številka 19
Celje, 12. maja 1988
0a 19 * leto XUI • cena 500 din
^[TEDNIK JE fiUVSILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC|
Majski ukrepi - ne bo
nam lahko
NT se je pogovarjal z dr. Davorjem
Savinom. Stran 4.
Kup Sito! zaradi nekaj pedi zemlje
Tragedija v Spodnjem Sečovem pri Rog. Slatini. Stran 13.
Maj naj bo po meri mladih
Kaj so pripravili mladi v mesecu mladosti? Stran 5.
akupovalna mrzlica le
Mela tudi Celjane
ivimo v času, ko je vse postaljeno
flavo. Včasih smo pred 15. v mese-
preštevali denarce in razmišljali,
io jih bomo obrnili, da bomo »zvo-
« do plače. Mesec maj pa je vse
itavil na glavo. 15. maja se nam
ttreč obeta odmrznitev cen in če-
IV nihče ne ve še nič določnega,
Bje sklepajo, da se bodo živila in
t ostalo močno podražilo, zato so
povedali napad na trgovine,
'ajbolj v teh dneh »trpijo« samopo-
fžne trgovine. Iz Merxovega skla-
da tovornjaki komaj uspejo dovoj
dovažati samopostrežbam slad-
'olje, kavo, pralni prašek... Ker pa
\' Merxu povečano povpraševanje
prvomajskih praznikih pričakovaU,
Se dobro založili in zatrjujejo, da
•oljskih trgovinah ne bo ničesar
pikalo.
''}'o pa je tudi v trgovinah, kjer pro-
^0 belo tehniko ipd. V prodajnem
'^fu Kovinotehne na Hudinji so
Povedali, da se je prodaja v zad-
^^neh močno povečala, ničesar si-
;^ne primanjkuje, ljudje pa še ved-
■^k posegajo po pralnih strojih, šte-
".•^ih, zamrzovalnikih, zlasti Gore-
'^gače pa so nam povedali v celj-
''lektrotehni. Vodja prodaje, Igor
Korošec, je brez dlake na jeziku pove-
dal, da trenutno nimajo naprodaj iz-
delkov iz Gorenja in namignil, da očit-
no v tej tovarni čakajo na 15. maj, ko
bodo lahko svoje izdelke podražili.
»Še pred pol leta kupci niso posegali
po izdelkih, narejenih v sosednjih re-
publikah, letos pa se močno pozna, da
kupna moč pada in da ljudje radi kupi-
jo televizorje drugih proizvajalcev. Go-
renje, na primer, sploh ne izdeluje več
črnobelih TV sprejemnikov, Iskra iz-
deluje le tiste, z malim ekranom, na
jugu pa črnobele sprejemnike še izde-
lujejo in le-ti so naprodaj po nižji ceni.
»Povprečni osebni dohodek ljudi bi
moral biti okoli milijon dinarjev, da
bi si lahko privoščili, da bi jim za
nakup pralnega stroja pri plači pet
mesecev odtegovali po 300 tisoč di-
narjev,« je povedal Korošec.
Pri nas je po prvomajskih praznikih
promet nekoiko povečan, vendar kar
prodajamo tehnično robo, ne bi mogel
reči, da ljudje k nam drvijo tako mno-
žično kot samopostrežne trgovine. Tu-
di zaloge so precej veUke, po drugi
strani pa nismo založeni tako kot bi
morali biti.« IS.U.
Letos praznujemo
125-letnico RK
In 35-letnico
krvodajalstva
Letos mineva 125 let od ustano-
vitve Rdečega križa, ki danes de-
luje skoraj v vseh državah sveta,
saj je na vseh petih celinah orga-
niziranih 145 nacionalnih društev
Rdečega križa in Rdečega polme-
seca. V Sloveniji je vsak tretji pre-
bivalec član RK. Cilj te prosto-
voljne organizacije je, da s svojim
celotnim delom in s humanitarni-
mi nalogami prispeva k miru.
Mednarodni dan RK (8. maj) pri
nas povezujemo s tednom RK, ki
traja od 8. do 15. maja. V tem času
se sprejemajo novi člani, organizi-
ra se velika akcija zbiranja obla-
čil, denarnih prispevkov v delov-
nih organizacijah ter seznanja jav-
nost o humanitarni dejavnosti te
organizacije.
Letos bo 26. maja že dvajseta
akcija zbiranja oblačil, posteljni-
ne, obutve in šotorov, krvodajal-
ske akcije pa potekajo vse leto.
Aktivisti Rdečega križa nudijo
pomoč starejšim ljudem, invali-
dom in drugim ljudem. Skrbijo
tudi za higienizacijo okolja, v Ce-
lju pa je občinska organizacija
RK znana po izjemni dejavnosti
mladih, ki se odvija na šolah v ok-
viru predavanj Humanizacija
med ljudmi.
Ob prihki praznovanj obletnic
RK je izšla knjiga Ivice Žnidaršič
»Rdeči križ za humanizem, razvoj
in mir«, ki daje strnjen pregled
pomembnih mejnikov in dogod-
kov v razvoju RK in Rdečega pol-
meseca. Novosti iz založniške de-
javnosti RK Slovenije sta tudi zlo-
ženki o tem, kako očistimo stra-
nišča in kako obvarujemo zdrave
zobe. Po nekaj manj kot desetih
letih pa je izšla dopolnjena knjiži-
ca dr. Borisa Cibica Znižajmo vi-
sok krvni tlak.
Z. S.
6l|e se vztrajno odpira
■opiranje v druge republike in iz-
■^eja naše države je stalnica, ki ji
|*'Ju vztrajno sledijo že več let.
[*.tenje z občinami v Jugoslaviji
'f'- a vztrajno presega zgolj poli-
^ ^tike in je že preraslo v poslov-
lUlturno in športno sodelovanje.
3 dneh je to znova potrdil obisk
^oratene občine Sombor.
^^hno velja tudi za stike preko
• Ob koncu prejšnjega tedna je
J Celju delegacija iz Singena
C|^i republiki Nemčiji in vse ka-
_"o trdna narnera o širitvi prija-
teljstva in sodelovanja pripeljala tudi
do zaželjenega gospodarskega sodelo-
vanja, pri čemer Celje najbolj zanima
prenos tehnologije in možnosti proda-
je izdelkov.
Danes pa v Celju pričakujejo tudi
predstavnike društva Slovenija iz
partnerskega mesta Grevenbroich,
prav tako iz Zvezne republike Nemči-
je. V soboto bodo svojo dejavnost
predstavili v atriju na Tomšičevem tr-
gu, obisk pa bo še ena priložnost za
poglabljanje stikov med obema me-
stoma. MBP
KOMENTIRAMO
Navidez nova obleiia
sprotne šivilje
Letošnji maj, mesec mla-
dosti, je vsaj vnaprej videti
kot navidezno nova, pražnja
obleka, ki jo je izdelala spret-
na šivilja. Na prodaj je sicer
v butiku, kjer slovijo po le-
pih, izvirnih modelih, na ka-
kovost dela pa ne pazijo naj-
bolj. In še nekaj je ob pozor-
nejšem pogledu mogoče
opaziti - lepa, pražnja obleka
je pravzaprav le predelan,
obnošen star model.
Štafete mladosti nimamo
več. Vsaj tiste osrednje, vse-
jugoslovanske, za odpravo
katere so se zavzemali slo-
venski in kasneje s svojo po-
budo uspeli vojvodinski
mladinci. Imamo nekaj na-
domestkov, mednje sodi re-
cimo štafeta PTT, vendar ti
nadomestki ne morejo povr-
niti blišča prejšnje.
Še vedno pa imamo oziro-
ma bomo imeli osrednjo pri-
reditev na stadionu JLA
v Beogradu. Naročniki - pa
vzemimo za primer spet
obleko - so najprej razpisali
natečaj in zbrali več kot 20
različnih predlogov za nov
model. Zal, nobeden ni
ustrezal. Pa ne zato. ker bi
bili mladinski kreatorji si-
rom Jugoslavije tako ne-
spretni in neaktualni, ampak
zato, ker je naročnik pozabil
povedati, kaj hoče. V razpis-
nih pogojih je menjal obleko
za vsako priložnost, na kon-
cu pa seje izkazalo, da si želi
izrazito večerne, slovesne to-
alete. Pa jo je dal izdelati
strokovnjakom, umetnikom,
ki so že uveljavljeni in priz-
nani, in jim gre resnično za-
upati.
Nekaj ugovorov, da model
ni najbolj moderen, da se
v njem nekateri ne bi počuti-
li najbolj udobno, da ni nare-
jen po pravih merah in tudi
ne najbolj eleganten, je sicer
bilo - a naročnik je bil vse-
eno zdovoljen. Resnejši po-
mislek je sprožila le odloči-
tev mladincev Jugoslovan-
ske ljudske armade, ki so bili
trdno prepričani, da se v svo-
jih uniformah počutijo bolje
kot v priložnostni coctayl-
obleki.  A  želja  naročnika
- Zvezne konference jugo-
slovanske mladine -je vzdr-
žala tudi to.
Pa je vse to za slovenske
mladince vseeno le izdelana
scenografija in kostumogra-
fija, ki jim ni najbolj všeč.
Odločili so se - na Republi-
ški konferenci slovenske
mladine - da tudi letos dajo
priložnost modnim obliko-
valcem, začetnikom, ki še ni-
majo svojih butikov in uve-
ljavljenih imen. V mesecu
mladosti se bodo tako obla-
čili v doma narejene, izvirne
- čeprav v osnovnih modnih
črtah zelo podobne - obleke,
ki sicer ne bodo sodile na
klasične modne revije viso-
ke večerne mode, narejene
pa bodo po meri!
IVANA FIDLER
Ta teden dvakrat na Kozjanskem
Kar dve stalni akciji Nove-
ga tednika in Radia Celje bo-
sta v tem tednu v občini
Šmarje pri Jelšah.
V četrtek bo naša ekipa no-
vinarjev v Zibiki, kjer smo,
skupaj s to krajevno skupnost-
jo, pripravili leteče uredništvo
in ustni časopis. Dopoldne in
del popoldneva bomo torej »na
terenu« beležili in merili utrip
kr^a in njegovih posebnosti,
zvečer ob 20. uri pa se bomo
s krajani srečali v zibiški dvo-
rani gasilskega doma. Mi bo-
mo s sabo pripeljali Šaleške
fante in pevko Majdo Petan,
svoj program pa pripravljajo
tudi Zibičani.
V petek se bomo preselili
v Bistrico ob Sotli, kjer bodo
ponovno obeležili dan šole Ma-
rije Broz in predstavili široko
paleto interesnih dejavnosti.
Ze osmič zapored pa se bo zna-
ni celjski šahist Franc Pešec
v šahovski simultanki spopri-
jel s 96 učenci. S sabo bo pripe-
ljal gosta, ki mu bo pomagal
pri nekajurnem možganskem
naprezanju. V Bistrici ob Sotli
bodo tega dne tudi predstavni-
ki ŽTO Celje, ki s to celodnev-
no osnovno šolo na Kozjan-
skem sodelujejo že vrsto let.
