LETO XXXIV. — Številka 46	18. novembra 1982 Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	' Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Umrl je car
stran 2
Za prijazno ureditev knjižnic
stran 2
Občinske seje
stran 3
Premiera Odra „ Lutke mladje“
stran 5
L. Detela nagrajen
stran 6
Vas ob mejj“ (2. del) — ve//7co razočaranje
NT in MP povabila Thomasa Rlucha
jc diskusiji
številke o dvojezičnem obvez-nem šolstvu so tu. Gotovo se bo 'udi letos zgodilo to, kar sedaj že nekaj let opažamo: podatke bodo v dnevni politični diskusiji drugorazredni politiki obrnili proti zastopnikom slovenske narodne skupnosti.
Kaj pravijo letošnji podatki? Absolutno je 8 otrok manj prijavljenih k,slovenščini, zaradi padca števila
Številke so tu
Vsi smo z velikim zanimanjem pričakovali 2. del avstrijskega televizijskega filma „Vas ob meji". Zanimanje je bilo upravičeno in tudi pričakovanja so bila velika: saj je bil film napovedan kot prikaz novejše zgodovine koroških Slovencev.
Vrhu tega prvi del filma, kjer je avtor režijske knjige Thomas Pluch, urednik uradne „Wiener Zei-tung", obdelal obdobje pred vojno ter dogodke med vojno, ni bil slab.
Vendar: pričakovanja so bila pred prikazom 2. dela „Vas ob meji" velika — še večje pa je bilo po filmu razočaranje. Kajti Pluchu ni
uspelo, uresničiti s tem filmom tega, kar je bil pravzaprav njegov namen: hotel je namreč obdelati zgodovino koroških Slovencev po vojni in ni se hotel izogniti razumu kočljivim zadevam, „koliko je pač to možno". To je tudi poudaril v pogovoru z Našim tednikom.
Na žalost se avtor Pluch sam ni dostikaj brigal za to, da bi uresničil svoje predstave. Če hočeš v filmu o koroških Slovencih po vojni osvetliti zgodovinska vprašanja, kako moreš v takem primeru „pre-zreti" bistvene dogodke, ki so usodno vplivali na razvoj naše narodne skupnosti? Tako se je Pluch
Wagner je žalosten
V torkovi KTZ je objavljeno pismo bralca, v katerem deželnj glavar VVagner piše, koliko sd prispevali socialni demokrati k Abvvehrkampfu, predvsem v Borovljah. Nadalje, da je on, VVagner, „vedno priznal KHD v njegovi eksistenci ter se zanj, če je bilo potrebno, tudi vedno zavzel". Vendar: „Das vvurde vveder mir noch der S PO im Laufe der letzten Jahre gelohnt." Tako VVagner dobesedno v KTZ. VVagner je žalosten in razočaran. Če bi napisal to pismo v slovenščini — po vsej verjetnosti bi pisal: „Dobrota je sirota." Ljudje kot VVagner se pač ne dajo zadovoljiti s preprostim	„Beg lonaj". Še posebno ne v „Zeiten, wie diesen", ko se bližajo volitve.
	V sredo, 1. decembra ob 19.30 v Slomškovem domu Mohorjeve družbe pogovor z avtorjem filma „Vas ob meji“ Thomasom Pluchom!
	
Kolegi Ki so me spreieii v knnfemnrni sohi SO mi kar EHlišS S^mivrteh^nT kae?vS.°.,Um«nt™reaikir,e=CTh doživeli "pred	ekr,	FiBHEEB ;™EEE * i* -rrSToSt nakeno Dtat medalje M pri-merno uoošteval zoodovinskih faktov- držjfvna3Doa^odbaV'°|n<vi-decij^voieziCeg, pjjj Ud eeeee
sperme,	
- , .0 h-|n nnka7ann vt^m "filmu ne odoovaria resni LoSlS «7^IpL kor Th, hlli ^komunisti d ’i“ se ie oolasi “Srt— riiln na lužnem Koroškem sn sodelovali relo Slovenci ’	•“ nolJm ohnohT’ v EZem poznam obdobje, v katerem	va,	sem	dos|ednost	-r| nnicu f97unin koroških Sioven-r%iE?Loovarla, nričako-™m„F'rT Nemcev in ne Sloven-„™t meol,Tll druae oa ji der Herbert Seher
šoloobveznih otrok pa to pomeni celo procentualni prirastek. Na dejstvo je pravilno opozoril že vodja manjšinskega šolskega oddelka vlad. svet. Rudi Vouk v slovenskih oddajah ORF.
Razveseljivo je, da se v zadnjih letih obrestujejo napori slovenskih kulturnih društev, učiteljev in listov, ki so se močno vpregli v in-!°.rn?ac'i° ° slovenskem pouku. Nihče od teh pa, ki se bodo spet oahali s številkami, pravzaprav ničesar ni storil za porast prijav.
Kako se časi spreminjajo vidimo Po tem, da pristojni urad ne upošteva več vlog v slovenskem jeziku, nekoč pa se je še bivši predsednik močno vključil v propagando za prijave. Zaman tudi pričakujemo od deželnih politikov, ki znajo maziljeno govoričiti o spravi vsaj stavek „lepo bi bilo, če bi se cim več otrok na Koroškem učilo
slovenščine".
Zanimivo je tudi, da je v porastu število prijav otrok, ki nimajo sPloh nobenega predznanja slovenščine. Ni mi znano, kako naj P' izgledal učni program za te otro-?■ yerjetno tudi pristojni organi n|majo nobenih predstav, vsaj čuli 0 njih nismo ničesar. Tu je tok ča-®a Pohitel tiste reakcionarne poli-'ke, ki so računali s tem, da se te-9a ušivega manjšinskega jezika ta-o nihče od večine ne bo hotel uči-'■ Pa so se krepko ušteli. In je Prav tako. Prišel bo namreč še ?as’ ko bodo manjšine hoteli preštevati po prijavah k slovenščini, em pa bodo ti daljnovidni starši, .' Prehajajo iz večinskega naroda 'n so svoje otroke prijavili k s ovenščini, krepko mešali račune.
Borut Sommeregger
koroških Slovencev
V ponedeljek popoldan se je začel v Ljubljani, slovenski prestolnici, celovški teden. Priprave za to prvo tako medmestno spoznavanje in srečanje med Ljubljano in Celovcem so tekle že nekaj časa, veliko zaslug za to pa ima bivši ljubljanski župan dr. Rožič. Celovec je v Ljubljani našel velikodušne gostitelje in obeležje, Cankarjev dom je dostojen prostor srečanja in spoznavanja. V ponedeljek popoldan je najprej avstrijski generalni konzul dr. Georg VVeiss vabil na sprejem v avstrijskem generalnem konzulatu, ki so se ga udeležili najvišji zastopniki
mest Celovec in Ljubljana in tudi najvišji zastopniki slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem. V prostorih Cankarjevega doma pa je nato vabila na sprejem in otvoritev celovškega tedna v Ljubljani predsednica mestne skupščine mesta Ljubljana, županja Tina Tomlje, ki je izrazila veliko zadovoljstvo nad skupnim projektom med mestoma Celovec in Ljubljana in -je opomnila na vlogo slovenske narodne skupnosti kot povezovalnem dejavniku. Celovški župan Leopold Guggenberger je prav tako izrazil svoje zadovoljstvo nad srečanjem, dejal,
da sta si Celovec in Ljubljana bližja kot Celovec in drugo deželno glavno mesto v Avstriji. Opozoril je na stare vezi med obema mestoma, deželama in izrazil upanje, da bo to srečanje pripomoglo k poglobitvi odnosov med mestom Celovec in Ljubljana. V svojem govoru pa župan niti z besedico ni omenil prispevka in doprinosa slovenske narodne skupnosti na Koroškem in da je Celovec središče koroških Slovencev. Županji Tomljetovi je predal tudi darilo mesta Celovec.
Po tej uradni, a prisrčni otvoritvi je bila v mali dvorani Cankarjevega doma predstavitev multimedialnega	projekta
„Ženska brez posebnosti", v srednji dvorani Cankarjevega doma pa Glasbeni pozdrav iz Celovca, ki so ga oblikovali Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije ob spremljavi tria „Korenika" iz Šmihela, zbor Sel-tenheim, vižarji Wadl, kvartet pozavn deželnega konzervatori-ja, duet kitar VVerluschnig-Anderluh. Povezava je bila dvojezična. Ljubljančani so glasbeni šopek iz Celovca sprejeli z velikim aplavzom, posebno pa so se razveselili zbora Slovenske gimnazije in to tudi z aplavzom izpričali.
na primer izognil mdr. sklepu o avstrijski državni pogodbi. Ni se potrudil, da bi prikazal ter vsaj nekoliko osvetlil poživitev koroškega Heimatdiensta ter njegovo agresivno delovanje. Tako gledalci tudi niso mogli zvedeti kaj o zloglasnih šolskih stavkah ter o ukinitvi dvojezičnega šolstva iz leta 1945.
Našteli smo nekaj primerov, ki niso bili upoštevani. Gotovo je še vrsta drugih vprašanj, ki bi jih Pluch lahko upošteval in kar bi pripomoglo k temu, da bi razni gledalci, predvsem tisti zunaj Koroške bolje spoznali našo narodno skupnost.
Toda tako slej ko prej nimajo pravih predstav o naši novejši zgodovini — ali pa so dobili zaradi 2. dela „Vasi ob meji" popolnoma napačno sliko o zavednih koroških Slovencih: da so namreč koroški Slovenci, ki se borijo proti nemško-nacionalnim silam ter za obstoj naroda, neki posamezni skrajneži, ljudje, ki so zabiti in ki nimajo vzroka, da se razburjajo. Vrhu tega zganjajo politiko in zgago, med tem ko gresta dom in hlev „po gobe". Skratka: v televiziji so „Vas ob meji" predstavili kot „Slo-vvenensaga", v resnici pa se je ta film močno približal bajki o koroških Slovencih.
Na vsak način so naši ljudje (ter ne samo naši!) zelo razočarani. Zato smo vprašali avtorja filma Thomasa Plucha če bi bil pripravljen v Celovcu diskutirati z našimi ljudmi o tem filmu. Pluch se je rade volje odzval povabilu. Diskusija bo v sredo, 1. decembra, ob 19.30 uri v Slomškovem domu v Celovcu. Vabita Naš tednik in Mohorjeva družba. Vsi prisrčno vabljeni!
naš tednik
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Jože Wakounig
Življenje rdečega carja Leonida lljiča Brežnjeva so uradni zgodovinarji Sovjetske zveze — po izjavi nekega strokovnjaka tam spreminjajo zgodovinske resnice vsakih nekaj let — poveličali in povišali že ob njegovi 75-ietnici v tisti Olimp, v katerega je zdaj odšel sam. Rodil se je Brežnjev leta 1906 kot sin ruskih staršev v Ukrajini, leta 1931 je postal član komunistične partije, v Hruščovovi senci se je povzpel do zelo visokih služb, med 1960 in
leta 1979 so vdrle v Afganistan. V Aziji, Afriki in Latinski Ameriki je sovjetska politika dosegla vidne in važne uspehe.
Brežnjevova dediščina pa je tudi obremenjena s političnimi in gospodarskimi težavami. Zaradi tehnološke zaostalosti SZ trpi industrija, kmetijstvo, težave so pri preskrbi z živili. Tudi nacionalne in druge napetosti znotraj SZ so dejstvo. Najhujše breme samemu sebi pa je okorni aparat. Lenin je Sovjetsko
Umrl je car
1964 je bil predsednik Vrhovnega sovjeta, oktobra 1964, ko so strmoglavili Hruščova, je prevzel partijsko vodstvo, leta 1977 spet državno. Bil je tudi predsednik obrambnega sveta in vrhovni poveljnik sovjetskih čet; leta 1976, ob 70-letici, je postal tudi maršal Sovjetske zveze. 10. novembra 1982, na dan točno dve leti po ustanovitvi poljske Soli-darnošči, le malo dni po 65-letnici Oktobrske revolucije je umrl.
Brežnjev je bil — ob vseh svojih sposobnostih — človek aparata, okostenelega zaradi bizantinskega prilizovanja in slepomišenja, otopelega zaradi tatarske brutalnosti, ki je dosegla višek v stalinizmu. Zaradi teh dveh izročil, ki tudi močno botrujeta ruskemu manjvrednostnemu kompleksu, ne trpi samo ruski narod, temveč cela sovjetska skupnost, trpijo vsi tisti, ki so pod sovjetskim imperijem.
Ime Leonida lljiča Brežnjeva je povezano z določenim obdobjem znižanja napetosti in z helsinškim sporazumom. Sovjetska vojaška moč je prisotna na raznih celinah. Leta 1968 so vdrle sovjetske čete na Češkoslovaško in tam zadušile preporodno gibanje, sovjetske čete so posegle v dogajanja v Etiopiji,
zvezo ustvaril, Stalin je z vso brezmejno nasilnostjo in spretnostjo njen položaj utrdil, Hruščov je ob vsej svoji muhavosti iskal in našel nove perspektive, Brežnjev je oblast konzerviral. Predvsem zadnja leta je kult okoli njegove osebnosti, tudi bizantinska dediščina, zadobil že skoraj stalinski okvir.
