobrodelnosti se izsipajo in zapravljajo milijoni Politične beležke + Klerikalci in narodnost. Iz Beograda poročajo: Hrvatski klerikalni poslanec iz Dalmacije dr. Dulibič je vložil v ministrstvu za notranje zadeve ostro protestno noto, ker so v Si-nju sneli demonstranti raz cerkev pa-peško zastavo, ki jo bila tam razobe-sena v čast neke klerikalno manifestacije, ter jo javno zažgali. V svojih narodnih čutih globoko užaljeni klerikalni poslanec protestira prot.i požigu pa-peške zastave, češ, da bi moglo to izzvati mednaroden konflikt. Za pupe-ško zastavo so ee zavzeli klerikalci, toda molčali so na vsa grozodejstva, ki jih uganjajo fašisti nad našim narodom v neosvohojeni domovini! Do neba so poveličevali onih par fraz, id jih je napisal italijanski papež, ki pa do danes niso izdale ničesar, ker fašisti nadaljujejo nemoteno svoje, zločine ln niti eden prognanili jugoslovanskih duhovnikov se ni še smel in ni mogel vrniti. -f- Županska volitev v LJubljaul. Včeraj so se ve« dan trudili mestni organi. da dostavijo občinskim odbornikom vabila lc županski volitvi, ki je določena za soboto oh 5. popoldne. § 45. volilnega roda predpisuje vabilo proti dostavnici. Ako bi sc ne posrečilo dostaviti vabil, bo žal morala biti volitev za par dni odložena. S tom M samo od sc'>e bilo ustreženo želji opc-zicijonalnih strank, zlasti SLS in JSDS, da si pridobe vsaj še nekaj časa, da tudi one dobe končuo sliko o aferi Pesek. Mi samo želimo, da naj se dostavitev vabil omogoči v kratkem, če pa se med tem tudi drugim strankam ee bolj odpro oči. odlog par dni. kakor ga je sicer stvurno škoda, ne bo brez koristi za usodo Ljubljane. + Ptujski občinski odbornik Ciril Tušek, pristaš NSS. ki pa je iz narodne zavesti glasoval pri županski volitvi za narodnega demokratskega kandidata proti neuičurskemu socialistu, jo bil vsled tega izpostavljen veiie-mentnim napadom svojih ožjih strankarskih tovarišev. Da naredi temu konce, je sedaj odložil svoj odbornlški mandat. Vprašanje pa je, ali bo smela oblast vzeti njegov odstop na znanje, saj predpisuje volilni red točno razloge, ki opravičujejo odklonitev ali odložitev občinskega odbomištva. •f Aretiran komunistični poslanec — med hajduki. Iz Beograda javljajo, da je žandarmerija v okrugu Kolašin-skem v Črni gori zasledila in ujela večjo družbo oclinetnikov, ki so vznemirjali z ropi, poboji in požigi vso okolico. Med vjetimi hajduki se nahaja tudi bivši komunistični poslanec Pavle Zižie, ki je vzdrževal zvozo mod odmetniki in komunisti. Pavle Zižič je stal pod policijskim nadzorstvom in ju pobegnil med odmetnike. Za njim je bila izdana tiralica, ker je v družbi s liajduki izvršil nekaj zločinov nad svojimi političnimi nasprotniki, -f Italija proti intervenciji male an-tante. Dasi je bilo že v začetku avstro-madžarskega spora jako dvomljivo, Kmetiisko potovange Beogn:'. 13. septembra. Bila |e srečna ideja, povesti slovenskega kmeta iz njegovem selišča v širni svet, da spozna lepoto svoie domovine, gospodarske raznoterosti, blagostanje ob-eloinvskh sorojakov, duše in nrav srbskega in slavonskega seljaka in prekrasni biser, našo divno prestolico — Beograd. V soboto ob 4. uri naj je vlak povedel iz bele Ljubljane, osrčje slovenskega živ-Ija, tja proti solnčnemu vzhodu. Kar nekam otožno nam jc bilo, ko so nam izginjali izpred oči ponosni naši gorski vr-šaki in nas je oklenila ozka savska soteska, zc"'"hč nam s svojimi zelenimi stenami sleherni razgled. V Zidanem mostu je dunajskemu vlaku odtekla zavora, lor nam ie povzročilo prav neprijetno čakanje in hrepenenje: tja ven, v novi svet. No, po dolgem odrt""'! je le šlo. Polagoma nas je jela objemati noč, ki nam je zakrivala v mračno odejo obširne ravnine zagrebške okolice tja doli proti slavonskim velikim nlanotam. Kakor hitro smo zapustili slovenska tla, smo jeli pogrešati ono prijazno in gostoljubno ravnanje z Izletniki. V Zagrebu so nas pustili čakati do dve uri, v Sisku so nas pa kratkomalo vrgli iz enega voza, češ, da rabi poprave. (Kaj tega v Zagrebu niso mogli dognati?) Nadomestila ni bilo, zato jc bilo treba, da sc stisnemo v en sam voz. Noč ni bila baš prav prijetna v taki gneči. No, pa izšlo se jc lc brez večjih ne-prilik. Da ni odneslo enemu klobuka, drugemu plašča, tretjemu jopiča, bi nezgod sploh nc bilo. Od Bosanskega Broda dalje sc je pričelo polagoma svetllti. Jutranji mrak je zaspano z nami vred zehal po obširnih poljanah, dotlej nam nepoznanih. Ravan, sama ravan, obsežni travniki, velikanske njive s samo turščico poleg onih, ki so bili žc skrbno in najlepše preorane. Za Vinkovci je zora pregnala zadnje sledove zaspanosti v nas In v pokrajini zunaj. One velike stepe so oživele. Tu na stotine goveje živine, tam enake množine konj. tned njimi ovce, kakor v naših planinah, tniiogohrolne črede prašičev. gosi, puranov, vso v prosti naravi, vse novo za nas. Proti bližini Srbije smo na njivah že op zili vinograde, sladkorno peso, papriko i. dr. Bilo je že deset, ko smo ugledali pred seboj ono krasno prestolico, ki smo tako hrepeneli po njej. Srcc se nam je širilo, ko smo ugledali našo Savo v objemu Donave, prav pred licem naših osvoboditeljev, ki so sc leta ln leta ozirali gori proti izviru bistrih naših voda še gorečneje kakor ml proti končnemu cilju. Na kolodvoru so nas imenom vlade pozdravili g. minister dr. Kukovec, poslanci Ujorgjcvič (učitelj), Bubanovič, urednik »Pravde* poslanec Sokič, dr. Hacin, uradniki poljedelskega ministrstva ter mnogi Slovenci in ogromno število Beograjčanov. Ko smo sc nastanili po odkazanih nam stanovanjih, smo si ogledali mesto. Ob 1. smo obedovali v Topčideru. Pogostila nas je vlada, kl se je s šestimi ministri udeležila obeda. Bila je glnljivo gledati sivolasega ministrskega predsednika Pašlča i n- preprosti obleki sredi svojih tovarišev i (gg. Pribičevič, Tritkovič, Križmau, Kuko- vec, Pucelj) med preprostimi slovenskimi sel.iaki. Ministrski predsednik je po pozdravu k. Ažmanrt v gitililvem nagovoru omenjal, da jc njegova dolgoletna življen-ska naloga končana s tem, da vidi uje-dlnjene svoje brate, katerih najzvestejšl član je ravno slovenski seljak. Nikdar naj se več ne povrnejo časi, da bi sovrag šč.. .al brata proti bratu in končno za-vladal nad njimi vsemi. Nazdravljalo se je celokupni narodni vladi, posameznim ministrom, srbskim In slovenskim seljakom. Po obedu so se gg. ministri med "efi.