M. A.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
12. MA,
Za še tesnejše sodelovanle
Ob obisku delegacije Iz Sombora
Tridnevni obisk v Celju
so v torek zaključili pred-
stavniki pobratene občine
Sombor. V tem času so se
pogovarjali o tesnejših obli-
kah sodelovanja obeh občin
na področju gospodarstva,
kulture in športa. Pri tem so
ugotovili, da so se ponekod
v zadnjih letih medsebojni
stiki uspešno razvijali,
medtem ko so za druga po-
dročja ugotavljali, da bi bi-
lo lahko sodelovanje boljše.
Iz analize, ki jo je pred leti
izdelal celjski Razvojni cen-
ter in ugotavljal možnosti ter
oblike sodelovanja obeh ob-
čin je razvidno, da obstajajo
možnosti in potrebe povezav
gospodarskih dejavnosti
obeh občin. Doslej so dokaj
uspešno sodelovali zlasti
v kovinarski dejavnosti in si-
cer je somborska delovna or-
ganizacija Bane Sekulič, na-
šla skupni jezik s Kovinoteh-
no tudi pri kooperacij skih
poslih z Avstrijo in ZRN.
V zadnjem času se dogovar-
jajo o novem proizvodnem
programu somborske orga-
nizacije-proizvodnji poseb-
nih orodij - ki bi bil zanimiv
tako doma kot na tujem.
V začetku so računali tudi na
sodelovanje Ema, ki pa se ni
vključil. V tekstilni industri-
ji je prišlo do prvih stikov
med Toprom in organizacijo
Crvena zvezda in računajo,
da bo po izboljšanju poslova-
nja v Topru to sodelovanje
zaživelo.
Še največje možnosti vidi-
jo tako predstavniki Celja
kot Sombora v sodelovanju
Merxa in Polj opri vrednega
kombinata. Ti stiki so bili tu-
di spodbuda za podpis listi-
ne o pobratenju in za sodelo-
vanje na ostalih področjih.
Od začetnih stikov pa je
v zadnjem času prišlo do za-
stojev. Tako eni kot drugi ne
računajo le na sodelovanje,
ko gre za odkup pšenice in
koruze, pač pa naj bi našli
oblike sodelovanja tudi, ko
gre za izdelke predelovalne
industrije. Tako si predstav-
niki Sombora želijo, da bi se
njihovi prehrambeni izdelki
pojavljaU na policah naših tr-
govin, predstavniki Merxa
pa so omenili možnost pove-
zave pri oskrbi obratov druž-
bene prehrane v Celju. V pri-
hodnje pa naj bi se dogovori-
li o dolgoročnih oblikah so-
delovanja, zlasti v kmetij-
stvu, pri tem pa niso pozabiU
ekologije, o kateri tudi
v Somboru vse bolj razmi-
šljajo._
Med obiskom predstavni-
kov Sombora so se športni-
ki somborskega kombinata
pomerili z ekipami Merxa
v namiznem tenisu, odboj-
ki,, malem nogometu, stre-
ljanju, kegljanju in šahu.
V likovnem salonu pa so od-
prli razstavo del Milana Ko-
njoviča iz Sombora.
Prihodnje srečanje bo ver-
jetno jeseni, ko bodo Celjani
obiskaU Sombor in takrat
naj bi s seboj pripeljali tudi
igralce Slovenskega ljudske-
ga gledališča. Vendar pa se
bodo o pogostosti srečanj še
dogovorih, vsekakor^ naj bi
bila v skladu z možnostmi
obeh občin. TC
Pomagajmo
Humanitarna organizaci-
ja na sluhu prizadetih ljudi
za celjsko območje šteje
715 članov, do tega jih je
aktivnih 420. Vsi ti ljudje,
ki se upravičeno čutijo
odrinjeni na rob naše druž-
be, saj so vedno na koncu
seznama, ko se delijo de-
narna sredstva, svojo dose-
danjo dejavnost opravljajo
v nemogočih prostorih
brez oken. Za 40-letnico de-
javnosti mislijo usposobiti
.staro in odpisano hišo, ki
so jo kupili lani v Lesničar-
jevi ulici (nad Skalno klet-
jo) v Celju.
Ker je ta enostanovanj-
ska pritlična stavba neupo-
rabna za vselitev, so se
slušno prizadeti ljudje iz
celjskega območja odločili,
da jo bodo sami adaptirali.
Za vse, ki bi tem ljudem
radi pomagali posreduje-
mo njihov žiro račun:
50700-678-45-447.
Marca meseca letos so
pričeli z akcijo zbiranja
sredstev in materiala. Od-
poslali so 2746 prošenj
v pet občin in s to akcijo
seznanili vse družbenopoli-
tične dejavnike, sise, delov-
ne organizacije in privatni-
ke. Do danes so prejeli 1,6
miUjona dinarjev. Vendar
optimizem slušno prizade-
tih ni upadel, čeprav so se
znašli v hudi časovni in de-
narni stiski. Sami so popri-
jeli za delo in do zdaj očisti-
li prostore v hiši in okoli
nje. Prostore potrebujejo
za govorne v^e, za video
programe in ostale dejav-
nosti, ki jih do zdaj niso
mogli razvijati. Računajo
na pomoč ljudi, sorodnikov
in tistih, ki vedo k^ pome-
ni biti gluh in zato odtrgan
od ostalega sveta.
ZDENKA STOPAR
Ne gre za ukinitev sisov
v Laškem še vedno ni do-
končne odločitve o tem, ali
bodo izpeljali predlagani
program združitve strokov-
nih služb sisov z upravnimi
organi ali ne. Napovedi, da
naj bi se o tem odločili že do
meseca maja, so se izkazale
za preveč optimistične.
Skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti, ki so
se zvrstile konec aprila, so
sicer obravnavale predlaga-
ne spremembe, vendar dele-
gati dokončne odločitve še
niso sprejeli. Načelno so si-
cer podprli predlagano orga-
niziranost dela, zahtevali pa
so podrobnejšo analizo sta-
nja v DSSS SIS. Podpora pa
se nanaša le na reorganizaci-
jo strokovnih služb družbe-
nih dejavnosti, medtem ko je
za sise materialne proizvod-
nje prevladalo mnenje, da bi
drugačna organiziranost
okrnila samoupravno odlo-
čanje oziroma okrepila vpliv
upravnih organov na njiho-
vo dejavnost. Vprašanje je,
ali bi bilo mogoče izpeljati le
delno reorganizacijo. Zaen-
krat se to ne zdi možno, če pa
bodo delegati vztrajali pri
takšnem stališču, bo potreb-
no analizirati tudi takšno
možnost.
Zdi pa se tudi, da so dele-
gati preslabo seznanjeni z bi-
stvom predlaganih spre-
memb, saj nekateri o njih go-
vorijo že kar kot o »ukinitvi
sisov«. V resnici gre le za ra-
cionaUzacijo dela strokovnih
služb, s katero bi zagotovili
tudi večjo kakovost dela.
S tem bi odločanje v skup-
ščinah (ob primerni aktivno-
sti delegatov, seveda) zgolj
pridobilo, saj bi bile strokov-
ne podlage bolje pripravlje-
ne. S takšnimi ocenami se
strinjajo tudi delavci v stro-
kovnih službah, ki se zdaj
dušijo v preobilici dela zara-
di pomanjkanja ustreznih
kadrov. Namesto 39 delav-
cev, kolikor je sistematizira-
nih delovnih mest, opravlja
zdaj naloge strokovnih služb
le 32 ljudi. Nezasedena so tu-
di tri ključna delovna mesta:
vodja DSSS, vodja sektorja
računovodstva oziroma pla-
nerja analitika in strokovne-
ga delavca za tri področja si-
sov materialne proizvodnje.
Združitev z upravnimi orga-
ni bi delavce razbremenila
nekaterih nalog, ki jih zdaj
morajo opravljati eni in dru-
gi. Odločitev, ki so jo mnogi
pričakovali že konec aprila
pa se je spet odmaknila za
nedoločen čas.
NADA KUMER
Nujna zaščita vodniii virov
Uresničevanje lanske re-
solucije in problematika
oskrbe Celja s pitno vodo
sta bili osrednji temi zadnje
seje celjske občinske skup-
ščine.
Za uresničevanje resoluci-
je velja, da so bili v primerja-
vi z nekaterimi drugimi obči-
nami in republiko doseženi
nekateri pozitivni premiki.
Zlasti pozorno so v občini
spremljali poslovanje devet-
najstih organizacij, kjer lani
tako rekoč niso ustvarili
akumulacije. Medtem se je
stanje v nekaterih izboljšalo,
še vedno pa bodo spremljali
Emovo tovarno radiatorjev,
Libelino Finomehaniko,
Cinkarnino Kemijo, Obno-
vo, Steklarstvo, Finomeha-
niko, pa tudi Toper, Žično in
Metko.
O gradivu za sejo občin-
ske skupščine je razpravljal
tudi svet za varstvo okolja
pri celjski socialistični zve-
zi. Pri obravnavi uresniče-
vanja resolucije so opozori-
li na sanacijo Ema in pred-
lagali predsedstvu, da zah-
teva od Ema pripravo sana-
cijskega ekološkega progra-
ma, katerega uresničevanje
bo nadziral poseben družbe-
ni svet. Pri problematiki
pitne vode pa so zahtevali
dolgoročnejši program sa-
nacije vodovodnega omrež-
ja ter višje cene vode za teh-
nološke namene, ob tem pa
usposobitev Šmartinskega
jezera.
Pri predstavitvi problema-
tike oskrbe Celja s pitno vo-
do so delegati v Celju reševa-
li ta problem, kako je s kon-
trolo pitne vode in njeno ne-
oporečnostjo, pa tudi, kje so
možnosti dolgoročne rešitve
tega problema. Pri tem osta-
jajo mnoga vprašanja odpr-
ta, saj so dolgoročne rešitve
še nejasne. Prav tako ni zna-
no, kako reševati problem iz-
gub v omrežju, kako je s teh-
nološko vodo, ki bi naj bila
bistveno dražja in kako je
s časovno opredelitvijo ro-
kov za vodnogospodarske
naložbe. Vsega se v nasled-
njih letih ne bo dalo uresni-
čiti, zato je treba postaviti
takšne roke, da bodo
uresničljive. Za dolg
zagotovitev pitne vod
lju pa je treba predvs
varovati vire v Zgor
vinjski dolini, kjer naj
po raziskavah dovolj \
potrebe doline in Celi
Še precej neznan
Novi sveženj vladnih
ukrepov, pisan v duhu Med-
narodnega monetarnega
sklada, so prejšnji teden
v Celju skupno pretresli tu-
di predstavniki izvršnega
sveta in komiteja za družbe-
noekonomski razvoj pri
Skupščini občine Celje ter
direktorji celjskih kolek-
tivov.