Že za življenja so Brežnjeva slavili kot odličnega komunista in revolucionarja. Gotovo je bil odličen izvrševalec ali vsaj izvrševalci organ ruskega imperializma, odetega v rdeči plašč komunizma, naprednosti in svetovne revolucije.
Za Brežnjevovega naslednika kot partijskega voditelja so presenetljivo hitro izvolili Rusa Jurija Vladimi-roviča Andropova. Novi se je rodil leta 1914, leta 1956, ob madžarskem uporu, je bil veleposlanik v Budimpešti, od leta 1967 do letos je vodil sovjetsko tajno službo KGB. Verjetno torej dobro pozna razmere v Sovjetski zvezi in po svetu. Pa tudi Reaganov namestnik George Bush je več let vodil ameriško tajno službo CIA.
V interesu svetovnega miru bi bilo želeti, da bi se končno izboljšali tudi politični odnosi med SZ in ZDA.
V	soboto, 13. 11. je bil na Brdu pri Kranju sestanek kontaktnega komiteja za sodelovanje med SR Slovenijo in Koroško. Koroško delegacijo je vodil Ervvin Fruhbauer, prvi namestnik koroškega deželnega glavarja, slovensko pa Julka Ži-bert, članica izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednica republiškega komiteja za promet in zveze.
V	pogovorih so izmenjali stališča o dosedanjih oblikah sodelovanja med SR Slovenijo in Koroško v okviru sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Obe strani sta bili mnenja, da kljub razvejanemu sodelovanju na različnih področjih, še vedno niso dovolj izkoriščene številne še obstoječe možnosti. Eden izmed bistvenih poudarkov v pogovorih je bila krepitev že obstoječih oblik predvsem gospodarskega sodelovanja in iskanje možnosti za vzpostavitev novih, višjih oblik gospodarskega sodelovanja.
Obravnavali so tudi možnosti za sodelovanje na področju industrije, energetike, prometa in zvez ter sejemskih sporazumov. Pogovarjali so se tudi o izgradnji karavanškega predora in o sodelovanju z luko Koper.
Delegaciji sta izmenjali informacije o gospodarskem položaju v svojih deželah in o načrtih za gospodarjenje v letu 1983. Kot poroča ljubljansko „Delo“, so predstavniki Koroške izrazili razumevanje za ukrepe, ki jih sprejemajo in izvajajo pristojni jugoslovanski organi v zvezi z gospodarsko stabilizacijo in uresničevanjem predvidene razvojne politike SFRJ. Skupno je bilo ugotovljeno, da je potrebno še nadalje razvijati dobrososedsko sodelovanje v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja.
Predstavniki IS so ponovno opozorili na položaj slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem in na nujnost izvrševanja avstrijske džravne pogodbe ter urejanje odprtih vprašanj v konstruktivnem dialogu.
S tem v zvezi bi radi opozorili na poročanje koroških dnevnikov, predvsem socialistične KTZ. Le-tu v velikih črkah naznanjuje naši javnosti: „Gesprachsergebnis in Slo-venien: Der kleine Grenzverkehr bleibt ungeschoren." Bralec dobi tako vtis, da so stvari glede maloobmejnega prometa že rešene ter sklenjene — v prid obmejnemu prebivalstvu, kar seveda ne drži.
Držalo pa bo, da skuša socialistična KTZ na ta način predstaviti Friihbauerja kot velikega „rešilca“ koroškega obmejnega gospodarstva. Če je tako, potem je to slab in neodgovoren poskus zavajanja koroške javnosti. Zadeva je preresna, da bi — na račun naših ljudi ob meji — skušali iz tega izbiti neki strankarskopolitični kapital. Pa čeprav so pred durmi volitve, ko smo navajeni od naših politikov, da trosijo volilcu pesek v oči...
In še nekaj: koroški dnevniki so sicer trosili v oči pesek, niso pa niti z eno besedo omenili zahtev SR Slovenije glede naše narodne skupnosti. Le komu v korist? Mar dobrososedskim odnosom?
Extrablatt — kako naprej?
Glavni urednik dunajskega magazina „Extrablatt“ Harald Irnber-ger je izjavil, da novembrska številka lista ne bo izšla. Sploh je vprašanje, ali bo „Extrablatt“ v „sedanji konstrukciji" še naprej izhajal. Irnberger poudarja, da so temu krivi izključno ekonomski problemi-Govori se, da so se politiki, o katerih je „Extrablatt“ v zadnjih številkah kritično poročal, zavzeli za „smrt“ lista. Irnberger sam upa, da bo naslednja številka izšla že decembra ali januarja.
Dostikrat se je „Extrablatt“ zavzel za pravice koroških Slovencev in sploh manjšin. Zdi se nam, da bi ravno naši rojaki lahko pomagali listu s tem, da izrazijo v pismih urednikom in listu svojo solidarnost. Kot pravi glavni urednik, bi se uredništvo takih „poročil“ zelo veselilo. Svojo solidarnost izrazite lahko tudi s tem, da abonirate list-Naročite ga lahko pod naslovom EXTRABLATT, Neubaugasse 11. 1070 Wien/Dunaj.
karikatura:- Die Presse/lronimus
Nastop strankarskih travestitov
Nekaj pripomb k odnosu do knjig
Za ureditev prijaznih društvenih knjižnic
Te dni je izšel v okviru rednega knjižnega daru Koledar M D za leto 1983. Koledar vsebuje mdr. vrsto prispevkov iz znanstvenega, kulturnega in cerkvenega življenja koroških Slovencev. Tako npr. pišeta salzburška znanstvenika Heidi Jagschitz in Manfred Tagini o preganjanju slovenskih duhovnikov v Zilski dolini. Dr. Pavel Apovnik objavlja prispevek o pomenu društvenih knjižnic, ki ga na tem mestu ponatiskuje-mo.
Koroški Slovenci se upravičeno ponašamo s tem, da imamo izredno dober odnos do knjig. Največjo zaslugo za to ima gotovo Družba sv. Mohorja, ki je leta 1982 praznovala 130-letnico svojega obstoja. Na simpoziju ob priliki te obletnice je med drugim bilo povedano, da je Mohorjeva „od ustanovitve do leta 1918 razposlala po svetu kot knjižni dar šestnajst milijonov tristo osemnajst tisoč štiristo dve knjigi." Bralci so z veliko spoštljivostjo in ljubeznijo jemali Mohorjeve knjige v roke. Tudi danes je še mnogo takih. Na žalost pa je tudi precej, vsekakor pa preveč takih ljudi, ki se ne zmenijo za knji-
ge, ki so jih kupovali in brali njihovi predniki. Prepuščajo jih otrokom, da jih trgajo, puščajo jih na postrešjih, da se tam kvarijo v prahu in vročini ali jih kratkomalo peljejo na smetišče. Takega nekulturnega početja ni mogoče opravičiti, češ, da ni prostora, saj ne more biti res, da v vsej hiši ne bi bil kak kotiček, kjer bi lahko shranili knjige, da jih obvarujemo vsaj pred uničenjem.
Bolje je seveda, če si uredimo domačo, zasebno knjižnico. Po možnosti tam, kjer se najraje zadržujemo. Prostor naj bo suh, pozimi seveda ogrevan, knjige pa dajmo v omare ali pa na odprte police. Razporedimo jih po vsebini in v kolikor je pač treba tudi po velikosti. Stare časopise in revije dajmo vezati ali jih dajmo nevezane v omare, ker na svetlem porumenijo. Če bomo imeli knjige v neposredni bližini, v prostorih, kjer se redno zadržujemo, bomo vedno spet segli po njih, listali v njih in se veselili tega „bogastva", pa če je še tako skromno. Ne pozabimo, da je odnos staršev do knjig odločilen tudi za otrokov odnos do knjig. Dajte otrokom že pred šolsko dobo primerne knjige (slikanice) in navadite jih čim-prej, da bodo svoje knjige shranjevali, razporejali, upravljali, skratka, da bodo „živeli s knjigami".
Gotovo so tudi primeri, ko ni več koga v hiši, ki bi „gledal na knjige". Tedaj je bolje, da podarite stare knjige društveni knjižnici ali kateri od naših osrednjih kulturnih organizacij. Le-te bi morale urediti primerno knjižnico starih knjig, iz njenega sklada, če se na-
bere več izvodov iste knjige, pa bi mogla zalagati ljubitelje starih knjig in slovenske ter slavistične knjižnice po vsem svetu.
Posebno pozornost bi morali posvetiti ureditvi društvenih knjižnic. Vsako krajevno prosvetno društvo naj bi imelo svojo knjižnico! Seveda ne zadostuje, da je kje v kakšni zaprašeni in mrzli sobi nekaj knjig. Knjige je treba shraniti v prijaznih prostorih, jih razporediti na odprtih policah, da bralec sam lahko vzame knjigo in lista v njej. Otroške knjige naj bodo razporejene dovolj nizko, da tudi otrok sam lahko „seže“ po knjigi. Če je zaloga nekoliko večja, je treba urediti katalog knjig in sicer dvojni, po avtorjih in po stvarnih področjih oziroma naslovih knjig. Vsi stroški za društveno knjižnico pa so zaman, če ni bralcev, izposojevalcev. Te moramo privabiti. Nujno je, da člani društva in sploh vsi, ki se zanimajo za knjige, vedo, kdaj je knjižnica odprta, kdaj je čas izposojanja. To naj bodo redni termini, da se ljudje navadijo nanje. Knjižnica naj bo, kadar je odprta, prezračena, pozimi pa primerno ogrevana, da si bralec lahko v prijetnem vzdušju izbere svoje čtivo. Starši, vzemite svoje otroke s seboj, kadar greste v knjižnico! Naj otroci brskajo po knjižnih policah, kjer naj bo vedno tudi bogata izbira otroških in mladinskih knjig. Vodja knjižnice oziroma knjižničarski odbor naj od časa do časa priredi bralne večere ali popoldneve v knjižnici ali v njeni neposredni bližini, da se bralci seznanijo z avtorji. Vsaj enkrat v letu naj bi bila razstava knjig,
ki obvezno vključuje tudi otroške in mladinske knjige.
Če so knjižnični prostori dovolj veliki, naj bi bila tudi predavanja in predvajanja filmov in diapozitivov v knjižnici. Društva, ki so pri tem, da uredijo prostore za knjižnico, naj predvidijo po možnosti tudi prostore za delo mladinskih skupin, ki delujejo samostojno ali v okviru domačega prosvetnega društva. Delo mladinskih skupin naj bi bilo vedno tesno povezano z društveno knjižnico. Pri izboru knjig za društveno knjižnico moramo upoštevati dejstvo, da je v zadnjih letih močno naraslo zanimanje za stvarno literaturo (praktične knjige, na primer za hobije, vrtnarjenje, 'ročna dela, nego zdravja itd. in vsa znanstvena literatura), medtem ko upada interes za leposlovje. V javnih knjižnicah v Avstriji (le-te so večinoma občinske), je v poprečju 60 odstotkov leposlovnih in 40 odstotkov stvarnih knjig. Seveda pa je treba v prvi vrsti upoštevati želje uporabnikov društvene knjižnice. Vodja knjižnice je tudi svetovalec bralcev, ki priporoča kvalitetno branje in odsvetuje plehko, trivialno literaturo.
Mislim, da cilj, „vsakemu prosvetnemu društvu svojo knjižnico", ni utopičen in da je tak program tudi nujno potreben. Danes se zelo hitro kopiči znanje na vseh področjih raziskovalnih dejavnsti. Sodobna tehnična sredstva omogočajo bliskovito hitro izmenjavo informacij in znanja po vsem svetu. Kdor v tej naši „učeči se družbi" zaostaja z učenjem (ki ne sme prenehati s končano šolo), kdor permanentno
učenje celo odklanja, bo postal objekt manipulacije mišljenja in čustvovanja-človek brez lastne razsodnosti. Spričo tega razvoja imajo društvene knjižnice in tudi vse druge širšemu krogu Ijud' namenjene knjižnice nalogo, da služijo prizadevanjem s široko ponudbo Pri'
mernih knjig in drugih izobraževalnih
sredstev, kot so diapozitivi, filmi-videofilmi, magnetofonski trakovi, pl°' šče in podobno. Sodobna knjižnica se razvija v „mediateko“. Dobro urejena ih oskrbovana zasebna in društvena knjižnica je ravno v današnjem čash bolj potrebna kot kdaj koli prej. PraVl ljubitelji knjig vedo, da je knjiga slej k° prej neizčrpen hram znanja, duhovne?)3 bogastva in umetniške lepote.
Dr. Pavel Apovnik
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev".
Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), urednika: Janko Kulmesch in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04222) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADlT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023.
5=5

11 ■
naš tednik,
Pliberk
V ospredju razprav na občinski seji v Pliberku je bil dodatni redni in izredni Proračun, ki bo sedaj dosegel 55 milijonov šilingov. Komplicirano materijo raznih postavk je občinskemu svetu razlagal mestni svet. Valentin Vauti (SPO), ki je dodal, da bo večina izdatkov šla za osvetljavo, mrtvaško vežico ter obnovo ljudskih šol v Pliberku in na Božjem grobu ter otroškega vrtca v Pliberku. Dobršen del proračuna je namenjen izgradnji doma za gasilce v Bi-strici. Čeprav se je razvila živahna debata ek. svet. Ignaz Do mej (EL) je pred-la9al boljšo koordinacijo požarnih bramb, ki jih je v občini kar sedem, OVP je zahtevala turistično propagan-do v Italiji, so proračun sklenili z glasovi vseh v občinskem svetu zastopanih strank.