-iu .Lepa naša domovina« odpeljali, mi pa smo si ogledali top-čidersko obširno ekonomilo. O. upravitelj je dal z motornim plugom preorati zaraslo njivo, razkazal nam je od Anglije podarjeno živino slmodolskega in šotiške-ga plemena, ogledali smo shrambe raz-nega poljedelskega orodja, pokušali vinske pridelke, nato pa smo odhiteli naza) v mesto v hotel »Pariz*, kjer nas je pogostila mestna občina z mrzlo iuži-no. Da govorov In navdušenja nI manjkalo, ic ob sebi umevno. — S. L. da li bodo -.avcniiki ::-:-očili n-.alj a,, tanti mandat, -glede intervencije „". I Madžarskem, s,- ja sedaj pokazalo, j" j so bili ti dvomi popolnoma opravičeni' i V antanti vlada napram malim zave? »ikoni ljubosumnost, zato se nikakol ne more odločiti, da bi ji dala priliki') da uveljavi na ta ali oni način b*0; ugled. V avstro - madžarskem vpragji' nju prideta glede intervencije v pošto, Jugoslavija, in Češkoslovaška. Zev nj. prej pa je bilo jasno, da do te inter vencljo ne pride, ker obenem z ve«, mi o njej. se jo pojavilo vprašanje koridora. Zato je Italija s tako naglico nastopila proti intervenciji: ni poveda. la sicer pravega vzroka, ali jasno ^ da ji je bilo pred očmi samo vprašanji koridora, ki bi pomenjal za Italijo v* lik gospodarski udarec. Spričo tega dejstva so vse kombinacije o kaki ia-tervencljl v zgoraj omenjenem šminki izključene, ker zavezniki ne bi nikdar pristali na to, da bi Jugoslavija ln Češkoslovaška izveli intervencijo tako kot si jo zamišljati oni, a ne tako, kot bi morda želeli zavezniki. Šport in turistika Kolesarske tekme Športnega tedna s« bodo vršile v nedeljo dne 18. t. m. Kako: lani so bile tudi letos te tekme zamišljene kot dirkalne tekme, ki nudijo ob. činstvu mnogo več nouč in zanimivega razvedrila kakor cestne dirke. Za' pa letos nI pripravnega dirkališča in st bodo morale vršiti tekme na cesti. Urejene pa so tako, da bosta start in cilj ni istem mestu, tako da sc bodeta odigra vala oba nalcanlmivejša momenta vseh tekem vedno pred očmi gledalcev. Tckmt se bodo vršile ob 3. popoldne na ccs; med Zgornjo Šiško in St. Vidom. Start i; cilj sta pri km 3. Na sporedu so dirke zi prvenstvo Slovenije na 1 km, 25 km : motornim vodstvom ter dirke noviner na 3 km, juniorlev na 3 km, gostov m 5 km, handicap 5 km in tandem 3 km Dopoldne se vrši motoclklistilna hitrostni dirka na 10 km na progi Kranj-Medvode. Start ob 9. uri v Kranju (Oaštcj). Prvenstvena kolesarska dirka klubi •Ježica* se jc vršila dne 11. t m. na 10" kilometrov dolgi progi Stožicc-Vranjsko Stožlce. Startalo je šest kolesarjev. Prvenstvo kluba si je priboril Aug. Pečnik, bivši član ljubljanske Ilirije, kl je vozil 3 ure 31 min. 48 sek. DrugI je bil Anton Snoj (3:53:32), tretji pa France Dobni kar. Ako vpoštevamo, da se ie klub «Je-žica* šele komaj ustanovil, so doseženi rezultati gotovo vsega vpoštevanja vredni in moramo mladi, a podjetni športni organizaciji lc čestitati. Dirka T.liibllana-Kočcvlc. V nedeljo dni 25. t. m. priredi kolesarski podsavez z; Slovenijo veliko propagandno dirko v Kočevje, katere sc udehžc vsi klubi Slovenije. Start ob S. ur pri km 3. — Po dirki zborovanje navzočih klubov ter ustanovitev kolesarskega kluba Kočevje, ozlrotiu Ribnica. V Mariborski koči na Pohorja Je tamkajšnja podružnica S''D izpopolnila vso opremo, posebno pohištvo, tako da zadostuje sedaj tudi velikemu prometu. Tudi pri največjem navalu so dobili vsi turisti doslej prenočišča. Koča bo ostala vso zimo stalno oskrbovana, na kar se žc sedai vsi gojiteljl zimskega športa opozarjajo, Na novo markirana pot na Sv. JoSt Ljubljančane, ki radi obiskujejo Sv. Jošt opozarjamo, da Je na novo markirana najkrajša pot od postaje Trata (Skoija Loko.) preko Crngroba na Sv. Jošt. Pol gre najpreje ob železnici, potem zavile na levo skozi Virmaže, od tod čez ceste po lepi poti skozi prijazne gozdove dt cerkve v Crngrobu, nadalje po kolovozn poti okoli kote 581 — severno mimo Pla niče, potem naravnost proti severu p( gorskem hrbtu skozi Čepule, mimo blago slovljenega studenca, po stezi nad Javor nikom na Sv. Jošt. —■ R. P. Krtu:! Kranjski Storžič. Kranjska po družnica SI. pl. društva je dala markirat v zadnjem času več poti na Kranjsk Storžič. Tistim, ki bi se peljali z avtomo hilom ali s pošto do Tupalč, bi priporoča pot lz predora-BašclJsko sedlo-Storžii Tistim pa, kl bi hoteli iti z Kranja peš, t nasvetova! najkrajšo pot skozi Kokrco Spodnjo Belo-Zabljc-Babnl vrt (dobri dy uri; pot zelo lepa, lahko tudi z vozom), i Babnega vrta — mimo Krnlčarja -— n Prosvcta Htido:'.L :!veni tcatr ostane za vso ti kočo sezono v Pragi, odkoder bo prired par gostovanj , Berlinu. Svojo namer da re vrne v Jugoslavijo, je moral opi stiti, ker je dobil stalno ponudbo od pri škega vinogradskega gledališča. Ansari Hiv>Tcstve-" se je spopMnil z r -x mi bivšimi člani znamenitega gledališč ki so že poprej pobegnili i- Rusije. Splitsko narodno gledališče se otve dne 10.»vtnbra 1.1, z V-lnovlč^vo dr no »Ekvlnoclj». Otvoritveni predstavi 1 prisostvoval minister prosvete, Svetoz Pribičevič. XX. umetnostna razstava v Jakovi vem paviljonu.- Pr'-'—ro Jesens' umetnostna razstava, kl bo vsebovala d la čeških In lugoslovanskih grafičarje Prijave In pošlllntve na: R. Jnl"? Ljubljana, Turjaški trg 2. Zadnji rok 24. september. Domače vesti Gospodarstvo » 15. september. Včeraj jc poteklo jretjri leto. odkar je l»ta 1918. iirrSila irbfka vojska % jugoeiovansiiimi do->rovoljeklirii polki znamenit proboi na iohrem polju, Vetr-m'ku in KosjaJtu u solunski fronti, razbila Bolgare in \"omce ter nastopila -vojo zmagonos-jo ;>ot v domovino. Ta dan je bil od-očilcn moment v svete-.-ni vojni, ki je sapečatil usodo centralnih držav in bil prri korak k našemu osvobojenju in ujedlnjenju. Ko se spominjamo tega relikoga dne, ki nam je prinesel svobodo, se spominjamo s hvaležnostjo junakov, ki so izvršili t,o veliko zgodovinsko delo ter jim kličemo: Slava! * Bela Linder v naši državni službi. Kakor poroča 'Trgovinski Glasnik*, je bivši načelnik mestne občine Pečuh, Bela Linder, imenovan za državnega uradnika v Sisku. * Izprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnico razglaša, da vozi mešani vlak št. 801, ki je vozil doslej iz Maribora proti Ljubljani ob 12'48, od 16. septembra naprej, izvzemši nedelje in praznike, zaradi šolarjev ob 13'25. * Novo žigosanje .kvart. V smislu taksnega in pristojbinskega pravilnika se imajo vse enote (igre) kvart ln domin, kar 9e jih nahaja dne 1. septembra 1921 v naši državi, iznova žigo-fati in razlika v taksi — 10 diuarjev — se mora plačati najkasneje do 1. oktobra 1921. V območju ljubljanske delegacijo izvršuje to žigosanje davčni urad za mesto Ljubljano. Lastniki kvart in domin morajo v svrho žigosanja prinesti pismeno nekolkovano prijavo, v kateri morajo navesti, koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvart in domin prinesejo v ligosanjc. * Subvencija profesorskemu tidruže-nju. Minister prosveto je dovolil 10.000 dinarjev kot prispevek za stroške letne skupščine profesor.