Žal so morali govoriti
v glavnem o že znanem, saj
v občini niso prejeli še nika-
kršnih navodil niti izvedbe-
nih aktov v zvezi z ukrepi.
Še enkrat so se seznanili
s številkami, povezanimi z li-
beralizacijo cen, uvoza in de-
viznega trga ter z ukrepi za
zmanjšanje inflacije. Pri
slednjih so posebej poudarili
potrebo po sprotnejšem
spremljanju gibanja cen po
15. maju. Posebno vlogo naj
bi v novih pogojih imeli tudi
Sveti potrošnikov.
Pozornost so namenili tudi
družbenim dejavnostim, ki
so v tem času v ob
v posebno težkem p(
(za   petino   manj
v aprilu kot marca). N
di so sicer negotove,
odprtih   (in   neuskl
stvari v zvezi z ukrepi
cej, vendar je jasno, dj
v najtežjem položaju
stvo in socialno ski
Tako se lahko pripeti
bila z dodatnimi resti
mi precej ogrožena tu
dernizacija bolnišnice,
sebno težkem položj
lahko znajdejo tudi t
jenci, saj bodo pokojni
klajene z rastjo dohocj
Ob kritiki, da je v
z ukrepi še preveč o
stvari, so na sestanku p
rili, da je potrebno še
sprejetjem ukrepov p
domač primanjkljaj. N
znano, iz katerih virov
krite razlike cen tisti
bodo še pod kontrolo
kler ti viri niso znani, d
ukrepi niso smiselni."
iViiadi Konjičani
ostajajo optimisti
Na redni programsko-vo-
lilni konferenci so konjiški
mladinci konec aprila oce-
nili svoje delo v preteklem
obdobju in sprejeli pro-
gram dela za naprej. Ob tem
so izvolili tudi novo vod-
stvo mladinske organizaci-
je, ki jo bosta vprihodnje
vodila predsednik Zoran
Kladnik iz delovne organi-
zacije Kostroj in sekretar
Mitja Hlastec.
Ob ocenjevanju svojega
dela v preteklem obdobju so
največ pozornosti namenili
delu osnovnih organizacij
Zveze socialistične mladine
v občini, ki so različno aktiv-
ne. Mladinci v združenem
delu sodijo med aktivnejše,
delo v osnovnih organizaci-
jah mladih po kraje
skupnostih pa zelo niha
mladim niso prav nič v
moč ostale družbeno po
ne organizacije, ki se r
obračajo le ob pripravi n
festativnih akcij.
Sicer pa so v razpravi i
di podprli pobudo slovet
mladine o ustanovitvi Zi
slovenske kmečke mlai
in Slovenske kmečke z^l
ki sojo predstavili članii
vov mladih zadružnikov,
nosni so na novoustanov
mladinski klub, ki so
v Slovenskih Konjicah oi
li januarja. Delo v mla
skem klubu še ni v celot
živelo, a mladinci menije
se bodo v mladinskem
bu, kjer zdaj organizrano
lujejo člani video in špot
sekcij, kmalu zbirali tud
čunalnikarji.
Med pomembnejše d'
ke v preteklem obdobj
mladi Konjičani uvrščajo
di svoje glasilo Mladi K'
čan. Menijo, da lahko [
z izdajanjem mladinsk
glasila še bolj aktivno P;
gajo v vsakodnevno dru^
nopolitično in gospodai
dogajanje v občini ter i[
opozarjajo, da jim ni vse;
kakšna bo prihodnost. '
tudi pojasnjujejo sporni
spevek o strahu pred ob^'
Zreče, ki so ga objavili \
izmed letošnjih šte^
z njim pa so želeli le opo^
ti, kaj bi ustanovitev
občine prinesla občanon^
Tudi za vnaprej so si
dinci zastavili obsežen
lovni   program.   Med
membnejšimi  nalogam'
prav ustanovitev male f
dukcijske enote, ki sej^^
do   mladi   Konjičani ,!
kmalu, prav tako pa žeW
bolj povezati delo mladji
organizacije z društvi, |f)
v občini ne manjka, v nJ.|;
je doberšen delež mladij'
IVANA FlV^
Konusova marčevsica icuverta
z marčevsko plačilno ku-
verto delavci konjiškega
Konusa niso bili zadovoljni.
Zavoljo tega sicer niso sto-
pili izza strojev, ampak so
se skušali pogovoriti na
zborih delavcev. Jutri, v pe-
tek, 13. maja bo nova plača,
ki naj bi prinesla tudi nekaj
odstotkov še prejšnje.
Na sestankih sodelavci iz-
razili nezadovoljstvo s selek-
tivnim pristopom povišanja
osebnih dohodkov, s čemer
večina delavcev ni soglašala.
V Konusu namreč osebnih
dohodkov niso povečali line-
arno, temveč po posameznih
razredih v razponu od 10,2
do 25,9 odstotka.
»S takšnim načinom na-
grajevanja smo želeli ustrez-
neje nagraditi predvsem de-
lavce v razvoju in tehnologe,
pa tudi delavce z najnižjimi
osebnimi dohodki«, je zaplet
zavoljo osebnih dogodkov
komentiral Ivan Umnik, di-
rektor splošno kadrovskega
sektorja v Konusu. Podatki
o osebnih dohodkih delav-
cev v gospodarstvu konjiške
občine so namreč pokazali,
da so bili Konusovi delavci
v razvoju (tehnologi) slabše
nagrajeni, zato so z izbranim
načinom želeli te razlike
zmanjšati. Nezadovoljni z iz-
plačilom so bili zlasti v toz-
dih Ko-ko, Koterm in v de-
lovni enoti Opetnice in v še
nekaterih drugih. Na ponov-
nih sklicih zborov so predla-
gatelji prvotnega načina na-
grajevanja odstopili od svo-
jega predloga in soglašah, da
se plače Konusovim delav-
cem povečajo od marca na-
prej od 20 do 25,9 odstotkov.
Ce bi obveljal prvi predlog,
bi imeli v Konusu povprečni
osebni dohodek okoh 510 ti-
soč dinarjev, s popravljenim
pa se bo njihovo povprečje
povzpelo na okoli 550 tisoč
dinarjev. Najnižji osebni do-
hodek bo 330 tisoč dinarjev,
razpon z gibljivim delom
vred pa bodo zadržali v raz-
merju 1:5,8.
Vsi delavci najbrž tudi
s popravljenimi osebnimi
dohodki ne bodo zadovoljni,
saj je že pred izplačilom,
aprilske plače slišati glas iz
baze, da si višji kadri glede
na trenutni položaj v nekate-
rih tozdih ne zaslužijo tako
visokih osebnih dohodkov.
Medtem pa se v vodilnih vr-
stah zavedajo, da so napako
naredili predvsem v preslabi
informiranosti delavcev, kar
jim bo izkušnja za v prihod-
nje. Kaj torej storiti, da bo
volk sit in koza cela, pa je
času. v kakršnem se odvija
vsesplošno nezadovoljstvo
med ljudmi, težko napove-
dati.
MATEJA PODJED
I     IVIAJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
pinar na dinar
^ bolnišnica
2a predvidena dela pri
modernizaciji bolnišnice
letos potrebujejo preko
g milijard dinarjev. Od
tega bodo največ name-
pjli za izgradnjo novih
rentgenskih prostorov
ter za dokončno ureditev
^-trakta v novem ob-
jektu.
Glavni vir bo tako kot
lani predstavljal denar iz
pospešene amortizacije,
enako pomembni pa so
tudi vsi drugi viri. Zal pa
se letos očitno zatika pri
združevanju denarja iz
enodnevnega zaslužka
delavcev. Kako to prese-
či, je bilo eno osnovnih
vprašanj na torkovi seji
regijskega politično ope-
rativnega štaba za moder-
nizacijo. Očitno je, da bo
potrebno obiskati posa-
mezne delovne organiza-
cije ter jim podrobno
predstaviti tako doseda-
nje delo kot načrt izgrad-
nje za letos. Izpad tega
denarja bi namreč resno
ogrozil celotno konstruk-
cijo - ne nazadnje bi vpli-
val tudi na uresničevanje
programa celjskega sa-
moprispevka, ki je prav
tako namenjen bolniš-
nici.
MBP
IViozirjani o sicupnili potrebah
Do referenduma o samoprispevku še 10 tini
Na željo krajanov gornje-
savinjskih krajevnih skup-
nosti bi večino zbranih
sredstev iz prihodnjega sa-
moprispevka, to je 80 od-
stotkov, namenili za krajev-
ne programe. Za skupni
program potreb na občinski
ravni bi usmerili 20 odstot-
kov sredstev.
Ta sredstva bi porabili za
naložbe v zdravstvu, šolstvo,
otroško varstvo, komunalno
in gospodarsko infrastruktu-
ro ter za potrebe gospodar-
sko manj razvitih obmejnih
krajevnih skupnosti Luče in
Solčava. Pod pogojem seve-
da, da bo referendum o sa-
moprispevku uspel.
Na področu zdravstvene-
ga varstva želijo razširiti
mozirski zdravstveni dom in
pridobiti več prostorov za
potrebe vseh občanov Mozir-
ja (higiensko-epidemiolo-
ško, reševalno in dežurno
službo ter posvetovalnico za
nosečnice in matere z do-
jenčki). V zdravstveni posta-
ji Luče potrebujejo laborato-
rij in garažo za službeni avto-
mobil, v nazarski zdravstve-
ni postaji pa bi za potrebe
vseh občanov kupili sodob-
no, neškodljivo »odelca« ka-
mero, saj obstaja pri starem
rentgenu nevarnost žar-
čenja.
Na področju osnovnega
šolstva bi zgradili 3. fazo
mozirske osnovne šole in
z novo jedilnico, kuhinjo in
gospodinjsko učilnico znat-
no izboljšati higienske raz-
mere. Pri podružnični šoU
v Nazarjah bi zgradih večna-
mensko telovadnico za po-
trebe učencev in, delavcev.
Zaradi   naraščanja   števila
Investicijska vrednost
skupnega programa v obči-
ni znaša 2.219,000.000 din.
S samoprispevkom vseh de-
setih krajevnih skupnosti
bi za skupni program zbrali
666,884.000 din, ostala sred-
stva pa bi zagotovili občin-
ski sisi, delovne organizaci-
je ter investitorji. Sredstva
za skupni program znašajo
le 27 odstotkov predračun-
ske vrednosti predvidenih
objektov, zato bo zagotovi-
tev ostalih finančnih virov
odvisna od glasovanja na
referendumu, 22. maja.
učencev bi pripravili pro-
jektno dokumentacijo za raz-
voj osnovnegašolstva na ob-
močju Mozirja, Nazarij in
Rečice. V vrtcu na Ljubnem
in v Nazarjah bi dobili dve
dodatni igralnici. V občin-
skem centru bi s prenovo
»Narodne učilnice« pridobili
prostore za občinsko glasbe-
no šolo in za spominsko so-
bo NOB.