Soglasno so tudi potrdili finančni načrt za izgradnjo nogometnega igrišča v Pliberku. Občina bo športnikom
Železna Kapla
Tudi letos v občini Železna Kapla ne odo pozimi trosili soli. To je soglasno s lenil občinski svet Železne Kaple na svoji zadnji seji, ki jo je vodil župan Al-ln Juvan (SPO). Kot so poudarili, so 'meli že lani s tem sklepom dobre izkušnje.
v posebno veselje otrok na Obiram je soglasno sklenil občinski svet, da bodo popravljali šolo na Obirskem, za adapcijska dela so namenili 250.000 šilingov, skoraj enako vsoto (200.000 šilingov) so namenili za popravila pri občinskem kopališču.
Varčno je upravljao z denarjem tudi unstično društvo, ki je imelo dohodke ^ višini 135.860 šilingov, izdatkov pa 8.043. Delo je pohvalil tudi podpredsednik kontrolnega odbora občinski odbornik EL Lado Hajnžič v svojem poročilu. Hajnžič je posebej pozdravil tu-1 napore ORF, ki je z novim oddajni-om bistveno dvignil kvaliteto radijskih 'n televizijskih sprejemov. Z novim od-ajnikom se je uresničila v veliki meri °lgoletna želja občanov po boljšem sprejemu radijskih in televizijskih od-
Manj veselja pri prizadetih pa bo izzval soglasen sklep občinskega odbo-ra’ s katerim so povečali stroške za odvoz smeti za pet odstotkov.
nakazala do leta 1984 2 milijona šilingov, milijon bo prispevala dežela, milijon pa bodo nabrali športniki sami. S tem denarjem bo referat za šport, ki ga vodi mest. svet. Stanko Vauti (EL) letos nakupil zemljišče, prihodnje leto zgradil igrišče za trening, 1984 pa še izgradil glavno igrišče.
Za dodaten dohodek občini poskrbijo vozniki, ki jih žendarmerija zaloti pri prekrških na občinskih cestah. Letos so vozniki plačali kazni v višini 30.000 šilingov.
Vodne priključke in dodatne vrelce, za katere se je posebej zavzel vodja frakcije EL Fric Kert in občinski odbor-
nik tL Jože Partl, in bodo končno redno oskrbovali z vodo tudi severna področja občine; ta sklep sta podprla samo SPO in EL. Ceno vode so dvignili za 50 grošev za kubični meter, kar ob občini prineslo predvidoma 15 milijonov šilingov. Ta denar bodo uporabili za nakup novih vrelcev in za izgradnjo vodne mreže. Potreben ukrep je priznal tudi mest. svet. Raimund Grilc (OVP), ki vodi referat za vodo v občini.
Nenavaden sklep je občinski svet sprejel proti koncu seje. Soglasno so občinski možje zavrnili prošnjo Stanka
Figota iz Vidre vasi glede prenamembe zemljišča. Kot se je na občinski seji zvedelo, je Stanko Figo na zemljišču že gradil in je zato dobil kazen. Po tem sklepu pa bi moral podreti tudi še zidove ... Soglasno je občinski svet še zavrnil predlog deželne vlade o spremembi šolskega okoliša na Komeljnu. Razen dveh izjem, bo ostal šolski okoliš tak, kot je bil sedaj.
Občinski očetje so zasedali
Poročila o občinskih sejah v Pliberku, Železni Kapli, Globasnici, Žitari vasi in Galiciji.

ISŠTCK-
Globasnica
Deželna vlada je Globasnici izrekla v posebnem pismu opozorilo občini Globasnica, da naj občina, ki ima primanj-kanj v višini 1,4 milijonov šilingov, ne deli več podpor v tej meri društvom ali požarni brambi. Deželna vlada posebej omenja da je občina raznim društvom razdelila podporo v višini 200 tisoč šilingov, požarni brambi pa namenila 60.000 šilingov. To je sporočil na pet-
kovi občinski seji župan Albert Sadjak (SPO), ki je tudi tokrat, kot je v občini že ustaljen običaj, občinsko sejo vzgledno vodil dvojezično.
V zagovor na kritiko deželne vlade je župan Sadjak dejal, da bo občina izdala manj pri muzeju, opremi občine in otroškem vrtcu.
Pri tej točki dnevnega reda je dejal občinski odbornik EL Valter Gutovnik, da štednja ne sme pomeniti samo to, da se iz ene proračunske postavke v drugo, premikajo prepotrebne investicije. Občina bi si prihranila tudi mnogo denarja, če bi občinski tajnik Kogoj pravočasno poravnal račune. Saj je župan Sadjak poročal, da ima občina še od avgusta 1981 pri domači Posojilnici odprt račun, ki bo z obrestimi znašal sedaj okli 100.000 šilingov. Tako bodo
narasli stroški za nakup zemljišča, na katerem hoče občina zgraditi dvojezični vrtec, okoli 1,4 milijonov šilingov. Soglasno je bil sklenjen dodatni redni in izredni proračun.
Redni proračun občine sedaj znaša 8,3 milijonov šilingov, izredni pa 2,6 milijona.
Kot je poročal predsednik gradbenega odbora podžupan Bošti Jenšac (SPO), je treba računati s tem, da bodo stroški za izgradnjo mostu in ceste v Malo vas presegli višino 290.000 šilingov, vendar je občinski svet sprejel samo to vsoto. Po živi razpravi je občinski svet na predlog občinskega odbornika Raimunda Greinerja (EL), kljub temu sprejel soglasni sklep, da občina ni pripravljena nositi višjih stroškov.
V debati sta podžupan Janez Hudi (EL) in ravnatelj Lorene Kraut (SPO)
lili
Zadnja seja žitrajskega občinske-
vembra^sklUana^na	EL-
Zitara vas, je ponovno potrdila, kaj pomeni za občino in njene občane
Kukoviča fnha FLt na a,a Haia.a Ha	nnoradih i* treha
vas je žeTjulija^eva,, sejo gradbenega odbora, na kateri bi obravnavali pereča vprašanja tu-dl 9lede šole. Gradbeni odbor, ki ga vod. župan Posod, seje ni sklical in
reda s temi nerešenimi stvarmi na občinsko sejo.
Na dnevnem redu seje so še bili Sprememba izrednega dodatnega Proračuna za leto 1982, nadalje redni dopolnilni proračun za leto 1982, Prenamemba travnika v gradbeno parcelo in drugo. Že pri obravnavi rednega dopolnilnega proračuna so se duhovi razburili, ker je župan na svojo roko, brez seje gradbenega odbora, čigar predsednik je, dal nakupiti pisarniške in druge Potrebščine in je zdaleč prekoračil namenjeno vsoto. Ljudska stranka je odklonila proračun, Nabernik in

je tudi sklep seje, samo župan in občina še nista ničesar naredila. V petek pa je končno bilo sklenjeno, da bodo do vigredi čakalnice stale. Pri gostilni Alma v Kozjakih pri Vi-

plot, ki ga mora postaviti občina. Po predlogu EL bosta stvar prevze-
va in zastopnik EL Tinej Mri-
1 Sel
Zitara vas
5-sk. i k*
kaj, kn gradbeni nrihor in aiipnn spi-
ta. Zadnje «i" točk. ao žile L '
dnevnem redu na zahtevo EL. Toč-
Esr&rrsitss:
la poslužiti paragrafa 35 SOR, da pa upa, da v bodoče tega ne bo več treba. Enotna Lista je zahtevala že prej postavitev telefonske celice v Stari vasi. Doslej se nič ni naredilo, župan pa se je izgovarjal, da v Stari vasi ni potrebe po javni telefonski celici. Po soglasnem sklepu bo občina spet zahtevala postavitev celice, kajti pri Ženeškem jezeru je potrebna. Prav tako je EL zahtevala postavitev čakalnic pri Rutarju. To
bernik, ki je še posebej opozoril na nalogo občine, da skrbi za varne ceste in varnost občanov. Kam pripelje zaspanost gradbenega odbora in mlačnost občine, pa je dokazala osma točka dnevnega reda, ki je bila v celoti posvečena novi ljudski šoli. Ravnatelj in odbornik EL Franc Kukoviča je nanizal vrsto po-manjkljajev in napak, da so se navzočim kar lasje naježili. Tako poleti nihče ni pokosil nad 7000 m2 velike-
ga travnika okoli šole. Kukoviča je zato predlagal nakup kosilnice, kajti košenje trave je kot ostalo stvar občine. Kukoviča je poročal, da so nekatera dela tako pomanjkljivo izpeljana, da pa vse reklamacije očitno nič ne zaležejo. Garderoba brez dušnika, v kleteh ni tal, čakalnica ni gotova, razbite šipe in drugo. Poleg tega pa, tako je povedal občinski tajnik, razne firme sploh še niso dale končnega računa in sploh ne reagirajo na reklamacije. Zato je občinski svet sklenil, da bo ubral do firm bolj trdo metodo.
Župan Posod pa je po dolgem oklevanju in izgovarjanju ter moledovanju le obljubil, da bo sklical v teku 14 dni sejo gradbenega odbora. Bolje bi bilo, če bi to naredil že prej in se ne bi skupaj s svojimi frakcijskimi kolegi in frakcijo ljudske stranke zaletaval v dvojezične napise znotraj šole, ampak bi se brigal za potrebščine šole. Tu se pobaramo, če ni s tem hotel speljati pozornost proč od zaskrbljujočega stanja šole, ki je odprta šele dobro leto.
Opazili smo
Na pliberški občinski seji se zlepa ne pritožujejo, da manjka poslušalcev. Saj pritegnejo žive debate, ki jih s svojimi prispevki sprožijo marljivi odborniki Enotne liste, vedno velik krog poslušalcev. Pliberška posebnost pa je, da se v debate vključuje tudi proti vsem določilom še občinski tajnik Soury, ki se sploh gre rad „župana“. Posebno, če je na dnevnem redu predlog SPO: tedaj živčno „podi“ v sejno sobo odbornike, ki si na hodniku hladijo razburjene duhove . . .
Proti tej samovšečnosti je nastopil na duhovit način frakcijski vodja EL Fric Kert. Pri tajniku se je odjavil na stranišče in zahteval, da se „opravičilo“ protokolira.
Kako resno jemlje OVP turistični referat, je pokazal mestni svetnik Mory. V imenu svoje frakcije je zahteval, da pliberška občina nameni 70.000 šilingov za zimsko turistično propagando v Italiji. Na vprašanje nekega crdbornika, če sploh ve, koliko Italjanov prihaja na počitnice v Pliberk, pa je pokazal na časnikarje in dejal: „Vprašajte urednike!“ Komentar gledalca: „ln kdo je mestni svetnik?"
Kadar Partl odgovarja odborniku Pototschnigu, s Ponikve, se redno zgodi isto: „neodvisni“ odbornik po najkrajši poti zapušča sejno dvorano. Ko smo že pri Pototschnigu: ko sklepajo z večino, zakliče Mory: „Die OVP und noch ana ..."
Pliberške seje sodijo med tiste, ki imajo mamutni prodram, kjer k vsaki točki spregovori še poseben poročevalec. Seveda polagoma pada disciplina. Tako je moral ek. svet. Domej (EL) sam poskrbeti za pozornost in dvakrat zaklical „Ruhe“. Ko to ni zaleglo, pa je po devizi „dvojezično je bolje“ še dodal: „tiho poubi!“ To je končno zaleglo. Materinščino pač vsakdo najbolje zastopi...
poudarila, da so višji stroški sad napačnih meritev projektantov.
Proti pričakovanju je župan Sadjak zaključil občinsko sejo, ne da bi prebral poseben predlog Enotne liste, ki ga je v imenu EL vložil podžupan Janez Hudi. V posebnem predlogu, ki bi ga moral po Splošnem občinskem redu prebrati župan po dnevnem redu, predlaga Enotna lista dvojezične krajevne napise in kažipote v celotnem občinskem območju ter na vseh javnih poslopjih v občini. O predlogu bo sedaj razpravljalo občinsko predstojni-
Galicija
Letos je imela Galicija, ki jo vodi župan Josef VVutte (OVP), že več kot deset občinskih sej. Rezultat rednega zasedanja se je spet pokazal na zadnji občinski seji: razpravljali so o šestih dnevnih točkah v 35 minutah, kar je hkrati izraz koncentriranega in marljivega sodelovanja.
Občinski svet je sklenil soglasno, da bo od januarja prihodnjega leta nastavil novega upravnika za vodo. Za upravnika so določili Marka Nusserja, ki bo dobil za svoje delo 800 šilingov mesečne plače ter letno 2000 šilingov za potne stroške, ker je že nastavlje-nec občine Novi upravnik bo skrbel tudi za kontrolo hidrantov, na katere je opozoril odčinski odbornik EL Jože Urank že na zadnji seji.
Podjetje Gojer, ki v občini odvaža smeti, je dvignilo ceno za odvažanje za 2 šilinga pri vrečah, za kontejner pa bo treba plačati sedaj 25 šilingov. Obenem je občina povišala izdatke za darila starim, tako da bo sedaj dobil vsak slavljenec darilo v vrednosti 700 šilingov. Na seji so tudi sporočili, da je občinsko prebivalstvo naraslo na 1674 občanov, kar je minimalni prirastek.
naš tednik!