-';"ga uuruženja, ki se vrši v dneh 25. do 27. septembra v Zagrebu. * Preskrba Ljubljane s krompirjem. Stranke se opozarjajo, naj kolikor mogoče hitro naznanijo na mestno tržno nad t d&rjl, boln. strojnice, modlstke, vajenci, ■ jvajenke itd. I V delo sc sprejmejo: hlapci, dekle za Izpopolnitev obrtne razstave v Ma-! polje in živino, ključavničarji, elektro- | BAISSF SRF.DN.IEFVROPSKIH ! " Češkoslovaški hmeljaki trg. I* rihnru. Včeraj so izvršile svoja razstav- raout«rji, mizarji, krojači, šivilje, tesarji, i V A'''T. |/atea poročajo v. dne 12. t. m.: VMed na dela še one tvrdke, ki so se priglasile ! Čevljarji, usnjarji, vzgojiteljice, služkinje, in imelo rezervirano stojnice, tako da . kuharice, vajenci, vajenko itd. je sedaj razstava kompletna. Obisk je , ___ trajno dober in so je dosloj prodalo ie Ouriška borza dne It. soptombra na znauja padec skoro vseh srodnjeevrop priden nemške murke žateški trg *eio trpi. Navzlic tomu, da se je hmelj r skih valu, Bor,in je zdrknil na ,1.0, Pri mnogo blaga. Pričakovati je, da bo do- | poz,v USMILJENIM SRCF.M! Idfmpešta 1.20, Za£Tb° 2.5o!°Dunaj'0.55, inemSkim l"nelie,n ,ako vi9nk*' da J0 »■■atrijske žigosane krono 0.45. Padanje s segla razstava popolen uspeh. * »Slovenska dijaška zadruga v Pragi* opozarja svoje člane, da naj ne prihajajo brez denarja v Prago, ker Zadruga j nima sredstev, da bi jih pred nakazitvi-jo štipendij podpirala. Stanovanja v Pragi so so podražila do 100 odstotkov. Istočasno poživljamo člane, da v polni meri izvedejo počitniško akcijo, ker sicer groze vsem katastrofalni časi. — Odbor. * V Gradcu okradeni beograjski trgovec. Xa graškem kolodvoru je v sredo ukradel neznan žepar nekomu beograjskemu trgovcu kovčeg. v katerem je imel okoli 90.000 jug. kron denarja. * Aeroplanska nezgoda. V Sarajevu se je v nedeljo razširila govorica, da je neki areoplau, ki je z važnimi uradnimi spisi odlotel iz Most&ra v Beograd, gotovo ponesrečil, ker ni prispel v Beograd. Takoj so bila obveščena oblastva in avijatična postaja v Taj-lovcu ter je odšlo nekoliko aerooia-nov na izsledovanjc. Sedaj prihaja vest, da se je omenjeni aeroplan zaradi pogreške na motorju moral ob Drini spustiti na tla. Ponesrečil ni nikdo. * Strašna rodbinska tragedija. V Baji se je tc dni odigrala strašna rodbinska tragedij:!. Soproga profesorja Lukina je bila žc delj časa umobolna. Te dni je profesor Lukin službeno odpotoval in to priliko je nesrečna žena uporabila, da usmrti svoje otroke. Pozno v noč je pisala pisma, katerih vsebina dokazuje, da ji je um potcmnsl. Ko je končala pisma, jo vzela iz zibelke najmlajše dete ter ga vtopila v kopalni kadi; isto je storila s svojo sedemletno hčerko. Desetletni sinček, ki je slutil namero svojo materi', je pobegnil k sosedom ter povedal, kaj se je zgodilo. Poklicani zdravnik jc mogel ugotoviti samo smrt obeh otrok rorstvo, pismeno ali osebno, količino . * Oh ta nesrečna ljutezen Ivan 8kr-krompirja za celo leto. Istotako naj na- J»nc, delavec na južni reče vsi javni in privatni zavodi, restav- | J« »P'! * «™J» »voljenko. Sklenfl je, racije ln gostilne nemudoma celo količi- j "a «>i. z rje ne more več Hveti ln da no krompirja, ki ga potreb,.jejo. Izvoz- i g« rajši v smrt. In res, ko .ta se loč -v ' - - - - ; la in šla vsak na svojo stran, si je Skr- Prestrelila nim firmam za prašiče bo istotako na razpolago poljubna množina za krmo pri- ! -i*nc P°G™1 J«"*!? ,v r™- ^strel nemega krompirja, ki naj ga nemudoma ™ 3® P««- Prepeljal, so ga v bolnico V svrho izposlovanla podpor in zbiranja darov za pogorelce v Klecah pri Ljubljani se Ic konstituiral pomožni odbor, ki se tem potom obrala do vseh usmiljenih src z iskreno prošnjo, ila na katerikoli način pomorejo težko prizadetim pogorelcem. Sleherni dar, tudi naj- aka izvozna možnost izključena. Vsled , , ix.»> tega postoji nevarnost, da navzlic, slabi valut zavzema vodno širite kroge, v vr-, « £ c,()Jk„slovujki t „, tineo baisse-špekulacijo je potegnjena že !bo , letoSnjoea prl(ialUa. Vsled Bukarešta ki utirana včerajšnji ourif- ^ ^ CW10J ^adiu. Podeželski ki borzi 4.40 in Varšava, najslabša va- : tlelovalci, ki so čakali na boljše cene, luta na .vetu, katere marka j^vredna | ^ 7a-cli h]ag0 ponujati Prometi ni b„0 velikega. Prvovrstni hu.elj se jo nakti- produkciji in temu sledečemu velikemu uvozu. Čeprav so ti in podobni faktorji odločilne važnosti za prosojo notranjo vrednosti valuto, vendar menimo, da bo ti faktorji povzročili zadnje padaj.jo naše in ostalih valut samo posredno. Dojetvo, da padajo vso srednjeevropsko valute, govori jasno proti izpremem-bi tisočerih faktorjev narodno-gospodar- ___________ __ _________ ____________ske narave, ki niso mogli biti v sedmih rej ne pride hitro izdatna pomoč, so pri-} različnih državah istočasno posledica zadeti izpostavljeni gladu ln vsem vre- j novega padanja vseh sedmerih valut. menskim nezgodam lesenskega in zim-! Jasno nam je, da jo tu enoten vzrok, ki skega časa. !n' mogel nastati v notranjosti srednje spodarstvu, v državnem proračunu, v g na5o\aluto protI 6o^ki oUo„ prometni in davčni politiki, v pnmali j „■" kr0„ za , , Srednji hmelj se j, itpiuliilriiiii in tnnin clonoAuniu \rnlilrnmii .... - _ L * samo še 0.12 švicarskega centima. Domače časopisje jo našlo vzroke pad- i .)0vai po f^go rj la 50 (kar ■„ v nii manlši, je silno dobrodošel in kdor hitro j« jugoslovansko krono v državnem go- jj jjen> . r(uli sci,^gil ;labega /l/J dvakrat dO anodnralirn rr rt ri n trnom nromnimu v I Vseh pogorelcev le deset In med temi so štirje, ki so popolnoma brez vsake hrane, obleke in obuvala, vrhu tega pa še brez strehe. Njim in vsem ostalim le zgorela vsa živinski krma, gospodarsko orodje in stroji, velike množine poljskih sadežev itd. Posebna cenilna komisija je ocenila po požara povzročeno škodo, ki znaša 3,117.874 kron; zavarovalnina pa samo 434.190 kron; potemtakem le nepokrite škode še 2,683.684 kron Ako to- Pomožnl odbor zategadelj prosi in apelira na vsa dobrotna srca, da po svolih močeh prispevalo za ponesrečene