Na področju komunalne
in gospodarske infrastruk-
ture bi Gornjesavinjčani,
z ureditvijo ceste na Pavliče-
vo sedlo, dobili dobro pove-
zavo s sosednjo avstrijsko
Koroško. S temeljito preno-
vo centralnega TV pretvorni-
ka Krašica bi izboljšali spre-
jem televizijskega programa,
v Gornjem gradu pa bi pri-
dobili bencinsko črpalko. Za
te pomembne naložbe bi
s sredstvi samouprispevka
prispevali le 15 odstotkov.
V občini Mozirje sta dve
manj razviti krajevni skup-
nosti - Luče in Solčava. Do-
mače delovne organizacije
so pokazale pripravljenost za
gospodarske naložbe v teh
krajih. Iz samoprispevka bi
prispevali polovico sredstev
za izdelavo projektov, ostala
sredstva pa bi investitorji
dobili od republiške komisi-
je za skladnejši razvoj neraz-
vitih. Še letos bi nadaljevali
z izgradnjo rekreacijskega
kampa v Logarski dolini. Na
razpolago so še neporabljena
sredstva iz III. samoprispev-
ka. Kamp bi dokončali ko-
nec prihodnjega leta.
BRANE JERANKO
Ni meje med dobro in siabo šoio
s spremenjenim šolskim okolišem manj učencev v ouaelkili
s spremenjenim šolskim
okolišem bi v šentjurski os-
1 novni šoli Franja Malgaja in
njeni podružnični šoli na Pro-
seniškem lahko zagotavljali
bolj kakovosten pouk, šolar-
jem do 4. razreda pa bi zagoto-
vili tudi redne šolske avto-
busne prevoze. To ugotovitev
so podprli tudi člani šentjur-
skega izvršnega sveta, delega-
ti vseh treh zborov občinske
skupščine pa se bodo o tem
izrekali konec meseca.
Gre za to, da bi šolarje iz kra-
jevne skupnosti Blagovna, ki
obiskujejo nižjo stopnjo os-
novne šole, prešolali na po-
družnično osnovno šolo na
Proseniškem. Tamkajšnjo os-
novno šolo so pred meseci te-
meljito obnovili in razširih,
urejeno imajo šolsko prehra-
no, v občinskem vzgojno-izo-
braževalnem zavodu pa načr-
tujejo tudi gradnjo telovadni-
ce, za katero je zernljišče že
urejeno. Po republiških nor-
mativih naj bi v osnovnošol-
skih oddelkih bilo največ 32
učencev, spodnja meja za sa-
mostojen oddelek pa je 16 šo-
larjev. Ob zdajšnjem številu
učencev morajo na matični os-
novni šoli Franja Malgaja letno
razpisati po 5 oddelkov, na niž-
ji stopnji imajo zdaj že 20 od-
delkov, vseh šolarjev pa je ne-
kaj več kot tisoč.
Čeprav so osnovno šolo Fra-
nja Malgaja obnovili in ji do-
gradili prizidek s takrat sodob-
no opremljenimi učilnicami
šele pred nekaj več kot 10 leti,
pa je zdanjih nekaj let prostor-
ska stiska v šoli že skorajda
nevzdržna. V občini so najprej
razmišljali, da bi prešolali
učence iz krajevne skupnosti
Blagovna v drameljsko osnov-
no šolo, vendar so takrat zaradi
nezadovoljstva večine staršev
popustili in razpisovali nove
oddelke v šentjurski šoli. Z ob-
novitvijo in razširitvijo po-
družnične osnovne šole na
Proseniškem, kjer to šolsko le-
to obiskuje kombiniran pouk
v prvih štirih razredih le 38
učencev, pa bi šolarjem iz vse
krajevne skupnosti zagotovih
učno-izobraževalne programe
v čistih razredih.
Šentjurski vzgojno-izobraže-
valni zavod bi ob sprejetju od-
loka o spremembi šolskih oko-
lišev za osnovno šolo Franja
Malgaja s prihodnjim šolskim
letom poskrbeli tudi za redne
šolske avtobusne prevoze, po-
uk pa bi se začenjal ob 8. uri.
Učenci, ki bi zaključili šolanje
na nižji stopnji v podružnični
šoli na Proseniškem, bi s po-
ukom v 5. razredu nadaljevali
v matični osnovni šoli Franja
Malgaja, v okviru matične os-
novne šole pa bi prerazporedili
tudi učitelje za pouk v čistih
razredih na podružnični šoli.
Predlog o spremembi šol-
skih okohšev za osnovno šolo
Franja Malgaja so v Šentjurju
podkrepili tudi z dejstvom, da
vsaj v naslednjih petih letih,
najverjetneje pa tudi kasneje
ne, bo prišlo do gradnje druge
osnovne šole v Šentjurju.
IVANA FIDLER
Krajane pestijo
ifomunaine težave
Slabo delo delegacij za SIS
Podobno kot prejšnja leta
je tudi letos celjski izvršni
svet skupaj s socialistično
zvezo opravil razgovore
v vseh krajevnih skupno-
stih v občini.
Letos so bili ti pogovori
drugačni kot v preteklih le-
tih, saj jih niso pripravili
v vsaki krajevni skupnosti,
pač pa za več skupaj. Menih
so, daje takšna oblika boljša,
saj se na pogovorih srečajo
sosednje krajevne skupno-
sti, ki imajo po navadi tudi
številne skupne probleme,
zlasti na komunalnem po-
dročju.
O teh komunalnih težavah
so se tudi letos najdlje pogo-
varjali, saj se z njimi srečuje-
jo povsod. Zaradi zavlače-
vanj postajajo krajani pone-
kod že nestrpni. V vseh oko-
ljih pa se vedno bolj zaveda-
jo pomembnosti varovanja
okolja in zaščite kmetijskih
površin. Zato ni čudno, da so
v mnogih krajevnih skupno-
stih opozarjali na površnosti
in nedoslednosti, omenjali
so melioracije in komasacije,
gradnjo čistilne naprave na
Tremerskem polju, gradnjo
obvoznic...
V vseh krajevnih skupno-
stih so se precej časa pogo-
varjali o slabem delu temelj-
nih delegacij za interesne
skupnosti. V mnogih krajev-
nih skupnostih sploh ne da-
lajo in večkrat je kar vodja
delegacije zadolžen, da sam
opravi delegatsko dolžnost.
Poskusi za poživitev dela teh
delegatov so bih povsod ne-
uspešni, zato bodo spre-
membe v organizaciji SIS
nujne.
Podobno je tudi z organizi-
ranostjo krajevne samoupra-
ve in družbenopolitičnega
dela v krajevnih skupnostih,
saj je preobsežno. Krajani so
še vedno najbolj aktivni ta-
krat, ko se sami organizirajo
in opravijo skupne akcije.
Zato bi si morali prizadevati
predvsem za cenejšo in učin-
kovitejšo krajevno samo-
upravo, ki bo po meri ljudi.
Na vsa ta opozorila ne bi
smeli pozabiti ob razpravah
o spremembi ustave.     MB
IZJAVE, MNENJA...
Franc Jankovič, direktor komerciale
v Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina,
o napovedanih ukrepih ZlS-a:
»Letos nameravamo na tuje prodati za 18 milijonov
dolarjev izdelkov, ob tem pa uvoziti za komaj tri mili-
jone dolarjev. Torej bomo v državno devizno blagajno
prispevali okoli 15 milijonov dolarjev. Žal je imela
država doslej do nas in ostalih pretežnih izvoznikov
niačehovski odnos, zato se pri nas 15. maja prav nič ne
bojimo. Nam se lahko obrne le na bolje. Medtem ko se
ioliko govori o nujnosti tržnega obnašanja oziroma
delovanja trga, se pri nas lahko le nasmihamo. V naši
Steklarni se po načelih in zapovedih trga obnašamo že
od vsega začetka.« i
So na inovatorje pozabili?
.v nedeljo, 15. maja, se bo uradno iztekel rok za prijave
^ '^vacij   za  občinske  nagrade  Inovator-raziskovalec
?°čini Laško, ki naj bi jih podelili ob prazniku, 2. juliju.
f. občinski raziskovalni skupnosti pa so praktično še sko-
jei podatkov o inovatorjih. Težko je verjeti, da inovator-
v občini ni. Bržkone gre le ža pozabljivost in malomaren
Vgf^^s v delovnih organizacijah do tistih, ki bolj iz lastnega
^L^j^lja kot zaradi česa drugega, iščejo vedno nove rešitve.
2n /^.^^^ nagrade niso le moralna vzpodbuda, marsikdaj so
de^^ večji, kot jih raziskovalci-inovatorji dobe za svoje
^ in prispevke v delovnih organizacijah. NK
sva MED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanovič
Perestrojica
na preizicušnji
Ali se na Poljskem ponavljajo dogodki iz leta 1980? Da
in ne, bi bil najkrajši odgovor. Državo je spet preplavil val
delavskih stavk (osrednje prizorišče je zopet gdanska
ladjedelnica Lenin), tu je prepovedani sindikat Solidar-
nost in njegov že legendarni voditelj Lcch Walesa. Povod
je bilo tudi tokrat zvišanje cen, in zahtevi delavcev po
višjih plačah so se kmalu pridružile še politične zahteve.
Tudi odgovor vlade je spet isti: nikakršnega popuščanja
opoziciji ne bo, nerede, ki ogrožajo gospodarstvo, bo pre-
prečila, četudi s silo (slišati je bilo tudi namige o ponovni
uvedbi obsednega stanja). Ce upoštevamo še. da je poli-
tični in gospodarski sistem kljub obljubam vlade generala
Jaruzelskega o reformah še vedno birokratsko-etatistične
narave, potem je podobnosti med tedanjimi in sedanjimi
razmerami kar precej.
Pa vendar je celoten kontekst tokratnih dogajanj tudi
dokaj različen. Predvsem imajo Poljaki, tako partija kot
opozicija, po letu 1980 in treh letih obsednega stanja (voja-
ške uprave) za seboj že pomembne izkušnje. Zgodovina se
v smislu ohranjanja statusa quo ne more več ponoviti. Že
zato ne, ker je že tako razdejano poljsko gospodarstvo po
letu 1980 še nazadovalo. Zunanji dolg države se je povečal
(znaša že 39 milijard dolarjev), življenski standard ljudi pa
nezadržno pada. Po uradnih statistikah živi že več kot 60
odstotkov Poljakov pod mejo revščine.
Drugi splošen razlog je spoznanje o nujnosti reform, ki
kljub odporom dogmatikov in birokratov prodira v poli-
tične in javne sfere večine socialističnih držav. Ker je ob
tem vKremlju vedno pogosteje slišati zagotovila o legitim-
nosti »različnih poti v socializem«, ima ozračje perestrojke
v vzhodnem taboru za Poljsko dvojen pomen. Po eni
strani bledi grožnja sovjetskega posega ob nezaželenem
toku dogodkov, ki jo je na primer v letu 1980 še predstav-
ljala tako imenovana doktrina Brežnjeva. Po drugi strani
zaostruje spopad med krogi na oblasti in opozicijo, ki se
tudi sama sklicuje na perestrojko, a ne le navidezno, mar-
več stvarno.