Kokje
Nepričakovano je Bog odpoklical dne 3. 11., iz te solzne domovine v večno domovino, duhovniško mater Heleno Zunder v 89. letu starosti. Sv. mašo za-dušnico je opravil pri Devici Mariji na Gori v nabito polni cerkvi ob navzočnosti 31. duhovnikov, od katerih je 6 somaševalo, sin — duhovnik — Leopold Zunder, kaplan v Železni Kapli in provi-zor in komendator na Rebrci.
Pokojna mati se je rodila v Rinkolah, župniji Šmihel pri Pliberku, kjer je preživela svoja
brezskrbna otroška in dekliška leta. Nato je poročila Karla Zun-dra, pd. Pavlaka v Kokju. Bog je zakon blagoslovil s 3 sinovi in eno hčerko, katerim je posredovala skupno s pokojnim možem ljubezen do Boga in do naroda. Bila je kot članica živega rožnega venca tudi goreča častilka „ Matere Božje. Posebno je še molila za svojega sina duhovnika, ki ji je bil še posebno pri srcu. Rada je prebirala Naš Tednik, Nedeljo in Mohorjeve knjige. Želimo ji, naj se spočije pri Bogu od truda in bojev življenja!
Slovenska športna zveza vabi na
3. SLOVENSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
ki bo v nedeljo, dne 28. novembra 1982 v farni dvorani v Selah. Tekmovalo se bo v treh skupinah: skupina A: moški (dostopno za vse igralce)
skupina B: mladinci (rojeni po 1. juliju 1965
skupina C: dekleta Otvoritev prvenstvenega turnirja bo v nedeljo, dne 28. novembra 1982, ob 13. uri v farni dvorani v Selah. Prijave pošljite do 27. novembra 1982 (do 17. ure) z oznako A, B ali C na naslov: Mirko Oraže, Unter-bergnerstr. 17, 9170 Borovlje/Fer-lach.
Poznejše prijave so možne samo, če bo kaj prosto.
Izžrebanje bo v soboto, dne 27. novembra 1982, ob 20. uri v farni dvorani v Selah.
Vodstvo turnirja: Mirko Oraže Prijavnina: 20.— šil.
Mirko Oraže I. r. Danilo Prušnik vodja prvenstva predsednik SŠZ
CELOVEC
RAZSTAVA AKVARELOV tržaškega slikarja ROBERTA HLAVATVJA (1897—1982)
v AVLI SLOVENICA, Paulitschgasse 5—7 v Celovcu bo odprta do 19. novembra 1982, od ponedeljka do petka, od 13. do 17. ure.
ŠT. JAKOB
Literarni večer
Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
Kraj: Društvena soba nad Posojilnico v Št. Jakobu
Čas: sobota, 20. 11. 1982, ob 19.30 Bereta: Tone Pavček in Tone Kuntner Glasbeni okvir: sestri Feinig in domači pevci
SUHA
Lutkovne predstave Libuše Titelbachove
„ZAJČEK DIDELDAJČEK"
v soboto, 20. 11. 1982, ob 14.30 uri v župnišču na Suhi.
Prireditelj:	Katoliška	mladina
Pliberk-Žvabek-Suha
v soboto, 20. 11. 1982, ob 15.45 uri v Farni dvorani v Žvabeku Prireditelj: KPD ..Drava" v Žvabeku v soboto, 20. 11. 1982, ob 17.00 uri v ljudski šoli pri Božjem grobu Prireditelj:	Katoliška	mladina
Pliberk-Žvabek-Suha Gostuje: Lutkovna skupina „Lutke mladje" Koroške dijaške zveze iz Celovca
ROŽEK
KOROŠKI VEČER/
KARNTNER ABEND
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter
Markovič" v Rožeku
Kraj: gostilna na Muti (VVoschitz) v
Rožeku
Čas: sobota, 20. 11. 1982, ob 20. uri Sodelujejo:	Mešani pevski zbor
„Zarja“ iz Železne Kaple; Moški zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple; Ansambel „Korenika“ iz Šmihela; Gemischter Chor Rosegg.
CELOVEC
RAZSTAVA DEL OŽBALTA HAFNERJA
v mali sobi kolodvorske restavracije v Celovcu
bo odprta do 28. 11. 1982, od 6. do 23. ure.
CELOVEC
„Oder mladje" Koroške dijaške zveze v Celovcu vabi na premiero mladinske igre
HURA SONCU IN DEŽJU (Hep Van Delft)
v petek, 19. novembra, ob 19.30 uri v Marijanišču v Celovcu.
Režija: Franci Končan
Biičovs
Popolnoma nepričakovano je preteklo sredo umrla v 76. letu starosti Ana Koren, pd. Reži nova mama iz Kajzaz pri Bilčovsu. Preminulo Pežlnovo mamo smo v petek, 12. novembra 1982 spremili na novo bilčovsko pokopališče k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je
t Ana Koren, Pežlnova mama
vodil domači župnik dekan Leopold Kassl, domači moško pevski zbor pa je rajni v slovo zapel pretresljive žalostinke.
Življenje pokojne Pežlnove mame je bilo vse drugo kot rožnato, saj bi njeno življenjsko pot lahko primerjali s potjo Simona iz Cire-ne, kot je to v svoji pridigi povedal
OBIRSKO
KONCERT
Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Kraj: pri Kovaču na Obirskem Čas: sobota, 20. nov., ob 20. uri Nastopa: Moški zbor SPD „Edinost“ iz Pliberka pod vodstvom Foltija Hartmana.
GLOBASNICA
KONCERT SAKRALNIH PESMI Kraj: Farna cerkev v Globasnici Čas: nedelja, 21. nov. 1982, ob 19.30 uri
Nastopa: MPZ „Jakob Petelin-Gal-lus“ iz Celovca vodstvom Janeza Traterja
CELOVEC
KONCERT OB 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA ZBOROVSKEGA PETJA
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Čas: nedelja, 21. 11. 1982, ob 14.30 uri Na 3. spominskem koncertu Paulu Kernjaku bodo nastopili zbori in skupine iz Gur ter moški zbor LIRA iz Kamnika
RADIŠE
Radijska oddaja
»SPOZNAVAJ DOMOVINO IN SVET" Prireditelj: ZSM in Radio Ljubljana Kraj: Kulturni dom na Radišah Čas: sobota, 20. 11., ob 17. uri Sodelujejo: Moški pevski zbor iz Ra-diš, Glasbena skupina ZSM, narodnozabavni ansambel »Gorenci" s pevko Sonjo Gaberšček Na kvizu bosta sodelovali ekipi iz Radiš in Škocijana. Po oddaji bo sledil koncert ansambla »Gorenci"
tudi dekan Kassl. Treba je samo pomisliti, da so nacisti med drugo svetovno vojno ustrelili njenega 15-letnega sina Pepeja, ki je imel prijatelje med partizani; kratko časa pozneje pa je izgubila moža, tako da je morala na kmetiji opravljati dela le sama. Treba pa je nujno omeniti tudi njeno usmiljenost, kar prav gotovo ni fraza, saj to dokazuje dejstvo, da je v času, ko je imela sama dosti težav, vzela k sebi revo z majhno deklico, kateri je pozneje celo omogočila študij.
Od vseh spoštovane Pežlnove mame se je na novem bilčovskem pokopališču poslovila ogromna množica ljudi, kar je dokaz, kako priljubljena je bila med prebivalstvom.
Pežlnovo mamo bomo ohranili v častnem spominu, domačinom in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Libuče
V mali cerkvici v Št. Juriju sta minulo soboto stopila pred poročni oltar Cecilija Vauče iz Letine pri Šmihelu in Hanzi Kap iz Libuč. Domači župnik Alojzij Kulmesch je daroval poročno mašo.
Na željo zakoncev je poročno svečanost v libuški cerkvici v Št. Juriju olepšal moški pevski zbor »Kralj Matjaž" iz Libuč. Zakoncema želimo vse najboljše!
Kmalu pa so libuški fantje morali zapustiti Libuče, saj so istega
KAZAZE
MLADINSKA MASA Prireditelj: Katoliška mladina v Podjuni.
Kraj: Farna cerkev v Kazazah Čas: sobota, 20. 11., ob 19. uri
ŠMARJETA V ROŽU
Slovenska prosvetna zveza prireja v nedeljo, 28. novembra 1982, ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu petič mladinsko revijo
POKAŽI KAJ ZNAŠ.
Vabimo otroke in mladince ter skupine iz krajev Galicije preko Šmarje-te do Borovelj, Št. Janža in Sveč, Slovenjega Plajberka in Brodi, Iz Sel — Cerkev in Kot, da se prijavijo za omenjeno revijo.
Prijave pismeno ali telefonsko na Slovensko prosvetno zvezo, Gaso-metergasse 10, 9020 Celovec, tel. (04222) 32 5 94 ali 33 1 08.
OBIRSKO
MIKLAVŽEVANJE
Prireditelj: Alpski klub »Obir" na Obirskem
Kraj: pri Sriencu na Obirskem Čas: sobota, 4. 12., ob 19. uri Obdarovanje otrok Nastopili bodo tudi domači vižarji: Berti, Šimej in Otmar.
DOBRLA VAS
EL-Dobrla vas sporoča, da bo v nedeljo za vse nasvete na razpolago kandidat EL in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Nanj se lahko obrnete med 10. in 12. uro v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
dne ob otvoritvi razstave dunajskega umetnika Schuschniga tudi v Tinjah popestrili program. Po dobri tinjski večerji pa so libuški fantje zapeli še vsem »dekletom in fantom", ki so bili v Tinjah na dopustniških dnevih. Mamcam in atejam ni bilo nič prav, ko so se pevci morali zaradi drugih obveznostih od njih posloviti.
O kralju Matjažu vemo, da spi v Peci. Pevcem »Kralja Matjaža" pa ni preveč do spanja, saj se skoraj vsak teden nudi prilika za nastop.
Celovec
V	nedeljo, 14. novembra popoldne, se je neopazno poslovil od življenja in odšel v večnost Hočevar Anton, kuhar v Mohorjevem dijaškem domu Marijanišče v Celovcu. Umrl je zadet od srčne kapi. Dijaki in njegovi sobratje salezijanci so se poslovili od njega v ponedeljek ob dveh popoldne. Pogreb pa bo v Ljubljani, kjer bo v skupni salezijanski grobnici čakal dneva vstajenja.
Na Koroško je prišel septembra 1973. Od takrat je vse svoje moči posvetil delu v kuhinji Mohorjevega dijaškega doma: eno leto v starem Heimlingeru in skoraj devet let v Marijanišču. Pri napornem delu v kuhinji se je zavedal Don Bo-skovega pravila: »Zadovoljstvo v dijaškem domu se začne v želodcu," to bi se reklo v kuhinji. Bil je na prvi videz robat kakor je trda kraška zemlja Suhe krajine, kjer je bil rojen; istočasno pa je bil tako čuteč z mladimi, kakor je to bil njegov vzornik Sv. Janez Boško. — Njegov delavnik se je začel zjutraj ob pol šestih, ko se je redno udeležil mašnega bogoslužja; tukaj je tudi zajemal moči, da je kljub skrhanemu zdravju ostal veder in dobro razpoložen.
V	salezijansko družbo je vstopil septembra 1943 kot brat laik. Čez nekaj mesecev bi obhajal 40-letnico svojega redovništva in svojega požrtvovalnega dela za mladino. Dobrih 30 let je deloval na Hrvaškem in v Dalmaciji in zadnje desetletje pa v Mohorjevem dijaškem domu, odkoder ga je Bog — gospodar življenja poklical k sebi. Naj mu bo dobri Bog bogat plačnik za vse!
ŠMIHEL
Lutkovna skupina KPD »Šmihel" vabi na premiero lutkovne igre GULIVER MED LUTKAMI (Josef Pehr in Leo Spačil) v nedeljo, 21. nov., ob 10.30 uri (po maši)
v farni dvorani v Šmihelu.
Režija in scena: Saša Kump
DOM V TINJAH
»Lutke mladje" in »Oder mladje" Koroške dijaške zveze Lutkovna skupina KPD »Šmihel" in Krščanska kulturna zveza vabijo na
SREČANJE,
ki bo v nedeljo, 28. 11., ob 14. uri v Domu v Tinjah.
Na to srečanje so vabljeni starši, vzgojitelji, učitelji in profesorji.
ŠT. PRIMOŽ-ŠT. JAKOB
75-let ustanovitve Slovenske krščanskosocialne zveze za Koroško
Mladinska igra Milana Dekleve »MAGNETNI DEČEK" v torek, 7. decembra, ob 15.30 uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu in SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
v sredo, 8. decembra, ob 14.30 uri v kulturnem domu »Danica" v Št. Primožu.
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu in SPD »Danica" v Št. Primožu.
Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Frida Rekar iz Klopc v občini Škofiče praznuje 50-letnico življenja. Čestitamo in na mnoga leta!
Barbara in Alois Martitsch, Poprače, sta praznovala zlato poroko. Številnim čestitkam se pridružujeta uredništvo NT in EL Škofiče!
Pred kratkim sta Marija in Martin Ressman, Tratnikova starša iz Ledine, praznovala 20. letnico poroke. Iskreno čestitamo!
Andreas Čertov, pd. Kučnikov oče, Obrije pri Galiciji, je praznoval svoj 93. rojstni dan. Čestitamo!