družine. Vsi darovi naj se pošiljajo na 'Pomožni odbor za pogorelce v Klečah, pošta Ježlca pri Ljubljani: . Naše šole Inskrlpcija nu ljubljanski univerzi se prične dne 1. oktobra in trajn do 9. oktobra. Na novoustanovljeni Srednji vinarski, sadjarski In poljedelski šoli v Mariboru se prične prvo šolsko leto 1921/22. po možnosti začetkom mescca novembra t. 1. Dan se oblavl, čini bodo predpriprave za otvoritev nove šole dovršene. »Srednjo šolo-* ie razločevati od stare vinarske, sadjarske In poljedelske šole v Mariboru, ki obstoja dalje in začne šolsko evropskih držav, ampak jo prišel od zunaj. — plačeval pod «000 Kč. za 50 kg. = Bolgarsko posojilo v inozemstvu. Bolgarski finančni n.nister Tugrakov jo po povratku iz inozemstva izjavil, da > zasigural Bolgarski posojilo 75 milijonom frankov. = Padanje nemške marke in Amerika. Iz No\v Yorka [>oročajo, da jo tam promet z markami zelo majhen. Kurzni pri. tisk prihaja, kakor domneva časopisje, najhrže iz Evrope. Borza Ta sunek, omogočen po možnostih ne- Zag^b,devize:Berlin215 _ 31125 Alnn KnAkiilnpiin in flWiv„ih 1,„„„„ „„ ! Mlla" izplačilo 1010 - 1025. COk 1000 — 1010, London izplačilo 880 — 80o, reelne špekulacije in fiktivnih kurzev na borzah, kjor prizadeto valute niti ne kotirajo, je povzročil v Srednji Evropi ogromno škodo. Državo od Baltika do Jadrana mu niso mogle pravočnsno pari-rati. — Močni inozemski špekulanti v zvezi z nekaterimi domačimi valutami trgovci Srednjo Evrope to vrgli na trg srednjeevropske valuto in finančna moč teh držav so je v usodnem trenutku izkazala za proBlabo, da bi parirala ponudbo z nakupom svojih valut. More, ki jih na-svetuje zagrebška anketa za zboljšanje naše valute (poostrenje nadzorstva nad poslovanjem špokulantov, ofioielno kotl-ranjo dinarja na inozomskih borzah, posebna zaupna poverjeništva v Inozem- ček S8fl — 885, Newvork kabel 245. ček 238 — 241X50, Pari* 1880 — 1710, Praga 2fl2 — 294.50. Švica 1050 — 4100, Dunaj 1B.-10 — 16, Budimpešta 49.25 — BO, valute: dolar 2S8 — 241, avstrijska krono 10 — 17, rublji 19 — 20, češku krone 290, napoleoni 790 — 800, marko 212 — 215, loji 210, lire 1000 — 10H>, madžarsko krone >15. Banka za Primorje 770. Trg. obrtna banka 210 — 260. llrv. eskomptna hanka 67o — «85 Brodska banka -120. Jadranska banka 1800. Jugoidovcnska hanka 520 — 595. Ljub. kreditna hanka 815. Narodna banka 529 — 525. stvu, ki bi nadzirala poslovanjo ?. našo valuto in našimi devizami ter izzvaln P/^10™? 51u°°, ~ i1^' povpraševanja po naši nov&mici, kadar ; P/i^a bakna 870 - .7 i.u„ »;.K„\ „„ „;„„.......i slov. eskomptna banka — 705. »80. mernega krompirja, ki naj ga naroče z označbo, koliko rabijo krompirja vsak teden, da se jim krompir to-densko dostavi, da ostane domači krompir za ljudski konziun. Na kvaliteto krompirja so bo kolikor mogočo oziralo ter so bo droben krompir porabil za krmo. — * Smrtna kosa. V *redo jc umrl v Ljubljani g. Ivan Taufer. posestnik in lastnik opckamic v Zagorju, eden tamošnjih najagilnejšlh narodnih, naprednih in sokolskih delavcev, ki ga bo Zagorjo težko pogrešalo. Truplo ?o prepeljali v Zagorje, kjer bo položeno danes ob 16. uri k večnemu počitku. N. v m. p.! * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 4. do 10. septembra jc v Ljubljani griža sicer nekoliko pojemala, vendar je za grižo umrlo šc, 10. obolelo pa 42 oseb. Naredilo se jo v loj dobi 27 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Ena oseba je izvršila samomor. * Ogenj na državnem kolodvoru. Včeraj okoli 5. uro zjutraj je nastal v čuvajnici na državnem kolodvoru v Šiški ogenj, ki je čuvajnico popolnoma vpepelil. Požar je bil takoj opažen in gasilci pravočasno obveščeni, tako da jc bila preprečena vsaka večja nesreča. * Nesreča pri umivanju oken. Fani Pu-stavrli, služkinja pri Dolencu na Resljevl cesti jo pomivala okna v prvem nadstropju. Pri tem je omahnila ter padla raz okna na tla. Pri padcu je zadobila tako močno notranje poškodbe, da so nezavestno odpeljali v bolnico. * Ljuheznjiv sin je Josip Jurkovič iz Gotenin pri Kočevju. Svojega očeta so- r05t najmanj |„ |c(: b) najtnanj ■/. do vraži in zaničuje pri vsaki priliki vsled - - - - - tega, ker mu ne izroči posestva .Pred tednom je ponovil zopet svojo zahtevo po izročitvi posestva, toda očo ni hotel ničesar slišati o tem. To je sina tako razjezilo, da se je zakadil v očeta, ga podrl na tla. na vse zadnje pa ga 7. neko stvarjo tako udaril po glavi, da so jc moral iti zdravit, v bolnico. leto žc 16.septembra t.l. Namen srednje —•■■.---------- -....... ,«lov_ eskomptna šole ie. da sc nle učenci izobrazijo teore- » >U° £ ^il inolZsU^In do,^ ! ^P^a banka 700 -lično in praktično v kmetijski stroki ta- ^Ik^V ^ J <<'»™!n 590 - «10. ko. da morejo pozneje z uspehom voditi l!"!'^,, >»"»» - 1™>. manjša in srednja privatna in državna i n® ^mogolu vetjih di' !x»r- Sum9ka industri» 680 ~ m- posestva ter dobro opravila« državno j g, ' v pre,oji ^redn09tj ' valute. 505-540. službo kmct lske stroke Nauk v srednji MoJn0Bti vHc1ikih Špekulacij' ležijo v ob- ^von,ja 0,0 ~ 71°' . šoh traja tri letu, a četr o eto po svr- sežnl jn{laeiji dcnaf a Vsoh srodnjeevrop-PrtfT' Prcmogokopna druži« sno. šetku šole je posvečeno Izkhučno prak- gUh driav in 7 njlhovih trajnlh finan{. Beograd, valute: dolar 58, leji 52, tlcnemu izpopolnlevanju m specializira-1 nih krjzah ^ lovi 57.50, marke 54, avstrijsko krone 4, Iliu. Šolsko leto traja do konca julija. VeUko ilmauk, finanCn(! transakcije, I d o v i z e: London 227. Pariz 428, Solun n- '.Unjcga leta. Vsi učenci so ekstcr- ,ki bi =ih p^,^!^ finani;rm „praviv. „,. 280, Dunaj 3.67, Bnrlin 55.50, Praga 77, nlstl (Izven zavoda stanujoči in oskr-1 dukclja ali vsaj stabiliziranje milijard Milan 257. e fe kti: Narodna banka PHfl hovr.nl). Pogoj za sprejem so: a) sta-' jugoslovanskih * kron", ki 'so nahajajo v ! 2735- ' j prometu, stabilnost in ravnotežje v dr- ZUrich, devize: Berlin 5.35, New. brini uspehom dovršena popolna štiri- zavnib ,l0h.xlkih in izdatkih in njen | J'"rk 5.81, London 21.48, Pariz -10.10, Mi-razredna meščanska šola ali nižja rcal- prHpogoj — urejeno davčne razmere, to ! '-1'1 24.45, Praga R.95. Budimpešta 1.15, ka ali pa nižja gimnazija; ako so dotič- šele oni touielji, na katerih ho slone- j Zagreb 2.40. Bukarešta 4.75, Varšava niki abr,"hirali kako drugo kmetijsko j ja trajna in odgovarjajoča vrednost našo 1 n-1:''- Dunaj 0.17, žigosane krono 0.44 šolo ali kako kmetijsko prakso aH so j valute. Ta stabilnost vrednosti valute in ! Dunaj, devize: Zagreb 646 — 660, predvsem kmetijski sinovi, imajo pred-1 'zmanjšanje denarja v prometu na naj- I Beograd 2582 — 2002, Berlin 1457 — nost: c) lepo vedenje; č) državljanstvo | nujnejše potrebe hi onemogočila škod-j14K0' Budimpešta 310.50 — 313.50, B»- kralicvinc Srbov, Hrvatov In Slovcnccv;' ljjvc špekulacije. Dokler na no pridemo ; ^arcštn. 