Po svoje je namreč paradoks, da je sedanji val nemirov
na Poljskem neposredna reakcija na vladni program
gospodarskih reform, ki pa naj ne bi le sprostil tržne
razmere, uveljavil konkurenco, avtonomijo podjetij ipd.,
marveč tudi krepko zategnil pasove prebivalstva. Sedanji
protesti so v bistvu tudi ponovljen »ne« z lanskega refe-
renduma vlade o gospodarski reformi (vlada kljub bole-
čemu porazu ni opustila programa). Ta »ne« pa seveda ne
pomeni, da so Poljaki proti demokratičnim reformam,
nasprotno, izrazil je nezaupnico političnemu vrhu, prepri-
čanje - na podlagi dosedanjih izkušenj - da sistem, kakr-
šen je, ni sposoben za korenito reformo.
To pa je tudi razlog, da so zahtevam stavkajočih po
zvišanju plač sledile tudi politične zahteve: delavci vladje-
delnici Lenin na čelu z voditeljem Solidarnosti Waleso še
vedno vztrajajo, naj vlada izpusti politične zapornike,
prizna Solidarnost idr. Walesa te dni poudarja, da izhoda iz
krize ne more biti brez »sindikalnega, političnega in eko-
nomskega pluralizma«. Z drugimi besedami, rešitev ne
more biti zgolj zategovanje pasu že tako obubožanega
prebivalstva.
Vlada generala Jaruzelskega seje znašla v precepu: če
pristane na zahteve po zvišanju plač. se bo inflacija še
povečala in reforma bo odložena. Če s silo zatre proteste,
bo poteptala načela o demokratizaciji in še dodatno zmanj-
šala podporo javnosti za svoj program reform. Pa tudi
opozicija nosi enako breme odgovornosti. Kajti spopad
z vlado »na nož« ima lahko hude posledice za proces
perestrojke v celotnem vzhodnem taboru, saj lahko
postane argument za nastop nasprotnikov reform, češ.
poglejte v kakšen kaos in anarhijo pelje perestrojka.
Kot priznava tudi general Jaruzelski, je položaj »nena-
vadno zaloten«, saj na Poljskem po njegovih besedah
»staro nepovratno odhaja, novo pa prepočasi dozoreva«.
Čarobne formule, ki bi razrešila nakopičena poljska
nasprotja, seveda ni. Nujno potreben element stabilnosti
na razburkanem političnem prizorišču pa je prav gotovo
- dialog.
Mitterand ponovno izvoljen: Socialist Frangois Mitte-
rand ostaja po volilnem spopadu s kandidatom desnice,
premierom Jacquesom Chiracom, še naslednjih sedem let
V Elizejski palači. 71-letni stari in novi predsednik je dobil
54,32 odstotka glasov, kar je več od pričakovanj večine
analitikov. Ti zdaj govore o pomembnih premikih na fran-
coskem političnem prizorišču, ki naj bi jih zaznamovala
zlasti krepitev levosredinskih sil okrog Mitteranda. V ugi-
banjih o novem premieru sta na prvem mestu socialista
Michel Rocard in Pierre Beregovoy.
Sovjetska opozicija ustanovila stranko: V Moskvi je
nekaj sto delegatov z različnih koncev Sovjetske zveze
ustanovilo prvo uradno opozicijsko stranko - Demokrat-
sko unijo, ki odprto poziva k odporu proti monopolistični
oblasti partije in se zavzema za demokracijo v zahodnem
stilu. Policija, ki je bila baje v bližini, ni posredovala.
Zahodni opazovalci menijo, daje ustanovitev opozicijske
stranke (v SZ še pred nedavnim nepojmljiva) test brez
primere za politiko demokratizacije sovjetskega voditelja
Mihaila Gorbačova.
Vrhovec v ZDA: Ob dvodnevnem obisku člana predsed-
stva SFRJ Josipa Vrhovca v Washingtonu (sešel seje tudi
z ameriškim predsednikom Reaganom) sta obe strani oce-
nili, da so se v zadnjem času odnosi med državama precej
izboljšali. Pogovori so zajeli širok krog vprašanj od med-
narodnih, do gospodarskega sodelovanja in jugoslovan-
skih razmer.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
12. MAJ 1
majski ukrepi-ne ho nam lahko
Pogovor z ar. Davorjem Savinom, ekonomskim svetovaicem predsednika Skupščine SFRJ
Kako in kaj po 15. maju? Scenarij, priprav-
ljen v Zveznem izvršnem svetu je vsaj okvir-
no, kljub nekaterim neznankam, že znan in
v grobem zajema sprostitev cen, uvoza in de-
viznega trga ter omejevanje porabe, denarno-
posojilne in proračunske politike. K razmi-
šljanju, kaj nam ti ukrepi prinašajo, smo po-
vabili doktorja Davorja Savina, ekonomista,
rednega profesorja mariborske Visoke eko-
nomske komercialne šole iz Maribora in eko-
nomskega svetovalca predsednika skupščine
SFRJ dr. Marjana Rožiča. Davor Savin je tudi
generalni sekretar predsedstva Zveze ekono-
mistov Jugoslavije.
Kaj nam prinaša sveženj ukrepov gospo-
darske politike, ki pričnejo veljati 15. maja.
Ali je možno rast cen do konca tega leta obrz-
dati na meji med 90 in 95 odstotki, k čemur
nas zavezuje tudi Mednarodni monetarni
sklad?
Savin: »Ta novi model stabilizacije, priprav-
ljen pod vplivom Mednarodnega monetarnega
sklada je model, katerega središče predstavlja
ciljna inflacija, naravnana na 90 do 95 odstot-
kov. Ta ciljna inflacija je najpomembnejša tudi
zato, ker naj bi po njej uravnavali rast osebnih
dohodkov, rast bančnih plasmajev in kreditov,
kar pomeni, da bo od tega odvisna likvidnost,
in tudi stopnja depresiacije oziroma devalvaci-
je dinarja v prihodnjih mesecih. Če bi to ciljno
inflacijo ob koncu leta dosegli, bi bile vse naše
težave odpravljene, saj bi na tej osnovi spet
dobili nov kapital. Od uresničevanja tega cilja
je namreč odvisna vsa zadeva z reprogramira-
njem. Torej je odgovor na vprašanje, ali bodo
novi ukrepi obrodili sadove, odvisen predvsem
od tega, kaj bo s ciljno inflacijo. Moje mnenje
je, da od tega verjetno ne bo nič.«
Zakaj? Kateri so ekonomski argumenti, ob
upoštevanju dejstva, da kakšnega strokovne-
ga in političnega jamstva za izvedbo ukrepov
ni? Izkušnje pa kažejo, da pri nas tudi nadzo-
rovane cene kljub zamrznitvi rastejo.
Savin: »Preden rečem kaj o tem, le še to, da
je druga pomanjkljivost paketa v tem, da ne
vsebuje ukrepov za spodbujanje gospodarske
dejavnosti. Če bi istočasno z ukrepi ponudili
široko paleto spodbud gospodarske dejavno-
sti, bi bila stvar že bistveno drugačna. Tega pa
ni, razen ideje, da bo ta novi dodatni denar iz
tujine omogočal dodatni uvoz in s tem dodatno
produkcijo. Dodaten uvoz reprodukcijskih
materialov, energije, razervnih delo itd. je sicer
zelo pomembna zadeva, a to ni vse. Sistem
gospodarjenja bo namreč ostal nespremenjen.
In če se povrnem k inflaciji, mesečna stopnja
rasti v januarju je bila 3,2%, kar je enako 46
odstotni letni rasti, februrja je bil procent 5,9%,
čemur ustreza letna rast 99%, v marcu 6.4% in
110%, v aprilu 6,6% in 115 odstotkov letne
inflacije...«
Temu so se čudili tudi v Mednarodnem mo-
netarnem skladu, kajti ekonomska teorija
kaj takega ob zamrznjenih cenah ne pozna?
Savin: »Seveda, in zakaj bi naj torej verjeli,
da bomo zmanjšali inflacijo, ko bodo cene
sproščene, če tega nismo uspeli narediti, ko so
bile vse cene povsem zamrznjene in kontrolira-
ne. Drugo, pomembno je, da je bil v letošnjih
prvih dveh mesecih padec realnih osebnih do-
hodkov 12 odstoten. Po mojem izračunu je bil
ta padec v prvih štirih mesecih 15 odstoten.
Napoved v ukrepih je, da bodo osebni dohodki
lahko spremenjeni, če bo realni padec več kot
20 odstoten, a ne prej kot v šestih mesecih. Že
junija bo realen padec vsaj 20 odstoten, vendar
jih do decembra ob poštevanju ukrepov ne bo
mogoče zvišati. Cene pa bodo naraščale. Mi-
slim, da na tak način ni mogoče zadrževati
osebnih dohodkov, kar je padec realnega stan-
darda prevelik. Socialne napetosti bodo preve-
like in jim gospodarstvo in politika ne bosta
kos. Prepričan sem, da bi morali biti pri oseb-
nih dohodkih bolj previdni. Marsikdo bo zelo
prizadet z novo inflacijo, zato sem prepričan,
da bomo morali avgusta model spreminjati. To
spet odpira novo vprašanje: kaj bo naredila
mednarodna skupnost, če ne bomo upoštevali
navodil?
Ne verjamem tudi predvidevanju, da bo
zmanjšanje povpraševanja vplivalo na nižjo
rast cen. Verjetno bo, a ne takoj, šele čez leto ali
dve... N^pomembnejši del ukrepa, ciljna in-
flacija, zato ne bo ostala takšna kot je predvi-
deno.«
Precej je še nejasnosti. Gospodarstvo čaka.
Izvedbenih ukrepov ni. Opozarja se na domač
primanjkljaj, ki je nepokrit, odprto je vpraša-
nje kritja razlike cen tistim, ki ne bodo smeli
povišati cen. Zaenkrat ni virov?
Savin: »Res, nič še ni znanega. Tudi ni soci-
alnih skladov za pomoč prizdetim de-
lavcem ...«
... upokojencem in tudi drugim...?
Savin: »Tako. In ne pozabiti, da gre za števil-
ke, ki se nanašajo na jugoslovansko povprečje.
Slovenija je s tega vidika v boljšem polož^u,
medtem ko je položaj na Kosovem, v Makedo-
niji in Bosni (zjiradi Agrokomerčevih efektov)
še hujši. Vsekakor ne bo lahko. Če bo model
tak kot je napovedano, lahko pričakujemo te-
žave.«
Koliko nas bo stalo sedanje zadolževanje.