Albini Poschinger z Glinj pri Borovljah vse najboljše za 85. rojstni dan.
VVafnov oče z Zahomca je praznoval svoj 75. rojstni dan. Čestitamo!
Marija Hrast iz Celovca je te dni obhajala svoj 70. rojstni dan. Čestitamo!
Martini Schmiedmaier z Ljubelja vse najboljše za 60. rojstni dan.
Prav tako je svoj 60. rojstni dan obhajala ana Jug iz Spodnjih Borovelj. Čestitamo!
Andrej Oraže, pd. Kežarjev oče iz Lepene je obhajal svoj 50. rojstni dan. Čestitamo!
IŠČEMO NAJEMNIKA
Poslovna hiša s 180 m2 velikim prodajnim prostorom in stanovanjem, v centru Šmihela pri Pliberku.
Odgovarja tudi drugim obrtim. Obrnite se prosim na gospo Justo Pleschiutschnig (Šercer), 9143 Šmihel 23; tel. 04235-2638 ali 04236-2262 oz. 2281.
V soboto, 27. 11., ob 14. uri
Tečaj za spretne roke:
BOŽIČNI ŠOPKI IN OKRASKI Voditelj:	Matthias Tschinkel;
vrtnarski mojster
Od sobote, 20. 11., ob 15. uri, do nedelje, 21. 11., ob 17. uri »KAKO NAJ GOVORIM?" Govorniško šolanje za študente Prireditelj: K DZ in Dom v Tinjah
V nedeljo, 21. 11., od 9,—17. ure
SEMINAR ZA ODGOVORNE REFERENTE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Za dekanije: Pliberk, Dobrla vas,
Tinje in Velikovec
Voditelj: Mag. Janko Merkač
Od ponedeljka, 22. 11., ob 9. uri do sobote, 27. 11., ob 13. uri
IZOBRAŽEVALNI TEČAJ za dekleta in mlajše žene
»Usmerjanje »življenja s pomočjo stalnega izobraževanja"
Vodijo: skupina predavateljev
Od petka, 26. 11., ob 18. uri do nedelje, 28. 11., ob 13. uri
SEMINAR ZA POMOČNIKE, KI OSKRBUJEJO BOLNE IN UMIRAJOČE
Predavatelji: P. dr. Marijan Šef, Ljubljana, dr. Metka Klevišar, Ljubljana, Mag. Marijan Schuster
DOM V TINJAH
. novembra 1982
domače vesti/5
Zajček Dideldajček se je predstavil našim otrokom
Vogrče-Filipini
Ne, ni pomota: Vogrče in Filipini sta postali enota, namreč tako, kakor postaneta mož in žena eno. Tako se je zgodilo z ženinom Alojzijem Končič in nevesto Juano Ong.
Filipini so na drugem koncu sveta, na Daljnem Vzhodu, toda so nam vedno bolj dosegljivi. Tja je Potoval že naš župnik, tam je več ist preživel njegov stric, kar je opisal v knjigi „Ro Daljnem Vzhodu". Tja je lani potovala Žmaherjeva Roza iz Vogrč k čudežnim zdravnikom, da bi jo ozdravili in še neka-
Dunajski študentje k filmu »Vas ob meji"
Drugi del filma „ Vas ob meji“ nai bi skušal osvetliti zgodovino oroških Slovencev od leta 45 1960. z osebami, katerih usoda naj bi bila značilna za večino koroških Slovencev, sta hotela homas Pluch in Fritz Lehner ob-elati zgodovino koroških Sloven-cev' Pnoblematika koroških Sloven-oev pa je preveč političa tematika, ,ti/ i° Idhko nepolitično obravna-
filmu so spregledane sledeče e tne točke, ki se tičejo sloven-. e narodne skupnosti na Koro-
* . Slovenska Osvobodilna fronta p !?e/a političen spektrum. Priključili so se ji socialni demo-rati, katoličani, nestrankarski in seveda tudi komunisti.
Po osvoboditvi je bila OF samostojna politična organizacija, ki e zaradi svojega živahnega politič-e9a delovanja bila vseskozi pove-fana s svojimi člani. Schellander ni mogel biti osamljen.
Pregnanci, ki jih je v filmu Predstavljal gostilničar Hanse, so e Pod hudimi težavami morali bo-šV/ Za svo/e imetje. Dostikrat so e p0 več kot desetih letih porah pravni posestniki svojih pose-
teri, sedaj bo tja potovala Šolarjeva Anamarija iz Žvabeka na obisk.
Filipini so revna dežela, toda bogata na otrocih, zato odhaja mnogo mladine po svetu, v Evropo in Ameriko, da si ustvarijo boljše življenje. Tudi v Celovcu n. pr. sta dve filipinski deklici v Sanatoriju „Maria Hilf". Več jih je v Švici in tam se je Lojz, ki je tam delal, spoznal z Juano (oz. Huano, po naše Ivanko, Johano) in ker si je prav sedaj pripravil nov dom in je potreboval ljubeznivo ženo in gospodinjo, jo je pripeljal v Vogrče. Juana je pravzaprav Kitajka, starši so se izselili na Filipine, edino krščansko deželo v Aziji in je bila Juana tam šele v 15. letu krščena v Manili in tam je obiskovala katoliške šole.
Poroka je bila v nedeljo, 31. oktobra v Vogrčah. Ob somaševanju g. dr. Pavla Zablatnika (njegova gospodinja je ženinova sestra) in ob nagovoru obeh ju je poročil do- * v
•	Nobene besede ni bilo o številnih žrtvah KZ.
•	Državna pogodba in v členu 7 zajamčene pravice slovenske narodne skupnosti so v filmu bile očitno premalo pomembne za koroške Slovence.
•	Prav tako tudi oživljanje koroškega Heimatdiensta.
•	Leta 1958 je KHD iniciiral šolski štrajk, ki je podrl demokratično urejen dvojezični pouk. Koroška vlada je kapitulirala že takrat pred nemškimi nacionalci. Neverjetno je, da se Slovenci o tem ne bi pogovarjali.
•	Na Koroškem ni bilo denacifi-kacije. Očitno pa tudi za gospoda Plucha in Lehnerja to ni problem.
•	Slovenske organizacije in društva, ki so skoraj v vseh vaseh in ki so dajale zaslombo Slovencem,
v filmu niso omenjene. Neverjetno je, da dva zavedna Slovenca ne bi imela stika s svojimi lastnimi organizacijami.
Film, ki so ga hvalili kot verodostojnega in pristojnega, je dejansko zgodovinsko neustrezen. Prikazuje namreč osebne razprtije dveh fiktivnih oseb, ki sta slučajno Slovenca.
rkdz
mladina za mladino
Piše Miha Pasterk
Nad 400 otrok, staršev ter drugih prijateljev skupine „ Lutke mladje" Koroške dijaške zveze je prišlo zadnji petek v Slomškov dom Mohorjeve družbe: na sporedu je bilo premiera skupine „Lutke mladje": člani skupine (Pavel Za-blatnik, Marija Leitgeb, Toni Millo-nig, Hubert Miki, Sabina Zvvitter) so predstavili „ZAJČKA DIDLDAJ-ČKA".
Tajnik K KZ Nužej Tolmajer je lahko v svojem pozdravnem govoru predstavil vrsto častnih gostov, mdr. konzula Naberžnika z družino ter vicekonzula Popoviča z družino, nadalje dvor. svet. P. Zablatnika, poslevodečega tajnika NSKS Franca VVedeniga, ravnatelja Mohorjeve založbe dipl. inž. F. Kattniga, vzgojitelje dijaških domov, predvsem pa goste iz Slovenije: podpredsednika ZKOS prof. Janeza Karlina ter režiserja Tineta Varla z ženo Bredo.
S tem v zvezi bi izrekli posebno zahvalo režiserju Varlu, saj je „Zaj-ček Didldajček" že deveta naštudirana lutkovna igra pod njegovo režijo. Pohvala pa velja tudi asistentu režije Pavletu Zablatniku, ki je desna roka režiserja in ki nosi veliko odgovornost za obstoj skupine „Lutke mladje" KDZ.
O vsebini nočemo podrobneje pisati, pač pa lahko priporočamo, da se splača ogledati to predstavo. Zato naša želja, da bi čim več društev povabilo „Lutke mladje" v svoj kraj — v veselje vsem, ki se zanimajo za lutkarstvo, predvsem pa seveda v veselje otrokom! Naslednji nastop „Zajčka Didldajčka" bo v soboto na Suhi, v Žvabeku in na Božjem grobu.
mači župnik, prepevali pa so seveda cerkveni pevci. Filipinska posebnost (in sploh mnogih azijskih dežel) je bila, da je po poroki nevesta metala gledalcem riž, kar tam pomeni blagoslov in rodovitnost. Priči sta bili Lekšej Končič iz Ka-zaz in Christine Berta iz Švice, kjer je bila uslužbena Juana in je njen sin poročen z Juanino sestro. Navzoča je bila tudi nevestina mati. Gostje iz Švice so bili presenečeni nad lepim novim domom in nad prijaznostjo domačinov, ki so Juano takoj z veseljem sprejeli kot svojo sosedo in ji z vsem pomagali.
Oj set je bila v „Jueni“ (saj neve-
V sredo, 10. novembra, je v klubu KDZ predaval dr. Robert Saxer. Predavanje je bilo bolj maloštevilno obiskano, vendar so tisti, ki so bili navzoči, odnesli nekaj dobrih misli, ki jih je dr. Saxer povedal v teku predavanja.
Ob začetku je dr. Saxer, ki poučuje na celovški univerzi, pojasnil, kako je sploh kot nem-škogovoreči državljan prišel v stik s Slovenci in se nato tudi i odločil, da sodeluje z njimi ter
se bori za njihove pravice. „Ko sem na začetku spoznal pripadnike slovenske manjšine ter se kmalu z njimi tudi spoprijateljil, sem videl samo potrebo, da se borim z njimi. Kot neke vrste novinec ne vidiš ničesar, kar bi lahko nasprotovalo dobrim nameram. Čim dalje časa pa sem bil med njimi, tem bolj sem moral spoznavati, da se Slovenci sami med seboj ne razumejo, da so nasprotja med NSKS in ZSO, bodisi glede ideologije ali glede njihovega gledanja na dogajanja v svetu. Zame to ni bilo najboljše, kajti poznal sem ljudi iz obeh strani ter se tudi dobro razumel z njimi, vendar, kadar si s katerim od ene ali druge organizacije prišel v pogovor na ta problem, se je skušal izogibati, Zato sem s časom spoznal, da je bolje, če se ogibam takšnih pogovorov. To pa je nekaj, kar človeka ovira pri tem, da bi lahko mirno delal. Kako naj delaš za neko stvar, ko vidiš, da si tisti, ki so takore-koč prizadeti, sami niso edini. Takšno delo pač ne more roditi najboljših sadov."
Mislim, da so te izjave važne za nas vse, ki se štejemo k slovenski narodni skupnosti, po-
sebno še, če pride to iz ust nemškogovorečega Korošca, ki je pripravljen se postaviti na stran šibkejših.
Kakor dolgo Slovenci sami ne bomo spoznali tega, tako dolgo nas bodo nemškonacionalne skupine, ki nas hočejo uničiti, na ta račun še bolj uspešno zatirale. To je bilo eno najvažnejših spoznanj tega večera.
Znano je, da je dr. Saxer kandidiral za KEL. S tem v zvezi je dejal: Prve tedne je bil vsak dan
pri slovenski organizaciji ter imel vedno dosti dela, počasi pa je dobil vtis, da se jim sam nekam vsiljuje. Zato je začel manjkrat zahajati tja in s tem je bil skoraj pozabljen, kajti tudi telefonatov ni več dobival in tako se mu je zdelo, da ga ne potrebujejo več. Zato je napaka Slovencev to, da če z njimi sodeluje kateri od nemškogovore-čih Korošcev, da ga premalo upoštevajo. Tako nemškogovo-reči prijatelj koroških Slovencev počasi izgubi tisti idealizem, ki ga je morda pokazal na začetku.
Drugače je morda pri oktobrski areni, kjer je krivda organizatorjev, da Slovenci dosedaj niso imeli s tem dosti opravkov. To pa zato, kar je pač bila vedno kaka majhna skupina, ki je razpravljala o možnostih arene in kot vsaka moč enkrat pojema, tako je tudi pri tej skupini. Zadnji dve leti oktobrska arena ni dosegla več zaželenega cilja.
Pogovor z dr. Saxerjem je bil dokaj zanimiv in svetoval bi vsem, ki stanujejo v Celovcu, naj se udeležijo takšnih predavanj, kjer vsakdo lahko izve kaj novega in kjer lahko tudi prispevati k diskusiji.
Kritične pripombe dr. Saxerja
Če želite prijazen nalepek za vaš avtomobil, se lahko obrnete na uredništvo NT. Dobite ga brezplačno!
sta Juana spada v Jueno) pri Globasnici, in ker ni bilo hrupne muzike, so se gostje, domači in tuji, lažje med seboj pomenili in bolj seznanili.