1345 — 1355. London 5890 ^ -----------■-—■- •--- ■ • - - - - - — - r.ftm mu... in An B760i Newyork 1616 DOM m zoravir. v oornico. d) teleMi0 in du5cvn0 zdravjc> kar uta-jtako daleč, so bodo šo dostikrat iz na- MUan «740 - Raz lestve je padel. Josip Peta«, hta- na£, tudj SoIsk, ,dravnik d konenlm slh n,^rt,jf,ni,, raa pec pn »impesu* je sel doma po lestv. sprejemom v 5oIo. NckatcrIm s|novom 'tujci in domači Špel___________________ ... F.n_'™.:,P'liL„P!'ubožnelšlh posestnikov sc dovoljujejo t domačega gospodarstva. i •18.50 - 35.50, ZUrich 27.875 - 27.925, jc zadobil močne notranje poškodbe, * Nesreča pri delu. Anton Martuičič, delavec na parni žagi graščino Snežnik, jo odvažal z vagoučki žaganje. Na o-vinku mu je skočil vagonček s tira in Martinčič je pri tem padel tako nesrečno, da si io zlomil levo nogo. * Velika tatvina eksploziva. V Su-šicali pri Delnicah na Hrvatskem jc bilo pred nekaterimi tedni ukradeno iz železniškega skladišča 35 kilogramov Nezgoda dr. Gvidona Serneca v Ce- j eksplozivnega materijala. Po dolgem lju. Odvetnik dr. Gvidon Sornec je v , zasledovanju je to dni neki policijski bližini hiše svojega očeta tako nesrečno agent v vlaku med Vlaškim in Oguli-padel, da si je zlomil nogo. nom zaplenil 40 kg eksploziva in 100 * Kolo jugoslovanskih sester v Celju glavic, obenem pa jo zasačil znanega priredi dne 25. t. m. v korist revnim komunista Milana Vukoviea v trenot- akademikom in ruskim beguncem velik srečolov. * Neverjetno, a resnično. Iz Celja nam pišejo: Na meščanski šoli v Celju je letos zopet nastavljen kot strokovni učitelj Nemec Gustav Klier, ki je sicer napravil t-akozvani izpit iz slovenščine, vendar pa nima izpita za meščanske šole. Klier jo znan nemški zagrizenec, ki so dela jako sladkega, sicer pa prav rad hvali razmere v Avstriji in pripoveduje, kako poceni so živi na Dunaju, kako dobre plače imajo tamkaj učitelji itd. Čudimo so, da se še ni preselil v Avstrijo, šo bolj pa zakaj nastavljajo naše oblasti takega človeka brez izpita na tako mesto, dočim se potikajo naši učitelji s strokovnimi izpiti po osnovnih šolah. * Celjsko porotno sodišče. Dne 14. soptembra so je zagovarjal pred celjsko poroto trgovBki pomočnik Gustav Slop-šek iz Dedje vasi zaradi uboja svoje matere in raznih malih tatvin. Bazne okol-nosti so sicer govorile za to, da jo bil ubijalec Slopšek, vendar pa se mu krivda nI mogla dokazati in je bil zato obtožbe glede uboja oproščen in obsojen samo zaradi tatvin na 10 dni zapora. Isti dan je bil v tajni razpravi Baltazar Pristovšek obsojen zaradi posilstva na dve leti težke ječe. Včeraj je bil 231etni posestnikov sin Ferdinand Znoj iz Nerač, ki je v prepiru svojega svaka Kolenca zabodel in težko ranil, obsojen na osem mesecev težke ječe, Noža Srednik pa zaradi tatvin na eno leto zapora. S tem je hilo štiridnevno porotno zasedanje zaključeno. ku, ko je nameraval odnesti iz vlaka večjo množino dinamita. Vukovič in neki njegov pomaeač sta hija izročena državnemu pravdništvu v Ogulintt. * Sleparska ciganska dvojica. V nedeljo sta hila aretirana na Bledu cigan Ivan Held in ciganka Marija Reinhart, ki sta v Bohinjski Beli ogoljufala po-sostnikovo hčerko Frančiško Zupančičevo za 56.000 K. Cigan Held sc je par dni poprej spri s ciganom Rakom in bil pri tej priliki težko ranjen na desni roki. * Tatvina. Lesnemu trgovcu Antonu Jugu v Mariboru jo nekdo v noči od torka na sredo ukradel iz pisarne več kosov obleke in nekaj moškega sukna. DRŽAVNA POSREDOVALNICA ZA DELO. Pri vseh podružnicah «Državne posredovalnice za delo» v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti ja iskalo v pretek lem tednu od 4. do 10. septembra 1921 dela 242 moških in 215 ženskih delavnih moči. Delodajalci bo pa iskali 183 moških in 224 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 188. Promet od 1. januarja do 10. septembra 1921 izkazuje 28. 942 strank in Bicer 11.919 delodajalcev in 12.084 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 6798. Dela Iščejo: pisarniško moči, kovinarji, sedlarji, rudarji, krojači, čevljarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, peki, mlinarji, mesarji, dninarji, dninarice, zi- sc i državne podpore. Prošnje za sprejem, kolkovanc po 7 diuarjev (28 kron), ie poslati do dne 5.oktobra t.l. ravnateljstvu državne vinarske, sadjarske In poljedelske šole v Mariboru. Prošnji sc morajo priložiti: 1.) krstni list; 2.) do-movnica: -'.) zadnje šnM;., Izpričevalo; 4.) zdravniško Izpričevalo: 5.) izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstepijo v šolo neposredno iz kake druge šole: 6.) kratek popis dosedanjega življenja: 7.) ubožno izpričevalo; ako prosilec upravičeno reflektira na državno podporo, katera bi se pa morala vrniti v polnem znesku, ^ko se izkaže na-knadno, da jc clotlčnik ni potreben v polni meri. Obvcsillo o rešitvi prošnje za sprejem se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, sc odstranijo med šolskim letom. ^Dijaški koledar». Pokra paski odbor Jugoslovcnskc Matice je izdal za leto 1921/22. »Dijaški koledar*, ki bo vsled svoje ličnosti, kakor tudi bogate vsebine gotovo vsetn dijakom dobrodošel prijatelj. Iz bogate vsebine koledarja omenjamo: Kraljeva hiša Karadjordjevtčev razdelit:/,- ur, kolltoviie in poštne pristojbine, ploskovne mere, primera različnih mer in uteži, različne hitrosti, statistični podatki o naši kraljevini in najvažnejšo iznajdbe. Zelo temeljito je obdelano naše š-''tvo lil srednješolec kakor tudi vlso-košolec najde na 21 straneh drobnega tiska vse potrebne informacije glede šolstva, Prav dobro bo tudi služIl popoln »Pregled dijaških T.,;;ulzaclj». Skihno sestavljene in obširne »Matematične formule« zaključujejo Informativen del koledarja. V krasnih verzih slede -Naši cilji*, ki jih Izpopolnjujeta članka »Narodno obrambno delo In diiaštvo* in »Predpogoj zmage«. Koledarju sta prldejani še dve poli dobrega praznega papirja in je zato koledar uporaben tudi kot beležnica Lepo vezan koledar vella 5 dinarjev. Dijaki ln dijakinje! Na) ne bo nikogar, ki hI no imel »Dijaškega koledarja* Jmro-slovenske