Za devizni trg je na voljo 1,4 milijarde dolar-
jev, junijska pogajanja za refinanciranje pa
naj bi k temu dodala še dve milijardi?
Savin: »Ne, ne! Ti dve milijardi ne predstav-
ljata novega denaija, ampak gre za reprogrami-
ram del naših dolgov. Reprogramiranje ene
milijade dolarjev pa danes stane 650 milijonov
dolarjev. Pri reprogramirani milijardi je treba
vrniti dve milijardi 650 milijonov. Gre za zelo,
zelo velik pritisk, ki pa ne bo obremenjeval nas
ampak naše otroke. Ekonomska politika bo
pridobila dodatni manevrski prostor, vendar
to, kar imenuje stabilizacija, predstavlja stabi-
lizacijo na račun prihodnje generacije. Ne sa-
mo delovne ampak tudi biološke prihodnje
generacije.«
In kakšne so še druge posledice?
Savin: »Reprogramiranje dolgov v bistvu
pomeni, da bomo sprostili pritisk tekočih ob-
vez, ki jih ne moremo poravnati. S tem bo
Jugoslavija dobila zelo pomemben, a tudi zelo
drag element - čas. Čas, v katerem lahko orga-
niziraš spremembo'gospodarskega sistema in
gospodrske politike, oziroma strukturo gospo-
darstva kot priprava k višji stopnji ekonomske
rasti.
Vendar, ta čas je treba ustrezno izkoristiti, ne
pa, da bi dosegli kaj podobnega kot pred peti-
mi leti, ko smo imeli že en reprogram in pravih
rezultatov ni bilo.«
Uspeh je odvisen tudi od radikalnih spre-
memb v družbenoekonomskem sistemu.
A kaj do tedaj? Mnogi še živijo na račun
inflacije. Na drugi strani pa je res, da je vse
odvisno od ljudi?
Savin: »Res brez spremembe političnega
oziroma gospodarskega sistema ne moremo
narediti veliko, vendar istočasno tudi ni res, da
se ne more nič narediti tudi v tem sistemu.
Najboljši dokaz je gospodarstvo Slovenije
v primerjavi z gospodarstvom na drugem kon-
cu države, kljub temu, daje odpisanost opreme
slovenskega gospodarstva 84 odstotna, pov-
prečje za Jugoslavijo pa je 54 odstotkov. Kljub
temu so rezultati nadpovprečni - ne sicer letos,
ko so zelo slabi - ampak na dolgi rok so. Zak^?
Zaradi boljše delovne in tehnološke discipline,
organiziranosti itn., itn. Kljub enakemu gospo-
darskemu sistemu se lahko veliko več naredi
in torej ni res, da se ne da narediti nič v seda-
njih pogojih. Že več let pa poudaijam in zago-
varjam ter trdim, da je nujno vzpodbujati de-
javnost v kmetijstvu, drobnem gospodarstvu,
turizmu, stanovanjski izgradnji in transverzal-
nem transportu. Zato, ker je uvozna odvisnost
jugoslovanskega gospodarstva 25 odstotkov.
Deviz pa ni in tako ne moremo vzpodbujati
rasti proizvodnje brez da bi se znašli v dodat-
nih bilančnih težavah. Tega v prej omenjenih
panogah ni. Jugoslavija bi z vzpodbujanjem
teh zelo hitro naredila korak naprej in zvišala
družbeni produkt, ker je koeficient uvozne ela-
stičnosti v teh panogah petkrat nižji kot je
jugoslovansko povprečje.«
Ta vaša teza je znana in v ,zadnjem času
v jugoslovanskih medijih potrjevana tudi
s strani drugih uglednih ekonomistov. Ven-
dar tej ugotovitvi sledi to, da ima politika še
vedno premoč nad ekonomijo, nad stroko, saj
se vaše in druge številne podobne ideje niso
upoštevale. Kot ekonomski svetovalec pred-
sednika zvezne skupščine, pa tudi v Zvezi
ekonomistov Jugoslavije, se na tak način,
s predstavitvijo teh programov sicer odziva-
te na ekonomska dogajanja, vendar pa je
takšno odgovorno in pravočasno odzivanje
na pojave v družbi bolj ali manj brezu-
spešno?
Savin: »Sem predvsem pragmatik
in vedno me zanima predvsem to, kaj se lahko
naredi takoj, brez čakanja na spremembo usta-
ve, političnega sistema itn. Naši problem.i so
res dolgoročni, vendar ni nujno, da jih tako
tudi rešujemo. Na dolgi rok smo vsi mrtvi,
začeti moramo delovati takoj. Zato vseskozi pri
svojem delu dajem poudarek prej omenjenim
panogam. Če bi kmetom in ostalim le dali
ustrezne pogoje, bi bili ti takoj pripravljeni
vlagati v razširitev proizvodnje, v širitev dejav-
nosti. Istočasno bi morali z davčno politiko
doseči normative, primerne socialističnemu
razvoju. V bistvu pa imamo zelo veliko omeji
tev, z izjemo Slovenije, ki je na boljšem, a spet
sama ne more speljati voza naprej. Zato bom,
dokler se to ne bo uveljavilo, poudarjal potrebo
razvoja teh panog, ki bodo dale dodatno rast
družbenega proizvoda in ki bi s posrednimi
učinki pospeševale rast celotnega gospodar-
stva.«
To se poudarja tudi v skupščini, kar pa
priča tudi o tem, da je vaš vpliv in vpliv
drugih ekonomskih strokovnjakov na nek na-
čin identičen vplivu skupščine in delegatov
in torej, žal, ni velik?
Savin: »Res je. Lahko daš dober ali tudi slab
nasvet, vse skupaj se uravnovesi po scenariju,
ki v našem procesu odločanja prevlada. Sistem
odločanja žal ne omogoča uresničitve tistega,
kar bi bilo včasih najpomembneje.«
In če se dotaknemo še ZlS-a. Kje je problem
uveljavljanja teh zamisli. Ali so problem ka-
dri, ali različni interesi ali gre zgolj za zapo-
stavljanje stroke?
Savin: »ZIS nima vseh potrebnih ustavnih
pristojnosti vendar tudi ni res, da ni mogel
narediti več v minulih dveh letih. Šlo je na-
mreč za čiste napake v izvajanju makroeko-
nomske politike. To je bil najprej koncept pro-
gramirane inflacije, nato koncept zamrznitve
cen in odpravljanja disparitet itn...«
V zvezi s tem še eno vprašanje. Vlada se je
odločila za tisto, čemur se je dolgo izogibala.
Vemo, kje so vzroki. Ukrepov ni sprejela na
osnovi domačih pobud, kar ji mnogi najbolj
zamerijo, ampak na osnovi pritiska Medna-
rodnega monetarnega sklada. Tudi zaradi
takšne dvoličnosti in zaradi tega, kaj lahko
pokaže kot rezultat dvoletnega dela, se v ne-
katerih okoljih pojavljajo zahteve za njen od-
stop. Kaj vi menite o tem?
Savin: »Res je, da ZIS ni uresničil obljub...
Mogoče vas bo presenetilo, a sam ne pričaku-
jem, da bi sprememba v ZIS pomagala rešiti
naš gospodarski položaj. V tem času je precej
težko izpeljati v praksi nek nov koncept eko-
nomske politike. To istočasno ne pomeni, da se
strinjam z ekonomsko politiko ZIS. Najpo-
membneje je, da bi v ZIS nadaljevali z ustrezno
politiko tržnega gospodarstva. Če bi pri tem
pozabili na dodatno administriranje, programi-
rano inflacijo, zamrznitev cen, itn., bi bil to že
velik uspeh. Drugače povedano, če nimam
boljšega avtomobila, se bom vozil s tem, ki ga
imam. Zavedam se, daje to, kar govorim, čista
pragmatika, kajti tudi s tem se lahko strinjam,
da bi se lahko z novo vlado, z svežimi, novimi
idejami cela zadeva končala bolj hitro in boljše.
A nisem prepričan, daje zamenjava vlade reši-
tev vseh naših težav...«
Tržno gospodarstvo je naša potreba. Tržno
gospodarstvo je tudi neusmiljeno in prinaša
velike pretrese. Ali ob tako mizernih os«
dohodkih, ti pa so glavna vzpodbuda za
lahko splavamo. Lahko Jugoslavija to vj
ali pa bo del gospodarstva še vedno v »[
li« in se bo boril, tako kot doslej, proti \
mu, kar je sistem predpisal?
Savin: Tržni sistem bi prav gotovo odp
veliko neučinkovitih podjetij, onemogoi
delo nekaterim tozdom, ki bi morali že zda
zapreti vrata. Na ta preskok pa se moi
pripraviti, kajti ne gre le za ukinjanje ten
tudi za ustanavljanje novih podjetij. Ust\
je treba pogoje. Najprej delavcem, ki [
ostah brez dela, da se bodo vključili v r
delo. V zvezi s tem bi rad poudaril, da je
hodnost jugoslovanskega gospodarstva ]
gotovo mešana lastnina.
Ali bi bilo res kaj narobe s socializmom, <
imeli namesto 7 do 9 odstotkov družber
proizvoda kot rezultat dela zasebnikov i
ustvarjeno 27 odstotkov družbenega prol
da: Nič ne bi bilo narobe, samo družbeni ]
dukt bi bil večji, bolj dinamiziran, imel
dodatno konkurenco in istočasno bi zmanj
brezposelnost.«
Vse skupaj je povezano z odgovornostjo
je pri nas uveljavljena kot kolektivna katt
rija. Vendar, kolektivnih možganov ne poj
mo, so pa individualni. Tako bi bilo verje
treba obravnavati tudi odgovornost?
Savin: »Zgodovina ne pozna utemeljen
sistema, ki bi temeljil na skupni odgovorno
Znotraj brez poosebljanja odgovornosti in b
poosebljanja subjekta tveganja ne moremo
česar narediti. Odgovor je torej zelo e:
staven.«
V enem lanskih intervjujev ste dejali, dj
sindrom »lako čemo« (bomo že kako), ti
eden krivcev za to kar imamo. Koliko je
sindrom v Jugoslaviji prisoten še danes?
morda bojazen pred socialnimi nemiri prii
sla streznitev?
Savin: »Če govorimo o nekaterih karakt
nih značilnostih našega podnebja se sploh U
ko govori o tem kot splošnem psihološke
parametru, potem bi ta bil lahko predstavlji
z besedo ,lako čemo'. Toda organizacija de
organizacija proizvodnje in političnega sistei
mora biti takšna, da onemogoča ,vstop' ter
sindromu. Če to povežem z vašim prejšnji
vprašanjem, potem bi lahko rekel, da ob d
brem sistemu odgovornosti, ki deluje povse
regularno, ni prostora za realizacijo tega si
droma. Kajti vi lahko to ,lako čemo' zadrži
v svoji zavesti, z vidika odgovornosti pa mora
opraviti določeno delo, ki ustreza vaši ja\T
funkciji... V bistvu je torej vse povezan
Osebno nisem prepričan, da je ta zadeva o(
pravljena. Zdi se mi, da bo ta sindrom še prea
časa ostal z nami...«
RADO PANTELIi
Kos bodo zaostrenim pogojen
Fotolik Je praznoval 40 leinico obstoja
Fotolik Celje je v teh
dneh praznoval 40-letnico
obstoja. Kolektiv je v času
obstoja prerasel iz deset-
članske organizacije v de-
lovno organizacijo z 72 za-
poslenimi in organizacijo,
ki ima že skoraj za milijar-
do dinarjev osnovnih sred-
stev. Ob opiranju na lastne
sile pa dosega Fotolik tudi
dobre poslovne rezultate.