Lojz si je zgradil tako lepo hišo, da smo jo le občudovali. Toda je sad 20-letnega težkega dela v Švici in pritrgovanja, ko si ni privoščil nobenih prazniških dopustov, ampak je prišel le enkrat na letni dopust, da si je pripravljal hišo. Kljub dolgoletni odsotnosti pa je ostal zvest Vogrčanom, do vseh domač in prijazen, kar se malokrat zgodi v podobnih primerih. Zato ga imamo radi in želimo zakoncema srečo in blagoslov v novem domu, Juani pa še posebno, da se počuti med nami prijetno kot Vogrjanka.
Obirsko
Odgovornim Slovenskega prosvetnega društva „Obir“ na Obir-skem je branje in širjenje slovenske knjige že vedno bilo pri srcu. Preobilnemu „televiziranju“ današnjega modernega časa se je SPD „Obir“ na več načinov skušalo in uspelo postaviti nasproti. Tako let-' no posreduje svojim članom knjižne darove SPZ ter Mohorjeve knjige; nadalje je pred leti uredilo Potujočo knjižnico pod vodstvom Vide Polanšek. Tudi vsakoletna mednarodna srečanja pisateljev manjšinskih narodov na Obirskem doprinesejo svoj delež k temu, da marsikdo rajši seže po kakšnem
berilu. Koliko bolj privlačna je knjiga, če na literarnih večerih srečaš in osebno spoznaš pesnika ali pisatelja. Takih literarnih večerov je bilo na Obirskem že kar precej. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so vedno našli dober odziv.
Mladi bralci se ob knjigi sami izobražujejo, bolj začnejo ceniti in spoštovati svojo materinščino. Zato se je SPD „Obir“ na Obirskem letos tudi vključilo v akcijo bralnih značk, katere zaključna prireditev je bila v nedeljo 31. okt. 82. Sodelovalo je 8 bralk in bralcev in sicer: Dorica Durnik, Engelbert Kučnik, Lenart Cudrman, Hanzi Karničar, Rudi Karničar ter Jaki, Franci in Peter Haderlap. Preden je imenovanim Vida Polanšek izročila knjižno nagrado (podarila Slovenska študijska knjižnica v Celovcu) ter bronasto Cicibanovo bralno značko (podarila Zveza bralnih značk v Ljubljani), je še nekaj učinkovitih in prepričljivih besed o dragocenosti knjige spregovoril dr. Ludvik Karničar. Bogat je človek z obširnim znanjem, je dejal. Znanje pa si je mogoče pridobiti le iz knjig.
Kot neke vrste darilo vsem navzočim pa lahko smatramo Bevkov barvni mladinski film „Pastirci“, ki ga je dala na razpolago Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, zavrtela pa sta ga domačina Helmut Božič in Feliks Haderlap. Zaključne besede je spregovoril predsednik dr. Gusti Brumnik.
11 ■
naš tedniki
Lev Detela v zgodovini novejše avstrijske književnosti
»Tisočletna volna« -kmalu na trgu
dramatičnega in mračnega proznega dela o konfliktu med različnimi generacijami in skupinami, ki je pod naslovom „Legende o očetu" izšlo pri založbi Roetzer v Eisen-stadtu na Gradiščanskem. Obširneje je predstavljena tudi revija za internacionalno literaturo Log, ki jo Lev Detela izdaja skupaj s Petrom Kerschetom in VVolfgangom Mayerjem Konigom na Dunaju in v Celovcu. V njej je vidno mesto — kot poudarja doktor Kurt Adel — odmerjeno modernim literarnim prizadevanjem v Avstriji in po svetu (na primer na Poljskem).
Na Dunaju je pri Univerzitetni založbi VVilhelm Brau-muller izšlo pomembno znanstveno delo. Napisal ga je znani germanist profesor doktor Kurt Adel in priobčil v zbirki »Raziskovanje avstrijske literature dvajsetega stoletja«.
Knjiga, ki obsega 227 strani »Prenova in tradicija« izpod peresa avtorja, kije napisal še več drugih znanstvenih razprav o novejši avstrijski in nemški književnosti, je osmi zvezek zbirke, v kateri je več germanistov od leta 1963 priobčilo osnovne razprave o sodobni avstrijski dramatiki, noveli-stiki, pesništvu, romanu (dva zvezka), slušni igri in dramatiki, medtem ko je pravkar v pripravi delo o najnovejši avstrijski liriki.
Levo: nagrajenec Lev Detela, desno: Peter Kersche
Knjiga „Prenova in tradicija" je po mnenju strokovne kritike do sedaj najtehtnejši prispevek iz območja raziskovanja naj novejše avstrijske književnosti. V nasprotju z nekaterimi drugimi prvimi tozadevnimi poskusi pristopi k problemu sodobne avstrijske literature ne-monopolistično. To pomeni, da upošteva centralne priznane avtorje prav tako kot avtorje, ki se po koncu druge svetovne vojne več niso vrnili v domovino iz protifašistične emigracije. Analizira avtorje najbolj znane avstrijske založbe Residenz v Salzburgu, a tudi ne-centralne obrobne pojave in nein-tegrirane posameznike z včasih posebno umetniško silo.
Posebna novost tega dela o najnovejši avstrijski književnosti je poglavje po posebnostih in pomembnostih doprinosa iz tujih kulturnih krogov v avstrijsko književnost prišlih avtorjev. Tem pripada danes v avstrijskem življenju ena osrednjih kulturnih vlog.
V Adlovi knjigi so omenjeni in analitično predstavljeni štirje avtorji iz tujih kulturnih območij. Ti so: iz srbohrvaškega področja izvirajoči starejši pisatelj Milo Dor (s pravim imenom Doroslavac), Madžar Gyorgy Sebestyen (urednik kulturne revije PANNONIA) ter mlajša moderna avtorja Romun Vintila Ivanceanu in Slovenec Lev Detela.
Po občirnejši predstavitvi Doro-vega in Sebestyenovega doprinosa
ter krajši beležki o Ivanceanovem modernizmu je na kar treh straneh predstavljeno Detelovo ustvarjanje v nemškem jeziku. Tu moramo pripomniti, da so omenjene tudi iz slovenščine prevedene Detelove zgodnejše groteskne pesmi, kot so izšle v centralni dunajski reviji „Literatur und Kritik"
Detela je predstavljen kot avtor
V	posebnem poglavju o pojmu „Avstrijstvo“ so na uvodnem mestu omenjeni esejistični revijalni prispevki Leva Detela o tipologijah pojma avstrijstvo, o takoimenovani avstrijski skeptični razmejitvi z aktualnimi filozofijami in estetikami, kot jih je med drugim objavil v literarni reviji „Das Pult".
V	dolgi zgodovini nemške in av-
at sem med drugo svetovno morijo: v tolažbo trpe-. čemu sočloveku povedala besede: „Kdor za meč prime, bo z mečem končan!" Kdo ne pozna te Kristusove napovedi?! Ali mogočneži, vladarji, ki z orožjem in pokoli kradejo človeštvu srečo in svetu mir — niso nikdar pogledali črno na belo pisane vrste v Pasijonu, ki jih je napovedal Kristus Petru: „Naj	tura, ki bi urejala zdravo gibanje, pametno življenje posamez- In kje so mogočneži pokopali pravice manjšinam. Kam so skrili	ike ljudskih štetij?! Kje je naša pravica po božji, človeški in državni postavi?! Bratje, pojdimo na planjave »mrtvaških glav" in zakričimo oblastnikom — vladarjem: ,.Do-
■'■-"-B-	..	— -r rjL- zoncevomo r	■	 m ljubezen	
vtakne izdrli meč v nožnico!" — v temni uri napada judovskih tolp ob oljskem vrtu. Kaj pravijo vladarji sveta — o Kristusovi napovedi ob navalu sovraštva in razuzdanosti, ki bo povzročala razdejanje Jeruzalema? Ali se niso naučili iz zadnjih svetovnih morij, da niso prinesla človeštvu ne sreče, ne mi ru. kvečjemu državam naše Evrope stanje požrešnosti, spolne neurejenosti in užitkov grešne mesenosti? Kje je človeški duh. duhovna dobrina; kje prava kuf- SlllBi8ffiSS:e:yW	: polnjeno je, proč s pobijanjem narodov, proč z morilnim orožjem! Nehajte s svojo nesmiselno grabežljivostjo uničevanje ; . ' Ne ubijajte božje lasti! Spoštljivo poglejte ob svoji strani brate, nemočnega, ki v grozi gleda vaše morilno orožje ... Vedite: božji prst skriva silo. svojo silo. ki je ne vidimo, ki je vi ne slutite — a vsi jo bomo občutili, če zavržemo — ..božji zakon ljubezni, pravice, miru!!" Milka Hartman —
sirijske književnosti je prvič, da se je v njej vidneje uveljavil tudi kak slovenski rojak, ki ves čas ustvarja tudi v slovenskem jeziku, a je le z obrobnimi beležkami profesorja Jožeta Pogačnika leta 1972 našel pod črto mesto v slovenski literaturi. Morda bi bilo v naslednjih zvezkih publicistične znanstvene serije »Raziskovanje avstrijske literature dvajsetega stoletja" v prihodnje potreba upoštevati tudi specifični prispevek slovenske in hrvaške manjšinske književnosti v Avstriji. Kurt Adel v svoji novi knjigi razčlenjuje kot germanist le avstrijsko nemško književnost kot sestavni del književnosti v nemškem jeziku.	Urad Nižjeavstrijske vlade na Dunaju pa je pravkar izdal 44-strani obsegajočo poblikacijo o letošnjih nižjeavstrijskih kulturnih nagrajencih. S sliko in esejistično mislijo Petra Kerscheta je predstavljen tudi Lev Detela. Peter Kersche je napisal tudi uvodno misel »Zasmehovanje neumnosti" v novo protivojno delo Leva Detela, ki kmalu izide pod naslovom »Tisočletna vojna" in za katero je v nemških in avstrijskih alternativnih krogih že pred izidom veliko zanimanja. Tozadevno važni so tudi Detelovi esejistični prispevki o alternativnih, naravo in človeka varujočih načinih življenja, ki izhajajo v avstrijskih alternativnih revijah.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANE KOREN, pd. Pežlnove mame se zahvaljujemo dekanu Leopoldu Kasslu, domačemu moškemu pevskemu zboru, pod vodstvom Jožka Boštjančiča, vsemu sorodstvu in vsem pogrebcem.	Družina Koren	
2
Kaplan je za hip pomislil, nato pa z rahlo zadrego dejal:
»Deloma imate prav, dobro ne zmaguje nujno in avtomatično. “
Prenehala sta govoriti. Šele čez nekaj minut je župnik spregovoril:
„Ne morem si misliti, zakaj Mlinarjevega tako dolgo zadržujejo? Kmalu bodo štiri ure, kar ga imajo v društvenem domu."
„Izprašujejo ga," je mirno dejal kaplan.
„Dozdaj so bili kratki v izpraševanju."
»Tokrat gre za hujšo zadevo."
»Kaj je mogel fant storiti tako hudega?"
»Izdal je."
Župnik je obstal sredi jedi.
»Izdal? Koga je izdal?"
»Italijane vendar, če so ga oni
zaprli, “ je odgovoril kaplan z rahlim začudenjem v glasu.
»Ne razumete me, gospod kaplan. Majhno zmoto ugotavljam v vaših besedah. Če je fant odkril kako italijansko skrivnost in jo sporočil partizanom, ne moremo takemu početju nikoli reči izdaja. Kako pa more Slovenec izdati Italijana? Kar človeški rod pomni, je imel za izdajo le zločin, ki je škodoval lastnemu narodu. “
Zadnje besede je spregovoril s povzdignjenim glasom.
Kaplan je jedel dalje, kakor da se ga besede ne tičejo, šele čez čas je dejal tiho in mirno:
»Mislim, da znova začenjava brezploden razgovor, kakor sva jih že toliko. Resnično mi je žal, da se v toliko pomembnih stvareh razhajava. Močno se bojim, da nobeden od naju ne bo drugega prepričal."
Nastal je molk. Župnik je odrinil
krožnik in si obrisal usta. Nato je vstal in se začel sprehajati, medtem ko je kaplan večerjal dalje. Župnik je prišel do okna, pogledal skozi oknice, nato pa se dalje sprehajal in dejal: »Čim bolj premišljujem o nekaterih vaših besedah, tem večji nemir me navdaja. Vaša navzočnost me je zadnje mesce pošteno zaskrbela."
Ustavil se je, potem pa se mu približal, kakor da se je v hipu odločil.
»Ne zamerite, če vam povem, kakor mi duša občuti. Bojim se za vas. Strah me je pred vami. Verjemite mojim besedam. Toda vedite, da me ni strah vaših jasnih in udarnih besed, temveč tistega nejasnega in temnega, kar stoji za njimi. “
Kaplan je medtem prav tako končal večerjo in stopil k peči, kakor da bi se kljub toplemu poletnemu večeru hotel ogreti ob njej, nato pa se je približal stolu in se naslonil nanj:
»Očitek jemljem nase, ne morem drugače, braniti se ali razlagati še ne izplača. Take očitke doživljajo udarne in izvidne čete vedno od svoje glavnine. Jaz jih bom očitno še mnogo doživel. Toda pripravljen sem na to. Radikalen kristjan pač nujno dela videz fanatika."