Matlcc. »Dijaški koledar> sc dobi v vseh knjigarnah in v pisarni Ju-gosiovenskc Matice, Ljubljana. Pred Škofijo 31, I. nadstropje. valute: dolar 1598 — 1602. levi 915 — 955, marko 1455 -- 1461, funti 5860 -= Omejitev sprejemanja hlaga na ob- l_ 5880, francoski franki 11.255 — 11.295 mejni postaji Rakek. Za obmojno posta- iiro 6710 — «730, dinarji 2561 — 2581, jo Rakek jc radi nakopičoneea blaga do ! poljsko marke 33.75 — 35.75, švicarski nadaljnjega ustavljeno sprejemanje Ma- ' franki 27.825 — 27.875, čoško krone 1922 gn, in sicer samo za lokalni promet. Iz-;... i;iiSi madžarsko krono 309.50—812.ru\ vzete so pošiljatvo živine, živil in blaga, ki sc hitro pokvari Praga, devize: Berlin 76 — 77, Zii-lich 1488.50 — 1441.50, Milan 352 — 351, - Transporti na južni železnici samo jparb _ 5P2.oo; London 909.50 J zaprtih vozovih. Vse železn.sko po- 8Ui-0 Xcwvork 8iTr, 83.75, Beog»l ;uo «0 hI n nonovnn onovormno. il:i. _____________ ... .. . ____ _. . stajo so bile ponovno opozorjeno, da se _ sme blago, namenjeno za vožnjo po južni \ .i^flTa 54 !,5 železnici, nalagati smo v zaprtih vago- v.-iriava T50 nih, ker jo južna železnica naročila svo- I--' - - -'■' jim postajam, da morajo transporte v 135.25 — 136.75, Bukarešta «9.50—70.5P, >5.25, Dunaj 4.85 — 5.45, - 2.10, Zagreb 33.35 ~ 34.15, Budimpešta 15.22 16.025. va- . .., .. ... ,, . Iu te: marko 7« — 77, švicarski franl.i odprtih vozovih vračati v oddajno po- , lm50 _ ,m5„. ,ir0 349 _ 351) frail. Staje. .,„, coski franki 576.50 — 579.50, funti 308.50 - Zagrebški trg s poljskimi pridelki _ ,,]0,)0- ,loIarji 82.25 __ ^ rJlnari Tmca 108±~10^ ^ ko; i 131.25 - 132.75 loji 88 - «9, lovi 53.50 STiSr^K1?' r? o?Tr ° - 31.50. avstrijsko krono 4.85 - 5.45, ^To™' v f,f01 fJ°o ' jef P°'isk« "O - W madžarske 970 r- m°,ca st- ° ' vreftm' ! krone 15.225 - 16.025. 16.60 K. — Cene postavno vagon Za- ■ _ ., , greb. Današnje tržišče jc bilo brc/, ži- , Be,rli"'1Z 6:. J'"' i®4"50 ~ 488-o0> vahnegi prometa London 408.0o — 408.9u, Newyork 109.76 = Prodaja iglastega lesa pri gozdar- ^J?'08' ^arl* 70U0 - 763 30, Švica skem odseku pokrajinske uprave v Sara- '888.10 - 1801.90 Dunaj 9.68 - 9.72, jevu, določena za dan 17. t. m., je pre- J81'10 ~ Budimpešta 20.-17 ložena na dan 17. oktobra, Predmetni j oglas jo interccntom v pisarni trgovske j in obrtniške zbornice v Ljubljani na ■ " vpogled. -•= Letošnja oljčna letina v Dalmaciji ho slaba kakor poročajo iz Splita. Oljke j 30 rodilo zelo redko in imajo nerazvit I sad. " '-»v! Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena /Jata edinka NIKICU ter odšla med nebeške krilatcc. Pogreb se vrši v petek 16. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jakoba nabrežje št. 41, n.o pokopališče k Sv. Križu. V L J ulj a 111, 15. septembra 1921. Žalujoči rodbini Markelj-Bergatit. Vi-3;ni3ri3lco porabilo l/jubliana 306 m nad morjem. Dan ŠajSe Hi 11 tn o !s S Sol Vetrovi ! Nebo 15. lopt. 7. |789'6 tl-9|brois vetra 14. |738-l,27-0, sLjsp. 21. 7S8-3 19-2,brez vetra megla d. obl. ! jasno Srednja včerajšnja temperatura 19'4, normalna 14'9. Vremenska napoved: lepo, toplo vreme, [Solnce vzhaja ob 6• 37, zahaja ob 18'12. Pran Maselj- Podlimbarskl (Ob odkritja spominske plošče V Sp. Lokih govoril prof. R. Pavlic.) 81avna gospoda, mili prijatelji! Zbrali amo se danos tu v tej prijazni vasici ob vznožju slavno Limbarske gore iz vseh krajev Slovenije, da počastimo na dostojen način spomin mola, ld ga je rodila svetu ta-lo lična kmetska hiša pred nekako 70irai leti, moža, ki jo s ponosom zrl na to svojo kmetsko hišo in jo proslavljaj v svojih spisih, moža, ki jo ljubil nad vse svoj narod in svojo domovino, za katero je trpel in umrl v prognanstvu. Pohiteli smo v ta prijetni kotiček našo rajsko Gorenjske, da prisostvujemo odkritju spominske plošče slavnemu pisatelju — trpinu, da povemo celemu svetu, da se zavedamo svoje narodne dolžnosti, svojim poznim potomcem pa pokažemo, kako smo znali ceniti svoje velike može! Podlim barski — tako jo Fr. Maselj imenoval samega sebe s pisateljskim imenom po gori, ld se razprostira iu pred najni, ki jo je vzljubil kot pasti', kamor se je tako rad zatekal kot dijak in pozneje kot častnik, ki jo jo oveko-večil s svojim mojaterf-kim peresom — se je rodil 23. novembra 1852 v tej-lo preprosti kmetski hiši. Kot deček je pascl krave in pomagal očetu pri delu. Krašenjski učitelj in župnik sta nasve-tovala njegovemu očetu Valentinu, naj posljo nadarjenega dečka v Ljubljano v šolo. In tako so Nejčetov oče nekega dne na vse zgodaj zjutraj peljali na vozu obloženem z drvmi 131.it-nega Franceta v LJubljano, kjar je vstopil v gimnazijo. V šoli je dobro napredoval, dasi se jo bolj zanimal za druge knjige kakor za šolske. Nič čudnega! Saj je hodil v gimnazijo v dobi, ko so se pojavili na literarnem polju velikani: Levstik, Stritar in Jurčič, v dobi taborov, ko jim v šolah o domovinski ljubezni niso hoteli in smeli govoriti. Zato so mladi dijaki tem miši posegali po knjigah, ki so jim vzbujale domoljubje ln narodno zavest. Ob počitnicah je potoval in spoznaval lepoto svoje ožjo domovine. V sedmi Soli pa L'a je ovadil sošolec — in vsled njegove grde denuncijacije je prostovoljno izstopil iz šole in šel k vojakom. Bil je potrion za tri leta; oktobra meseca 1. 1872. je odrinil k dragonem v Maribor. Spočetka je bil v novom stanu ka.i zadovoljen; toda vojaška služba je bila težka in naporna in zato je komaj čakal, da zopet sleče vniaSko suknjo. Takrat je izbruhnila na Baltanu jugoslovanska vstaja proti Turkom, ki je imela vedno več uspehov; to mu je d fafo službo Be neznosnejSo ln ga vleklo na jug. Hrepenel je po Bvobodl in domu. In tako jo poletel po dovršeni vojaški službi v svojo ljubo domovino, poln načrtov ln lepih upov — toda doma ga je čakalo bridko razočaranje. Najprej so je hotel malo odpočiti pri starših, potem pa pogledati po svetu, da dobi kako primorno službo. Ifad bi bil delal v svoji domovini, rad bi bil služil svojemu narodu, ali službe ni dobil nikjer. Kjerkoli je potrkal na vrata, je potrkal zastonj. Hotel je študirati za profesorja zgodovine — pa tudi to misel je moral opustiti, ker ni imol denarnih sredstev za to. In tako mu ni preostajalo drugega, kot da se vrne v vojašnico. Zapustil je zopet svojo domovino, ki ga je tako nehvaležno pahnila od sebe, toda ni jo zapustil s srdom in jezo v srcu. Z vso vestnostjo in marljivostjo se jo loti! učenja in čez dve leti je napravil častniški Izpit. Postal je pozneje poročni'; ii> r:< ■ : a! polagoma do kapetana. Kot drasronski častnik je prišel v najrazličnejše gar-nizije na Ogrskem, v Bosni, na Tirolskem, Češkem in Moravskem, samo v Sloveniji ne, kamor vedno tako želel. Toda on ni liil častnik, ki sc ne briga za drugo kot za to, kar mu predpisuje služba. Podlimbarski se je izobraževal še nadalje sam; čital jo klasična dela slovanske, nemške, angleške — pozneje tudi francoske in italijanske literaturo. Mnogo je potoval, zlasti po Italiji in Nemčiji in širil svoje obzorje. Toda popolnoma srečen ni bil, nekaj mu je manjkalo. In tako je zaprosil i. 1905. za suporabitracljo in !