Tudi jubilejno, 40. leto po-
teka v doseganju dobrih re-
zultatov, tako da 3 milijarde
celotnega prihodka in 100
milijonov dinarjev akumula-
cije navdaja zaposlene z opti-
mizmom, da bodo v prihod-
nje kos zaostrenim pogojem
gospodarjenja.
Tako kot doslej se bodo pri
poslovanju opirali na poslov-
ne partnerje, med katerimi
velja meniti Foto Tivoli
Ljubljana, Merx Celje, Ljub-
ljansko banko Celje in Tek-
stilno tovaro Prebold, pove-
zavo s sorodnimi organizaci-
jami pa bodo še naprej iskali
tudi v okviru poslovne skup-
nosti Formator.
Z razvojem barvne foto
grafije in izdelavo barvnil
razglednic, pri čemer so sfl|
delovali tudi s Cinkarniniii
tozdom Grafika, seje Fotolil
razvil v pomembnega juge
slovanskega proizvajale
razglednic in večbarvnih t
skovin. Kot so poudarih r
slovesnosti ob obletnici, b(
do v prihodnje doseženo ri
ven kakovosti skušah še pr(
seči, kar je porok za uspešn
poslovanje tudi v bolj tržni
pogojih gospodarjenja.
BB Od danes tudi v Ceiju
Danes dopoldan odpira
poslovna enota Beogradske
banke iz Žalca svojo ekspo-
zituro tudi v Celju. Podob-
no, kot pred trinajstimi leti
v Žalcu, so tudi na otvoritev
celjske ekspoziture najbolj
vplivale želje združenega
dela, drobnega gospodar-
stva in občanov.
Beogradska banka s tem,
ko se z bančnimi okenci po-
javlja tudi v regijskem sre-
dišču, poleg konkurenčnosti
prinaša tudi drobno a po-
membno novost - več dis-
kretnosti pri poslovanju
s strankami.
V trinajstih letih, kar je
Beogradska banka prisotna
v tej regiji, najprej v Žalcu in
kasneje še v Mozirju, je pred-
stavljala pomembno oporo
gospodarstvu in tudi drob-
nemu gospodarstvu omenje-
nih občin in tudi širše. Na
dobro poslovanje banke
opozarja tudi stalno narašču-
joča bilančna vsota, ki se je
lani povsem pribhžala dese-
tim milijardam dinarjev, pa
tudi stalno naraščajoče števi-
lo ustanoviteljic in pred-
vsem varčevalcev. Sredstva
slednjih predstavljajo tudi
59 odstotkov v strukturi
vseh bančnih sredstev in so,
kot je dejal Dane Selič, di-
rektor žalske poslovne eno-
te, za njihovo banko najpo-
membnejši in najbolj stalen
vir sredstev.
Širitev materialne osnove
predstavlja korak k nadaljnji
utrditvi banke na celjskem
območju, zato je današnja
otvoritev (ta bo ob desetih
dopoldan v novem celjskem
poslovnem središču Srce) za
ta 39 članski kolektiv še po-
sebnega pomena. Ekspozitu-
ra bake, gradil jo je Ingrad, je
banko z opremo vred stala
'300 milijonov dinarjev. Po-
leg sodobne opreme bodo
imeli za stranke v tem 300
kvadratnih metrov velikem
poslovnem prostoru pet
bančnih okenc, varčevalcem
pa se v poslovalnici obeta tu-
di pomembna novost. Gre za
takšno ureditev bančnih
okenc, da bo stranki pri vla-
ganju ali dvigovanju denarja
ter pri urejanju drugih banč-
nih zadev zagotovljena po-
polna diskretnost.
Celjska ekspozitura Beo-
grajske banke bo odprta
vsak dan dopoldan od 8.00
do 12.30 in popoldan od
13.30 do 18.00, ob sobotah pa
od 8.00 do 11.00. ,
RADO PANTELiC,
- MAJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Vlaj naj bo po meri mladih
T^.nje   lanskega   meseca
=fa dosti so slovenskim mla-
I fCtti narekovale pripravo
f oglih miz, javnih tribun in
ar^^leniskih konferenc, kjer
:R  poskušali najti nekaj
vorov na številna odprta
'^»rašanj^ družbenega in go-
ioF jjrskega vsakdana. Lan-
prfestivalski dnevi - sedme-
^\so pripravili mladinci ve-
Ljjke občine - so mesecu
%dosti dali novo, še kako
'Itrebno vsebino.
;a skupni okrogli
Hlfadi"^' iz vseh osmih ob-
celjskega območja so se
ločili, da sekretariat Med-
^inskega sveta mladih pri-
Z\i dve okrogli mizi.
Alg prvi bodo mladi sprego-
ijjli o težavah mladih delav-
ojL ki so vseh ravneh pove-
Xe z zaostrenim gospodar-
rjini položajem. Mladi ugotav-
rL.daje od položaja v gospo-
nLtvu odvisna kadrovska po-
Ij^^a, možnost pridobivanja
ijjnovanj in ne na koncu tudi
ijeljavljanje znanja mladih
Ifokovnjakov, ki vidijo mož-
j^ti prestrukturiranja, a zanj
i^denarja.
Prugo okroglo mizo mladi
;;ipravljajo skupaj z Medob-
iiskim svetom Zveze komu-
,pftov celjskega območja, po-
efnila pa bo nadaljevanje
l^d leti začete razprave
iVzgoJi in izobraževanju ter
;'^vah  srednješolcev.  Tudi
i;m zadnja leta celjski mla-
ci- zato, ker je v Celje ob-
čno srednješolsko središče
rtestavjajo vse več vprašanj,
llijo pa si predvsem odgovore
iiaertni štipendijski politiki,
■ kovosti vzgojno-izobraže-
j nih programov in prehrani
j dnješolske mladine.
imik za en mesec
•Celjski mladinci so letos or-
'inizatorji Iger Bratstva in
Htnosti in od 23. do 25. juni-
bodo v svojem mestu gosti-
približno 400 mladincev iz
2ie, Zrenjanina, Vinkov-
r, Čuprije, Djakovice, Ohri-
in Bara.
('tem času, so se odločili na
ah Predsedstva občinske
tiference mladih, bodo pri-
ivili tudi 8 različnih razprav
obiskih v celjskih delovnih
ianizacijah. Konec junija
do mladi Celjani skupaj
mojimi gosti iz vse Jugosla-
e razpravljali o reformi sred-
sga šolstva, drobnem gospo-
darstvu, prestrukturiranju go-
spodarstva, vlogi znanja na po-
ti v boljši jutri, ekologiji, grad-
beništvu in gradnji stanovanj,
športu ter tehnoloških viških
v gospodarstvu.
Prav zaradi vsebinsko obsež-
nega programa razprav v času
Iger Bratstva in enotnosti pri-
pravljajo mladi Celjani maja le
srečanje srednješolcev na
Tomšičevem trgu. Srednješol-
ci bodo pripravili pregled svo-
je kulturne ustvarjalnosti, ce-
lodnevni program pa bodo po-
pestrili še z boljšim sejmom.
Zvečer - celjski srednješolci so
si za svoj dan izbrah prav 25.
maj - pa bosta v dvorani Golo-
vec nastopili še skupini Disci-
plina kičme in Šankrock.
Z nekaj več kot 40-člansko
ekipo pa bo celjska mladinska
organizacija sodelovala tudi na
letošnjem 21, festivalu dela
mladih Jugoslavije od 20. do
22. maja v Mariboru.
Ne Iščite izgubljene
generacije! Tu smo!
Ze včeraj, v sredo 11. maja,
so se laški mladinci sestali
s predstavnikom slovenske
mladine Tonetom Anderli-
čem in razpravljali o ZSMS
kot množični in najširši front-
ni organizaciji. Jutri, v petek
13. maja pa pripravljajo skup-
no z beograjsko mestno konfe-
renco mladih problemsko kon-
ferenco o stanovanjski proble-
matiki mladih.
Do konca maja se bodo v la-
ški občini zvrstila srečanja
mladih kantavtorjev, ki so jih
poimenovali Festival pesmi in
dela, v Radečah bodo odprli
razstavo plakatov Simona Ser-
neca, na javni tribuni o izhodu
iz krize, ki so jo poimenovali
»Ne iščite izgubljene generaci-
je! Tu smo!« bosta sodelovala
Emil Milan Pinter in Janez
Stanovnik, pripravljajo pa še
javno tribuno o vlogi rimsko-
katoliške cerkve v našem siste-
mu, na katero so povabili tudi
doktorja Vekoslava Grmiča.
Tudi
o samoprispevku
Konec prejšnjega tedna, po-
dobni pogovori pa se bodo vr-
stili še ves maj, so mladi Mo-
zirjani razpravljali o referen-
dumu na 4. občinski samopri-
spevek in svoji vlogi v pripra-
vah referenduma.
V maju pa pripravljajo še
okrogle mize o ekologiji, kjer
bodo izpostavili poškodbe in
umiranje gozdov, turizmu ter
štipendiranju, pripravništvu in
zaposlovanju. Seveda pa tudi
v mozirski občini ne bo šlo
brez športnih in kulturno-za-
bavnih srečanj.
Zaenkrat le okvirni
program
Samo konjiški mladinci za
majske praznične prireditve
še nimajo izdelanega natanč-
nega programa. O predvide-
nih okroglih mizah, ki naj bi
jih pripravili, bodo govorili na
današnji seji Predsedstva ob-
činske konference mladih,
v okvirni program pa so za raz-
mislek vključili štipendiranje,
zaposlovanje, stanovanjsko
problematiko in ustanavljanje
malih produkcijskih enot.
Sicer pa bo v Slovenskih Ko-
njicah živahno 21. maja, ko
mladinci pripravljajo na Tito-
vem trgu osrednjo celodnevno
prireditev. Postavili bodo stoj-
nice, v goste povabili lutkarje
in plesno skupino, študentje li-
kovne akademije in slikarji bo-
do kar na ulicah portretirali
mimoidoče, zavrteU pa bodo
tudi nekaj video-filmov in zve-
čer osvetlili še platno letnega
kina.