Naenkrat je začutil, da bi moral na župnikove besede drugače odgovoriti. Zato je nadaljeval:
»Zakaj na morete spoznati, da so
se nekateri pogledi na človeško skupnost temeljito spremenili? Nekatere časne vrednote so v zadnjem času zasenčile druge. “
Župnik ga je najprej od daleč poslušal, potem se mu je približal, ga gledal in skoraj ganljivo odmajal z glavo:
»Ne, ne, ne . . . Moj nemir je globlji in nepomirljivejši, dragi moj! Najini pogostni nesporazumi ne izhajajo iz različnih političnih in družbenih nazorov niti ne iz najinih različnih človeških ali, če hočete, verskih temperamentov, temveč iz dveh popolnoma različnih pojmovanj krščanstva. Da, dragi moj gospod, iz dveh različnih pojmovanj krščanstva. Nikar si tega ne prikrivajva. Dovolite, da vas na to opozorim prav nocoj, ko me obhaja čuden strah pred vami. “
Kaplana je za hip pretreslo:
»Kakšno pojmovanje krščanstva mi potemtakem pripisujete?"
»Do smrti sem žalosten, ko vidim, da evangeljske besede spreminjate v nečloveške bojne parole, “ je končal župnik.
Kaplan je dvignil glavo, obraz se mu je ostro napel, oči pa so se mu zaprle od notranjega zrenja.
»Gospod župnik, kako morete pozabiti na evangeljske besede: ,Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem na zemljo mir; nisem prišel, da
prinesem mir, ampak meč.1 Ali pa na besede: .Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kako želim, da bi se vnel!1"
Stisnil je roke in jih krčevito pri' vzdignil. Bruhnilo je iz njega:
»Delček tega ognja hočem biti!"
Župnik ga je gledal in za trenutek napeto pomolčal. V njem sta se mešala občutka jeze in usmiljenja. Srdito je spregovoril:
»Ne goljufajte! Spomnite se raje njegovih besed: .Spravi meč na njegovo mesto, zakaj vsi, kateri primejo za meč, bodo z mečem končani.1 Ne goljufajte, kajti dobro veste, kaj ie Kristus mislil s svojim nemirom! Iz Ljubljane prinašate pravo kugo, v vaših ideoloških katekizmih je strup, ki bo zamoril krščansko bistvo."
Kaplan se je znova prijel za naslon stola in naglo govoril:
»Eden izmed tistih sem, ki se tako dolgo ne morejo pomiriti, dokler krščanstvo ne bo postalo izključno vodilo sodobnega človeka. Zaradi slabega človeka in nemočnega kristjana krščanstvo pač ne sme ostati le v_ kotičku duše in na robu življenja. Čim' prej mora obseči vse življenje. Preoblikovati mora vsega človeka in dolo- j čati vrednost njegovega življenja. Od te zahteve ne smemo odstopiti. In v ta namen smemo uporabiti tudi silovitost."
naš tednik
Petek, 19. novembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Kar pa domače.
Sobota, 20. novembra:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 21. novembra:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 22. nov,?
,14.10—15.00 Koroški obzornik Solistična glasba.
Torek, 23. novembra:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mlada grla. — Otroci, poslušajte!
Sreda, 24. novembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže. — Cerkev in svet.
Četrtek, 25. novembra:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinska oddaja.
»Korenine vztrajnosti" — ponovitev
19. oktobra 1982 je RTV Ljubljana objavila 30-minutno oddajo o zgodovini Partizanskega in protifašističnega boja na avstrijskem Koroškem. Pri vsebinskem oblikovanju tega dokumentarne-Qa filma so sodelovali tudi sodelavci Slovenskega znanstvenega instituta v Celovcu in Zveze koroških partizanov, zato je oddaja v celoti objektivna in zgrajena na resničnih zgodovinskih podatkih. Poleg zgodovine NOB se skozi film prepleta tudi aktualni položaj slo-
venske manjšine danes, še posebej odnos Avstrije napram ohranjanju tradicij partizanskega, antifašističnega boja.
Oddaja je v javnosti vzbudila precej pozornosti, še posebej močni odmevi so prišli z avstrijske Koroške. V pismih, ki so prispela na RTV, so gledalci s Koroške predlagali, da oddajo „Korenine vztrajnosti" ponovijo, da bi jo lahko videlo čim več koroških Slovencev in tudi drugih.
Na ljubljanski televiziji so tej želji ugodili — ponovitev filma bo v nedeljo, 21. oktobra 1982, ob 11. uri in 25. min. — dopoldne na I. programu.
V naslednjem letu bo Izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani v ediciji Kondor Tagorejeva knjiga „Sadhana“. Vinko Ošlak je prevedel knjigo iz angleščine in napisal spremno besedo. V ponedeljek, 8. novembra, je v prostorih Društva slovenskih izobražencev v Trstu predaval o Rabindranatu Tagoreju in o njegovem vplivu na slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Že pred dvajsetimi leti je izšla pri Kondorju zbirka Tagorejevih pesmi. Po „Sadhani“ bo zdaj gotovo segla predvsem študirajoča mladina. Predavatelj je poskušal najti skupno duhovno osnovo pri Tagoreju in Kosovelu, saj je prav Kosovel opozoril v svojih pismih na to sicer manj znano, a zato ne manj pomembno delo tega nobelovca.
»Ne, ne, ne! Popolnoma nasprotno! Dobro je treba očistiti sile in nasilja."
»Človek je slab, treba ga je prijeti za roko in voditi. In pri tem ne poma-9ajo zgolj besede. Uporabiti moramo udi silo. Redki ljudje so sposobni ljubiti dobro, kadar ni povezano s silo. človeku je lastno prepričanje, da je s'la na strani tistega vzora, ki se zanj sam bojuje. Samotni kristjan je brezupen in nemočen človek."
Župnik se je mirno zazrl vanj, gla-Vo ie Pr' tem za spoznanje sklonil:
»Ko vas poslušam, za trdno vem, a je vaša tragika poganska. Smilite se mi! VMščete načelo enotnosti tam, Jer ga išče svet. Vi se ženete za u-c|nkom tako, kakor se za njim žene svet. Vi začenjate uporabljati silo in nasilje tako, kakor ju uporablja svet. z-ato boste propadli, kakor propada svet."
»Nočem, da bi dobro na zemlji propadlo, čeprav verujem v nadzemeljsko °zjo popolnost, “ se je mučil kaplan ln si šel z dlanjo preko potnega čela.
»To je nevera, dragi gospod Žgur, ajti samo neveren človek si mora sproti izmišljati laži, da se obdrži v Življenju. Uporabljate besede, ki jim ne Poznate več pomena. Okrog vas je Praznota, zato si pogled nanjo zakri-J/ate.z videzi. To je strašno! Zapomni-
e si. slabo ne more nikoli roditi dobrega."
Kaplan je sredi župnikovih besed znova sedel za mizo in se zazrl v petrolejko. Dolgo je vladala tišina. Pretrgal jo je s tihimi besedami:
„Vi ste bili mladi v srečni dobi, ko je bil svet vsaj še navidezno enoten, mi pa živimo svojo mladost v popolnoma razbiti dobi. Vse je razdrobljeno v človeku in izven njega. Prav zato pa si danes mlad človek tem strast-neje želi enotnosti vsega, kar obstaja. Bolj kakor ste to morali vi nekoč, verjemite mi. Naša težnja po enotnem počelu se je spremenila v strast in ta strast se ne more potešiti prej, preden cilj ne bo dosežen. Ne moremo več iz svoje kože, del današnjega sveta smo, take ste nas naredili. Če s tako čezmernostjo izražamo logiko duha in dialektiko sile, kakor nam to nekateri v Ljubljani očitajo, potem ste tega krivi vi! Tragična mladina smo, toda prepričan sem, da naša tragika ni zgolj poganska . .
Župnik je prav tako sedel za mizo, med njima je popustila napetost. Ana je odprla vrata in jih znova zaprla. Ni-kakega glasu ni bilo slišati od zunaj, le vešča je priletela skozi okno in začela plahutati okrog svetilke.
Kaplan je z dlanmi nad očmi spregovoril, kakor da bi zaključil prejšnje besede:
„Tu sem, ne morem drugače, Bog mi pomagaj! “ (Dalje prihodnjič)
1
MUSTRI JU
iM
-	i r
PETEK, 19. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV —
10.30	Melodija Mississippija — 12.15 Češka jesen — 13.00 Poročila
—	17.00 Am, dam, des — 17.30 Halo Spencer — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Pan optikom — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kotan — 21.20 Jolly joker — 22.10 Šport — 22.20 Nočni studio — 23.20 Poročila.
SOBOTA, 20. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Šolska TV — 10.35 Dopoldanski koncert — 11.25 Balet
—	11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 15.30 Cirkus Renz — 17.00 Od otrok za otroke — 17.30 Fliper
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Heinz Con rad s
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Na znak se začne — 22.05 Klimbim
—	22.50 Šport — 23.45 Poročila.
NEDELJA, 21. novembra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Igra — gradbeni kamen življenja — 15.15 Mestece Anara — 16.40 Muminsovi — 17.05 Nadaljevanja ni! — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Orpheus — 21.15 Tudi jaz sem bil mladenič s kodrastimi lasmi — 22.15 Šport — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 22. novembra:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des
—	9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV — 10.30 Arsen in čipkaste kapice — 12.35 Nepal — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des —
17.30	Bil je nekoč .. . človek . . . — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dogodivščine v divjini — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih ,— 21.10 Profesionalci — 22.00 Večerni šport — 22.30 Poročila.
iHHi
Kotan — v petek, 19. 11., ob 20.15 uri v FS 1
TOREK, 23. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Delovno mesto na letališču — 10.30 Cirkus Renz — 12.00 Oče in sin — 12.10 Šport ob ponedeljkih — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dick Turpin — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Teleobjektiv — 21.00 Človek — 21.40 Literarna revija — 22.30 Poročila.
SREDA, 24. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Mestece Anara — 12.00 Moja pripovedka — 12.15 Teleobjektiv —
13.00	Poročila — 17.00 Lutkovni cirkus — 17.30 Pinokijo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Teleski — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ženske v belih haljah — 21.45 Šport.
ČETRTEK, 25. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska oddaja — 10.30 Ženske z belimi haljami — 12.00 Ni lepše dežele — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila —
17.00	Am, dam, des — 17.30 Pet prijateljev — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Pogled v lonec — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bilanca življenja — 21.15 Na poti v Hollywood — 22.55 Šport — 23.45 Poročila.
PETEK, 19. novembra: 17.00 Igra gradbeni kamen življenja — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Tele-med — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Strahotna soba — 0.00 Poročila.
SOBOTA, 20. novembra: 15.30 Haydn gala — 17.00 Ljuba družina
—	18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Ljudski odvetnik — 20.15 Vrt češenj — 22.35 Vprašanja kristjana —- 22.40 Odvetnik — 0.15 Poročila.
NEDELJA, 21. novembra: 16.25 Prečastitemu knezu — 17.00 Po razpihanih sledovih — 17.45 Trodimen-zionalni zvoki — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Sobota, nedelja, ponedeljek — 21.55 Uporniki Liang shan Po — 22.40 Sto mojstrskih del
—	22.50 Poročila.
PONEDELJEK, 22. novembra:
18.00 Perspektive — 18.30 Beg iz zlate dežele — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Princ — 21.10 Kot v času An-drea Hoferja — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ura hčera — 23.50 Poročila.
TOREK, 23. novembra: 17.45 Šolska oddaja — 18.00 Orientacija —-
18.30	Beg iz zlate dežele — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem po poklicu? — 21.03 Dallas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 24. novembra: 18.00 „Dežela in ljudje — 18.30 Beg iz zlate dežele — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kulturni žurnal — 21.05 Glasbena scena — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Umetnine — 23.40 Poročila.
ČETRTEK, 25. novembra: 17.45 Šolska TV — 18.00 Na poti po Avstriji — 18.30 Beg iz zlate dežele —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Narodna glasba — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Club 2.
1
LJUBLJMNM
PETEK, 19. novembra: 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Prvi cvetovi — 17.50 Telestart 81 — 18.25 Obzornik — 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine — 18.55 Za zdravo življenje — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Fantje s Hill Streeta — 20.55 Zrcalo tedna — 21.15 Nočni kino: Slavje se lahko začne —
23.10	Poročila.
SOBOTA, 20. novembra: 8.00 Poročila — 8.05 Mišje prigode — 8.15 Pedenjžep — 8.35 Ciciban, dober dan — 8.50 Prvi cvetovi — 9.20 Samo Katka — 9.50 Pisani svet — 10.20 Povezave — 11.10 Pozdravljena, Makedonija — 11.25 Po sledeh napredka — 11.55 Čas, ki živi — 12.25 Poročila — 13.25 P J v nogometu: Rijeka : Željezničar — 15.30 P J v rokometu:	Kolinska Slo-
van : CZ — 17.05 Poročila — 17.10 Bajeslovni Fittipaldi — 18.45 Naš kraj: Rakitna — 19.00 Miškolin — Šole je konec — 19.10 Risanka — 19.30 TV D — 20.00 Počakaj do teme — 21.45 TV teka — 22.45 Poročila.
NEDELJA, 21. novembra: 8.35 Poročila — 8.40 Živ žav — 9.25 Človekova glasba — 10.20 SKAG —
11.10	TV kažipot — 11.30 Čas, ki živi — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.50 Poročila — 14.55 Vozovnica v eno smer —
15.40	Dvojnica — 17.15 625 — 17.45 Športna poročila — 18.00 Sestanek v nebotičniku — 18.50 Ne prezrite — 19.23 TV in radio nocoj
—	19.30 TVD — 20.00 Kože —
21.15	Športni pregled — 21.45 Poročila.