>ii odpuščen iz vojaške službe. In sedaj je prišel v Ljubljano, ka-mora ga je vedno tako vleklo srce, pohitel v svoj slovenski svet, ki so m\i ga hoteli iztrgati iz srca, pa ga ni,-o mogli... Sedaj jo bil prost in svoho-den. Živel je v Ljubljani tiho ;n mirno, širšim slojem nepoznan. Rad jo de la.1 izlete, s posebnim veseljem pa j) pohitel tu-sem pod Limbarsko gore. Parkrat pa je potoval tudi dalje v Cmo goro, Dalmacijo in Italijo. Pa tudi v Ljubljani njegova sreča ni bila trajna. Leta 1915., ko je divjal avstrijski teror nad »nezanesljivimi elementi', je častno vojaško sodišče obsodilo Pod lini barskega na Izgub-., častniškega čina in sicer zaradi romana »Gospodin Franjo», v katerem slika bedo naših bosanskih bratov pi okupaciji in v katerem je povedal marsikatero bridko resnico. «Istinu reci — pa uteci!» je zapisal v začetku svojega romana. Da, rosnico je povedal _ avstrijskim biričem pa ni ute-kel. Izguba stotniško saržc pa ni bila edina kazen; sledila ji je druga, še vc- m Ifko hujša. 8. junija 1916 mu Je polletja naznanila, da je konfiniran in da mora v Pulkavo na Nižje Avstrijsko. Vse udarce, s katerimi mu usoiia ni prizanašala, je krepko nosil kot sin zdravih kmetskih staršev in so ni udajal pesimizmu nikoli. Ta »solzna dolina*, katero so mnogi proklinjali, se mu ju zdela vendar lopa in vredna zadovoljnega človeka. Zadnjomu udarcu pa ni mogel več kljubovati; v njegovih junaških prsih je bivalo mehko-čuteče srce, ki je bilo sedaj strto. Lotil se ga je turobni pesimizem in iz prsi se mu je Izvil bolestni vsklik: »Dobro ni nikjer več!» Iz nepopisnih muk ga je r-v šila nenadna smrt: dno 10, septembra 1917. ga je zadela kap in umrl je prav takrat, ko jo prišlo obvestilo, da sme domov — umrl jo kot mučenik narodne ideje, kot žrtev borbe za svobodo in svojega prepričanja, umrl je kot junak — za svoja načela — umrl je, a v svojih delih bode živel večno ... Z njegovo smrtjo smo Slovenci izgubili izvrstnega pisatelja. Ponižen skromen in tih kot človek, jc bil tudi kot pisatelj malo znan tja do romana »Gospodin Franjo»; s slednjim delom pa si je postavil trajen spomenik. Različna narodna društva so izgubila z njun neumorno delavnega odbornika, časopisi in leposlovni listi zvestega :o-tmdnika. siromašna mladina pa svojega podpornika in ljubitelja. Podlimbarski je bil Jugoslovan z dušo in telesom; ljubil je svojo domovino nad vso in je tudi v tujini -- kot avstrijski častnik ni zatajil, kar je zagrešilo toliko naših sinov ravno v njegovem stanu, bil je mož značaj, ki se ni bal pokazali svoje narodne zavesti, ki mu jo je vlilo v srce že v zgodnji mladosti čitanje slovanskih, v narodnem duhu pisanih knjig, tudi kadar je bilo nevarno. Umrl je Podlimbarski, umrl v daljni tujini — in v tujini počivajo njegov kosti. Vidim pa v duhu čas, ko bodo poleteli sokoli čez gore in vodili može tja do njegovega groba, da preneso njegove zemske ostanke v domovino, ki jo je ljubil in zanjo umrl... Sklepam in kličem: Spominu Tod limbarskega, velikemu pisatf-lju-muče-niku, neumornemu narodnemu delavcu, dobrohotniku in ljubitelju siromašne mladine, možu značaju slava! dragocenejšo sveunjo, Kl naj bo priča poznim rodovom, da jn imel Podlimbarski Častilce, ki so se zavedali svoje lcl/.nosti, svetu pa dokaz, d« je sriwt oukrat izšel iz preproste kmotske hiše mož, na katerega smo larko pono ni vsi Slovenci in Slovani Moli... slava njegovemu spominu! L Traski: Kulin ifesn Pripravljalni odbor za odkritje spominske plošče Podlimbarskemu mi je naročil, da odkrijem v imenu Zveze kulturnih društev v Ljubljani spominsko ploščo možu, o katerega življenju in trpljenju smo pravkar nekaj slišali... Po istem naročilu jo izročam v varstvo njegovim sorodnikom s prisrčno prošnjo, naj jo čuvajo I ot na;- Kulin ban je bil vladar v Bosni in velik prijatelj svojega ljudstva. Radi-tega se o nicm med narodom muogo govori. Tudi moji starši so se doselili iz Bosne in so dobro spominjam, da ml je stric večkrat dejal: »Za Kulina bana je bilo vse drugače.* Toda preteklo jo žc več ko sedemsto let, kar je banoval kolin ban v Bosni. Kidina bana je dohitela noč v gori, odkoder se je hotel popeti na Vilin-ski vrh ter presenetiti vilo, ki jo je vsakdo hotel posestriti. Toda zašel i« s poti, sletleč milemu, omamljivemu glasu, ki se mu nikakor ni mogel ustavljati. Hodil je, dokler so ni popolnoma utrudil ln zaspal pod buri-čem .Ko jo zjutraj zardela zora in se dvignilo solnee malo nad gore, so padli solnčni žarki Kulinu banu baš v obraz, tako da začno v snu z zaprtimi očmi drhteti in solze pretakati, dokler se ne razpne nad njim košata veja ga zakrije solncu. Tako je mogel Kulin ban šo nekaj časa sladko spati. Tedaj se odtrga od zelene vejice, v katere hladu je Kulin ban počival, zelen listič in mu pade na obraz. Kulin ban se prebudi in se silno začudi, ko opazi skozi liste zlatolaso lepotico, popolno ma belo oblečeno, opasano z zlatim pasom, ki jo držala z belo roko ono vejico. Kuliu ban skoči pokonci, si zmane sen iz oči in odmakne vejo, ia vidi, kdo ga je čuval pekočega eolnea. Lepotica spusti vejo in hoče pobegnil, a Kulin ban vzklikne: »Pri bogu te sestrini, lopa vila, ne lieži od monet Itajo mi povoj, kdo si. da se ti zahvalim za lepi hlad in da mi boš na veke verna posestrima, ki mi bo dajala lepe nasvete tor mi v stiski pomagala!* Vila obstane ln odgovori: »Vila sem tvojega pokolenja, Pro-šlo noč sem te rešila velike nesreče.* »Kako to?» jo vpraša Kulin ban. »Da si zadel na vilinsko kolo, storil bi bil napačno!* mu odvrne vila. »Hotel som posestriti eno izmed vil v kolu, da mi pomaga biti neprijate-lje, širiti mojo oblast in gospodstvo ter tako postati slaven ln dičon,* odgovori Kulin ban. ».Nesrečnež ne presojaš, koliko ro) ne l:r.-i bi rr -. ii preliti, koliko lju,] pomoriti, da pobiješ vso svojo covraj. n!!;e, ki to sedaj niti no motijo. Koliki vrlih sosedov bi moral opleniti ln •iti, •'a m;,i.č> svojo državo po vol« sirili. To ja vse krvav in neplai..' nit posel, ki l ogu nikakor ni pov8e{-A s koliko željami in pohlepom bi i vilo napolnilo srce, ako hočeš izven kar ti jo padlo v glavo! Kdor so 1 začne popenjati na lestvi slave, ta ne da ustaviti iu strmoglavi v propad v brezdno, vsakogar, ki se mu postav na pot. Kdor zafne odvzemati tuje bla go, se no moro nasititi ter gomili čin ua zločin. Kaj bi se tedaj mog,| razmisliti ter storiti kaj dobrega. Zat< te, Kulin ban, zaklinja vila tvojega rodu in plemena, da opustiš krvav posel četovanja in plenjenja. Krvavi \ venci, ki bi si jih s tom pridobil, zato .no bodi bojazljivoc, temveč čuvaj in drži, kar žo imaš. Imaš podložnikc, ki ti gredo po zakonu, bodi vsem hkrati oče in mali. Utrdi in okrepi svo. jo državico, da ti no bo mor 1 nih( do živega. Glej, da se pomaga siroUn, da bo cvetela trgovina in da bo ira;| vsakdo svojo pravico. Tedaj se 1k>4i tvojega hnena spominjali, dokler bosta gibala solnee in mesec. Ven« tvoje slave bo zelenel lepše, lisgo ih postaneš še tako silen junak.* Tako jo govorila zlatolasa vila kt. iinu banu na dušo, a on, plemenit bistroumen človek, se je brž odločil boljšo pot ter obljubil vili, da se ravnal po njenem nasvetu, vila pa rej zopet obljubi, da mu bo zvosta pots-strima in da bo njegovo ime zaal »vel«, Od tega dne je Kulin ban skrbel za splošno blaginjo svoje državic«, Kjer je bilo treba storiti kaj dobrepi ljudstvu, tam Kulinu banu ni bilo niti truda niti muk. Ni mu bilo ii tega, da se mu vse klanja in da kujejo v zvezde. Zbral je okoli seh razumne ln poštene svetovalce in raj poslušal njihova navodila. Zahtev,i pa je odločno, da nihče no stopi s pou poštenja in pravice. Tako j« Kulin ban s svojo veliko skrbnostjo za občno blaginjo držal bo sedo, ki jo je dal vili. A vila je storila, da se ljudje, kadar hvalijo dobre gc, spodarje, spominjajo tudi dobrega Ki:, lina bana. SLOŽNO DEIO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATEI TEODOR i. Polia sdo cesta št. 8 f 1623 8 8 'e priooroča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih iu vodovodnih instala cijskih del ter za pokrivauio streh. Vsa stavbinska in kleparska dela y prizuauo solidni rvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno iu po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor konve za firuež, oljo, bencin, do/e za barve, kandite in kouservo. veletrgovina t z manufaktaro. i Zaloga: Skladišče Ljubljana. samostojen trgovoc, i'e mog če s hrano. Plača postranska stvar. Ponudim na uprav-nitvo »Jutra*. 1616 3—3 cona K 24'—, po pošti (uaproj plačano) K 23 —, po povzetju ti 34'—, ter vsi kroji pri K. RANTH, Ljubljana. 151« 2-2 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo nai srčnoljubljeni oče, sin, brat, stric in svak, gospod posestnik in trgovec z apnom, podstarosta Celjske sokolske župe, starosta Zagorskega sokolskega okrožja itd. dne 14. t. m. po kratki mučni bolezni mirno preminul. Truplo btagopokojnikovo se prepetjo i/. Ljubljsne v Zagorje, kjer bo bo vršit pogreb v petek dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz kolodvora na farno pokopališče v Zagorju. V Zagorja, dne 1&. septembra 1921. Morska tvm (alpik.) na debelo in drobno se dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom in tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvet-1493 ska cesta 13. 6—6 Najstarejša izdelovalnica perila, Najfinejši izdelek. - Perilo po meri. 50 Mestni tt*gi 8. „ ribničan, mandalon, prepsiičar (koks), Buhe gobe in plača najvišje dnevne ceno 1484 10-: Ljubljana, Gosposvetaka * oesta 3. Prosimo za pouudbt- r e c h vrst, moški, ženski in otročji, so — — dobe po najnižjih dnevnih cenah pri znani tvrdki ffikEKSaNDER OB t ft 7, bjjubEi&na, Sv. Patra eosla St. 28. BazpoSlljalo s« po povzeti, po rsem kraljestn 616 86 2* Naročajte in širite sledeče Žalujoči ostali. 1526 Mestni posebni zavod v Ljubljani. Priporočljivo I fmmmaMtm SIMON JENKO, Zbran! spisi. Uredit dr. Joža G Ion ar. Cena K 42'—, po pošti K 4-20 več. Anatole France, Pingvinski otok. Roman. BroS. K 42'—, vei. K 62-—, po pošti K 3'40 več. Cika Jova-Gradnlk, Kalamandarlja. Pesmi za otroke. Vez. K 16'—, po pošti K 140 več. 209 31 tlaročlla na Tiskovno zadrugo 11 Ljubljani, Sodna ulica si. 6 Naroiite se na i „P©t® in cišii . i Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I i .-II. zvezek: A. Melik, Zgoiovlna Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. 1. del, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 5-40 več. Ili.-IV. zvezek; Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V, zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., tiu papir 60 K, pošta 3 K več. BroS. navadni papir 42 K, po pošti 2 K voč. Naročila sprejema iskovna zadruga v Ljubljani. Sodna ullea D. Fajgolj: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 45 K, poštnina K 2'80. A. Novačan: Veleja. Broš. 28 ti, vez. 36 K, poštnina 2 K. Anatalo Fraaoe-Oebeljak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v vee. DostoJovslrlJ-Levatlk: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 K, vez. 54 E, po pošti broš. K 8-— več, vez. K 30'— več. 3onoourt-PastnSWn: Dekle Eliza. Roman. Broš. 16 K, vez. 21 K, po pošti broš. K 2•— več. vez. K 2'5U voč. Oervantoa-Sorll: Tri novele. Broš. 10 K, ves. 16 K, po pošti broš. K 2 — več. vez. K 2-50 več. Shakespeare- Zupančič: Sen kresno noči. Broš. 22 K, ves. 28 K, po pošti broš. K 2'— več. voz. K 2 50 več. Blaobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, poštnina 2 K. Anto Deboljak: Solnee in sonce. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti broš. K 2 — več, voz. ii 5 1 več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. It. Prijatelj. BroS. 18 K, rez. K 26-—, po pošti broš. 3'40 več, vez. K 4"— več. Josipa Jurčiča zbrani apist. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 5 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 v več. Kniitre se naročajo pri založništva: Tiskovna zadruga v Ljubljani, J!S Sodna ulloa 6. 6b 80 likuš Mestni trg 15 izdelovale!! dežnikov STa drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. 11327 Popravila to6uo in solidno I 52—9 sta.irbno podjetje Linhartom ulica a ]M\MA Sd. Petra cesta Z3 Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje. Izgotavlja načrte od najpriprostejše do najbogatejše izpeljave. Prospekti na razpolago. 1494 8-8 fS^* Paviljon G št. 177