PONEDELJEK, 22. novembra:
8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
17.00	Poročila — 17.05 Povezave —
17.55	Kruh skozi stoletja — 18.25 Obzornik — 18.45 Hit meseca — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 35 mm filmska delavnica — 21.30 V znamenju.
TOREK, 23. novembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 15.45 Šolska TV — 17.15 Poročila — 17.20 Mišje prigode — 17.30 Pustolovščina — 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore — 18.20 Mozaik
—	18.25 Ljubljanski obzornik —
18.40	Mostovi Hidak — 18.55 Knjiga — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.40 Propagandna oddaja —- 20.45 Berlin-Alexander-platz.
SREDA, 24. novembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.35 Poročila — 17.40 Ciciban, dober dan
—	17.55 Samo Katka — 18.25 Kočevsko-ribniški obzornik — 18.40 Od vsakega jutra raste dan — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD —
20.00	Film tedna,, Valentina, Valentina — 21.45 V znamenju.
ČETRTEK, 25. novembra: 8.35 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 15.20 Šolska TV — 16.50 Poročila —
16.55	Zbis: Bajke med rožami —
17.15	Zapisi za mlade — 17.55 Mozaik kratkega filma: Ni prostora za strahopetce — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Bobu bob — 21.10 Odsevi vzhajajočega sonca — 21.55 Poročila.
LJUBLJMNM
PETEK, 19. novembra: 17.25 TVD
—	17.45 Plavica — 18.15 Koraki — 18.45 Komunistična in revolucionarna pesem — 19.30 TVD — 20.00 Vidiki — 20.50 Zagrebška panorama
—	21.05 Glasbeni trenutek — 21.10 čudna družina.
SOBOTA, 20. novembra: 15.45 Pusti me pri miru — 16.55 Dediščina za prihodnost — 17.40 Kapelski kresovi — 19.00 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder
—	20.30 Pisatelji revolucionarji — 21.05 Poročila — 21.10 Človek in čas — 21.40 Športna sobota —
22.00	Iz klasičnega vrta.
NEDELJA, 21. novembra: 10.30 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 18.00 Zlata Pirueta — 19.00 Reportaža z nogometne tekme Hajduk : CZ — 19.30 TVD — 20.00 Življenje na zemlji — 20.55 Poročila — 21.05 Lov za zakladom.
PONEDELJEK, 22. novembra:
17.25 TVD — 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno — 18.00 Narodne pravljice
—	18.15 Ljudje pripovedujejo — 18.45 Jesenska serenada — 19.00 Športni Grafikon — 19.30 TVD —
20.00	Znanost — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Vse je bilo le glasba.
TOREK, 23. novembra: 17.25 TVD
—	17.45 Pustolovščina — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Večer za tamburico — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Dokumenti revolucije.
SREDA, 24. novembra: 17.25 TVD
—	17.45 Radost Evrope — 18.15 Obramba in samozaščita — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — 21.45 TVD.
ČETRTEK, 25. novembra: 17.25 TVD — 17.45 Trnjeva trdnjava — 18.15 Šola zelenega načrta — 18.45 Humor Vojvodine — 19.30 TVD — 20.00 Kino oko.
V petek, 14. 11. zvečer je bil v Auli sloveniki občni zbor Slovenske športne zveze. Občnega zbora so se udeležili zastopniki včlanjenih športnih društev, predstavnik Zveze telesno kulturnih organizacij Slovenije ter oba slovenska koroška časopisa.
Predsednik Športne zveze Danilo Prušnik je v svojem poročilu izčrpno podal delovanje Športne zveze v pretekli delovni dobi. Poudaril je važno vlogo Slovenske športne zveze ter v njo včlanjenih športnih društev za slovensko narodno skupnost na Koroškem in obenem nakazal glavne težave, s katerimi se morajo boriti športna društva, da lahko delujejo uspešno. Kljub temu, da proračun Športne zveze ni prevelik, so odgovorni skušali po svojih finančnih možnostih podpirati včlanjena društva. Poleg gmotne podpore so skušali svojim članicam nuditi tudi pomoč pri organiziranju prireditev ter pri opravljanju društvenih poslov. Predsednik je ugotovil, da število včlanjenih društev ter število članov iz leta v leto raste, kar kaže, da se Slovenci v svojem prostem času vedno bolj ukvarjamo s športom. Tako doprinašajo slovenska športna društva na podeželju svoj delež k ohranjevanju slovenskega življa na Koroškem.
Blagajnik Mirko Kunčič je v svojem poročilu ugotovil, da je Športna zveza svoje finance za leto 1982, katere glavno breme je nosila Zveza slovenskih organizacij, že v glavnem razdelila. Na žalost iz poročila ni bilo razvidno, kdaj bo SAK dobil drugo polovico njemu na njegovem zadnjem občnem zboru obljubljene podpore. Tako je po občnem zboru tajnik SAK, Borut Sommeregger, napram našemu listu izrazil nezadovoljstvo članov in odbornikov SAK o postopanju Športne zveze. SAK namreč od Športne zveze ne dobi njemu namenjenega denarja. Tajnik SAK je poudaril, da SAK trenutno dobi od
NT in NSKS šestkrat večjo podporo kot od Športne zveze. Prepričan je, da se odborniki ZSO s tem postopanjem Športne zveze gotovo ne strinjajo.
Po izčrpni diskusiji o aktualnih
problemih športnih društev je občni zbor dal sledečemu odboru svoje zaupanje: predsednik Danilo Prušnik, podpredsednik dr. Janko VViegele, tajnica mag. Maja Millo-nig, blagajnik Mirko Kunčič. Nadaljnji odborniki: mag. Anton Mal-le, mag. Millan Kupper, mag. Mirko Oraže, dr. Ludvik Druml, Lubo Ur-bajs, VValter Gutovnik, Joži Hribar, Franci VViegele, Matevž VVieser, Franci Štern, Justin Polanšek.
Predsedniku in odboru želimo v novi delovni dobi obilo uspeha.
PREMIERA
LUTKE KPD ŠMIHEL
Nastopajo: Krista Jernej - Niko Krištof - Veronika Kušej -Jože Picej - Marta Sadjak - Ervin Vavče Režija in scena: Saša Kump
Prireditelj: Lutkovna skupina KPD "Šmihel"
Kraj:	FARNA DVORANA v Šmihelu
čas:	nedelja, 21,nov.1982, ob 10.30 (po maši)
Naš športni reporter
piše Silvo Kumer
Pretekli teden /e imela Slovenska športna zveza svoj občni zbor. To je prilika, da na kratko ocenimo delovanje slovenskih športnih društev. Z veseljem lahko ugotavljamo, da se iz leta v leto vključi v Slovensko športno zvezo več novoustanovljenih športnih društev. Na
drugi strani pa zopet športna društva na podeželju s ponosom kažejo na pozitivni razvoj članstva. Na vsak način je to zeio razveseljiv razvoj, kajti vsi vemo, da lahko profitira od tega predvsem naša narodna skupnost.
Slovenska športna društva so razsejana po vsem dvojezičnem ozemlju. Društva se ukvarjajo s skorajda vsemi športnimi panogami — od nogometa preko namiznega tenisa do zimskega športa. To je predpogoj za uspešno delovanje, kajti da-
našnji športniki se ravno tako ukvarjajo z vsemi športnimi panogami in s tem stavijo precejšnje zahteve na svoja društva. Tega tudi slovenska društva ne smejo prezreti in se morajo, če hočejo v svojih društvih nadalje uspešno zbirati slovenske športnike, enostavno prilagoditi
željam svojih članov. To ni lahko, ker so s tem povezane precejšnje težave, predvsem finančne in organizatorične narave.
Naša športna društva ne prejemajo od oblasti subvencij. In če že uspe kakšnemu društvu dobiti subvencijo, pa je ta navadno precej pičla. To je ena glavnih težav, s katerim se morajo boriti slovenska društva. Drugi problem, s katerim se morajo naša društva boriti je, da naši sodeželani ne upoštevajo in ne akceptirajo slovenskih
društev. To je problem, ki potem prizadene tudi slovenske športnike.
Teh težav sta izvzeti mdr. športni društvi DSG Sele in Za-homc. Selani vsako leto prirejajo odlične namiznoteniške turnirje, ki spadajo v avstrijskem merilu med najboljše. Dosežke športnega društva Zahomc, pa lahko vsako leto zasledujemo pred televizijo, ker zahomški skakalci osvajajo ne mednarodnih prireditvah številna mesta. Seveda pri tem ne smemo poziti SAK, ki je predvsem v zadnji sezoni nedeljo za nedeljo dosegel na igriščah odlične uspehe. To so, lahko bi rekli, „zlate" izjeme. Drugim društvom ne gre tako dobro. Njihove prireditve so sicer dobro obiskane, toda skorajda samo od Slovencev. Poleg tega se pa morajo še boriti s problemom, da se njihove prireditve smatrajo le kot zabava in izpopolnitev prostega časa. Nedvomno je to ena izmed nalog športnih društev, toda na drugi strani je potrebno nuditi članom in javnosti več, namreč na eni strani obdržati v društvih slovenski živelj, na drugi strani pa gojiti vrhunski šport.
Vse to združiti je težko. Če se boste pa udeležili naslednje prireditve vašega športnega društva, boste mogoče celo gledali prireditev z druge perspektive in mogoče v bodoče sami skušali doprinesti svoje k uspešnemu delovanju društva.
Slovenska športna društva
Ob robu povedano
Občinska seja v Žitari vasi. Sklicana je bila na zahtevo delavne Enotne liste. Polovico točk je prispevala in predlagala EL. Jasno je, da je to absolutno vladajočim socialistom hud trn v peti. Če bi mogli in hoteli (VVon ma kennten ...), bi se najrajši izognili seji in bi, če bi mogli, te štiri točke najraje spodili z dnevnega reda. To je brez-dvomno povedal tudi Miha Pe-pelnar, ki pri sejah po navadi dolgo molči. Kadar pa le odpre
kot opažne deske, niso razbiti kot šipa pri zadnjem vhodu v šolo. Morda bi tudi ti napisi odpadali, če bi jih dala pritrditi občina. Za te napise so se Miha in njegovi socialistični bratci ter žlahta ljudske stranke tako ihtavo brigali, da so ob vsem pozabili na košnjo trave okoli šole, na neporavnane račune in še na marsikaj drugega. Pozabili pa so tudi na odkrito, prijateljsko in pošteno sožitje v občini. Ker pač drugače niso mogli EL do živega, je skušal Miha Pepelnar zbijati predloge Enot-
<
Prazna slama žitrajskih socialistov
usta, pa svoje pove. Kot sam misli, seveda samo pametne, jedrnate in tehtne stvari. Tako misli on. In tudi v petek je dolgo molčal, nazadnje pa le izustil, da bi socialisti že drugače postopali, če bi mogli. Ja, če se ne bi morali tudi oni držati Splošnega občinskega reda. Taisti Miha Pepelnar pa je potem pri točki, ko so obravnavali hude pomanjkljivosti na novi šoli in s tem tudi zamude župana in občine, dejal: „Mir hom holt anige Sochen zuviel und anige zuwenig“ — Jmamo nekaj stvari preveč, drugih pa premalo". Kaj je s tem mislil, je bilo vsakomur jasno. Zagnal se je na dvojezične napise, ki so tako dobro pritrjeni, da ne odpadajo
ne liste in je pri tem poslu klavrno pogorel. Socialisti se očitno bojijo tega, da bi si občani rekli „Mi imamo preveč odbornikov ene in premalo druge delavne frakcije v občinski sobi."
V petek so vsi navzoči lahko videli „nezrušljivo“ slogo in enotnost žitrajskih socialistov. V „času kot današnjem" je pač potrebno, da vlada sloga. Sploh pa sloga med enim in drugim Mihanom P., eden socialistični župan, drugi socialistični občinski odbornik. Saj že vrabci čivkajo raz streh, da se imata najbolj rada, kadar sta drug od drugega najbolj oddaljena.
o socimio
Pred kratkim je KDZ ponovno sprožila akcijo „Dvojezični hišni napisi". Akcija doslej poteka sorazmerno dobro, saj nam je uspelo poleg tistih, ki so si dvojezične hišne napise nabaviti že prej, najti nekaj nad trideset novih naročnikov. Zavedamo pa se, da naših možnosti še nismo popolnoma izrabili in da bo treba še več pomu-janj, saj smo si zastavili cilj: do novega leta bi naj bilo prodanih sto dvojezičnih hišnih napisov. Tako naši člani v svojem prostem času vprašujejo pri slovenskih hišah širom Koroške, če bi ne želeli tudi oni na zunaj pokazati, da je dvojezično bolje.
Menimo, da bo slej ko prej tudi pri Vas nekdo od KDZ-jevcev potrkal na duri..	ODBOR KDZ
MOHORJEV dijaški dom Marija-nišče, išče kuharja. Takojšen nastop službe. Informacije pri vodstvu dijaškega doma, pod naslovom: Rudolfsbahngiirtel 2, 9020 Celovec
Prijatelji SAK!
V soboto igra SAK v VVolfsbergu-Priel. Igra se začne ob 14. uri. Pridite v Wolfsberg-Priel in podprite naše moštvo!