Veselje in norost
Zadnja leta je postala
osrednja majska prireditev
v Šentjurju »Mladost je vese-
lje in norost«, ki jo mladi pri-
pravljajo skupaj z društvom
prijateljev mladine krajevne
skupnosti Center, že tradici-
onalna, novo podobo pa ji bo
letos poskušal dati Vlado
Kreslin.
Predpraznični konec tedna
bo v šentjurski občini minil
v znamenju mladinskega
športnega festivala, maja pa se
bodo zvrstile še tri okrogle mi-
ze. Prav danes, v četrtek 12.
maja šentjurski mladinci po-
navljajo okroglo mizo o tem,
ali imajo brezposelni pravico
do praznovanja 1. maja, ki sojo
zasnovali na pomanjkanju de-
lovnih mest ter slabi štipendij-
ski in kadrovski politiki v ob-
čini. Na to okroglo mizo so po-
vabili tudi vse direktorje šent-
jurskih delovnih organizacij,
vendar se prve razprave mla-
dih ni udeležil nihče od njih.
Do konca maja pa bodo mladi
Šentjurčani obravnavali še bi-'
odinamičnost družbe in posa-
meznika s poudarkom na zdra-
vi prehrani in ekološko prijaz-
nem kmetovanju ter se spraše-
vali ali_ so turizem res ljudje
tudi v Šentjurju.
Alkoholizem in
kajenje
Šmarski mladinci zadnjih
nekaj let ugotavljajo, da se
posledice uživanja alkohol-
nih pijač in kajenja poznajo
že na zdravju vojaških nabor-
nikov, 16-letnikov, ki jih pre-
gledajo zdravniške komisije.
Prav zaradi tega so se odloči-
li, da maja pripravijo okroglo
mizo o tem zaskrbljujočem
vprašanju.
Poleg tega pripravljajo še
razpravo o družbeno-ekonom-
skem položaju in pogledu
v prihodnost mlade generacije
ter razstavo fotografij turistič-
nih in ekoloških bodic, ki sijih
turistično usmerjena šmarska
občina ne bi smela dovoliti.
Mladinsko rajanje mladih
Šmarčanov pa bo letos 21. ma-
ja pri osnovni šoli Ratanska
vas v Rogaški Slatini.
Brez ekologije
v velenjski občini mladinci
letos presenetljivo ne bodo
pripravili okrogle mize o eko-
logiji, čeprav je to eden naj-
bolj perečih problemov v ob-
čini.
Pripravili pa bodo pogovore
o položaju delavcev iz drugih
republik, o čemer so govorili
že lani v okviru sedmega festi-
valskega dne, ter o mladin-
skem prestopništvu. V Tito-
vem Velenju bo tudi srečanje
mladih raziskovalcev, skupaj
z nekdanjimi taboriščniki pri-
pravljajo obisk Mauthausena,
svoja vrata pa bodo odprli
v sozdu Gorenje in Centru
srednjih šol.
Ideje mladih
Največ dela bodo žalski
mladinci vložili v priprave le-
tošnjega shoda pionirjev Ju-
goslavije, ki bo 21. in 22. maja
v Žalcu, pionirje pa bo med
drugim obiskala tudi ekipa
televizijske oddaje Periskop.
Pripravljajo pa še mladinske
športne igre ter koncert skupi-
ne Pohorje expres, 25. maja
zvečer pogovor s predsedni-
kom republiške konference
Socialistične zveze Jožetom
Smoletom in v delovni organi-
zaciji Gradnja okroglo mizo
o možnostih vključevanja mla-
dih v organe delovnih organi-
zacij. Vse majske prireditve pa
se bodo zvrstile pod geslom
»Ideje mladih so vredne vsaj
toliko kot izkušnje starejših.«
IVANA FIDLER
Dogajanja lanskih festivalskih dni - v občinah-organizatori-i
cah so se vrstila športna in kulturno-zabavna srečanja ter okro-^
gle mize - so pritegnila veliko mladincev. Vzrokov za to je prav
gotovo več. Mednje sodi tudi ta, da je mladinska organizacija
prvič za svoje članstvo pripravila nekaj novega, svežega in zani-
mivega, mladincem je bilo ponujeno drugačno praznovanje nji-
hovega meseca in so že zato pokazali kanček več zanimanja kot
prejšnja leta. Kako pa bo letos?
Občinske konference mladih v Sloveniji so priprave na praz-
novanje meseca mladosti gradile na lanskih izkušnjah. Povsod
so tudi letos v program majskih prireditev uvrstili nekaj šport-
nih in kulturno-zabavnih srečanj, dopolnili pa so jih s pripravo
okroglih miz, javnih tribun in problemskih konferenc. Uspeh
letošnjih majskih prireditev bo mogoče ocenjevati šele sredi
junija, ko se bodo v večini občin zaključile. Takrat bo znan tudi
odziv mladih. Bo trditev, da so si mladi na Celjskem program
meseca mladosti prikrojili po svoji meri vzdržala? Odgovornost.
slovenskega mladinskega vodstva je prav gotovo večja kot si
marsikdo, tudi iz vrst mladinskih funkcionarjev, misli. Sloven-
ski mladinci so zahtevah, drugačen mesec mladosti - zdaj pa je i
na njihovih plečih obležala odgovornost, da ga tudi resnično ]
naredijo. To pa jim bo uspelo le, če bo večina mladih sprejela
majske prireditve za svoje in pripravljeni programi ne bodo
ostali zgolj zapisani na številnih papirjih!
PRED VPISOM
12
4. maja je potekel enomesečni rok, ko so učenci prena-
šali prijavo z ene šole na drugo ne glede na število
prijavljenih kandidatov.
Po tem roku, najdlje pa do 31. avgusta, bodo učenci
'ahko prenesli prijave (ali se naknadno vpisah) le na tiste
^ole. ki bodo še imele prostor.
šole, ki bodo imele večje število prijavljenih kandidatov
'^ot so razpisane zmogljivosti, bodo v soglasju s pristojno
izobraževalno skupnostjo sprejele sklepe o omejitvi vpisa
'^r o tem seznanile kandidate najkasneje do 1. junija.
Stanje na srednjih šolah v celjski regiji je naslednje:
Srednja šola Boris Kidrič ima preveč prijavljenih za
frizerja in bodo tu najverjetneje sprejemni izpiti. Preveč
P^jav je tudi za tekstilno konfekcijskega tehnika, dovolj
Prostora pa je v tekstilno mehanski usmeritvi. Za promet-
^^S'd tehnika je bilo premalo prijav, zato te smeri povsej
^'^netnosti ne bodo izvajali.
V Srednji tehniški šoli Maršala Tita je preveč prijavlje-
■^in v smeri elektronika, kjer bodo verjetno sprejemni
'^Piti. Možnost sprejemnih izpitov je tudi v naravoslovmo-
l^atematični usmeritvi. Prostor za vpis pa imajo še v grad-
beništvu in strojništvu.
* Srednji družboslovni šoli bodo imeli sprejemne
jzpite v upravno administrativni usmeritvi. Preveč prijav-
J^nih je tudi za klasično humanistični program. Spre-
V^ni izpiti bodo tudi v ekonomski usmeritvi v srednji
"^onomski šoli Tone Grčar in vso kaže. da tudi v obeh
Pfogramili v Srednji šoli za blagovni promet.
I *^ Centru srednjih šol v Titovem Velenju o sprejemnih
Pitih razmišljajo za smer elektronika in za naravoslovno-
atematično usmeritev. Premalo pa je prijavljenih učen-
j^^za rudarske poklice, četrto in peto stopnjo kovinarstva
^'^'"ojništva ter za računalništvo,
j |.''ostora za vpis je tudi še v Srednji kmetijsko živilski
^, ' ^' Celju (kmetijec ter kmetijski in vrtnarski tehnik),
(^.^•"^dnji kovinarski, strojni in metalurški šoli v Štorah
za metalurga in metalurškega tehnika), v Srednji
[J' 2a gostinstvo in turizem v Celju (tehnik strežbe in
^^'k kuharstva), ter v Steklarski šoli v Rogaški Slatini,
programe in usmeritve, kijih nismo omenili, velja, da
UpO kandidatov ustreza razpisanim mestom.
Tribuna o ustavnih spremembali
Predsedstvi občinskega sindikalnega sveta in socialistične
zveze sta v Šentjurju pripravili zaključno javno tribuno
o ustavnih spremembah.
V javno razpravo se je vključila več kot polovica delovnih
organizacij in krajevnih skupnosti, nekaj razprav pa je bilo tudi
v različnih odborih in komisijah. Največ pobud in razprav je bilo
na področja vzgoje in izobraževanja, v delovnih organizaciji
Alpos pa so med drugim zapisali, da ne uresničujemo sedanje
ustave in da tudi ni zagotovil, da bo z novo kaj bolje.
Uvod v zaključni razpravi je imel dr. Boštjan Markič, član
republiške ustavne komisije. V svojem uvodu je skušal osvetliti
vprašanja federalizma, volilnega procesa in delegatskega
sistema. Po uvodnih obrazložitvah so maloštevilni udeleženci
postavili vrsto vprašanj, na katere je odgovarjal uvodničar in
lahko rečemo, daje zaklučnajavna tribuna o ustavnih spremem-
bah uspela.
DRAGO SLAKAN
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: Jože Volfan(i
IVleč nad glavo vlade
Ali bo Branko Mikulič ponudil odstop ali ne? Ali se bo
torej vlada, ki je mnogo obljubljala in malo storila, poslo-
vila ali samo kadrovsko prenovila? Ah bo v skupščini, ko
bo oziroma če bo Branko Mikulič ponudil odstop, sploh
kakršnakoli možnost, da je izglasovana nezaupnica.
Uganke v zvezi z vlado na poseben način razrešuje jugo-
slovanski tisk. Novosadski Dnevnik piše: »Če bi se zgo-
dilo, da ZIS ponudi ostavko ali pa, da se mu izglasuje
nezaupnica, resnih posledic s strani tujine ne bi bilo, saj je
tujim upnikom partner država, ne pa njena vlada. Kaj bi se
zgodilo znotraj države, bi se šele videlo. A tudi to ne bi bilo
nujno tragično. Na svetu so države, kjer vlade pogosto
menjavajo, pa se gospodarstvo dobro razvija. Treba je
povedati, da je imela zvezna vlada sedaj podporo obeh
predsedstev v državi, ob opozorilih, to drži, zastran težke
ekonomske, pohtične in socialne situacije. Ta podpora je
bila in je še vedno izrazita tudi na našem jugu.« Prav
gotovo, piše novosadski Dnevnik se bodo ta mišljenja in ti
interesi zoperstavili slovenski zahtevi glede nezaupnice.
Lahko se predvideva, da bodo v zvezni skupščini različna
mnenja. Toda tudi, če bi zvezna vlada dobila večino, je
negotovo, kakšna bi bila usoda njegove vladavine v pri-
hodnjih dveh letih brez slovenske in eventualno še katere
druge podpore...
Sobotno zasedanje zvezne skupščine, ko naj bi nastopil
Branko MikuUč in ko naj bi končno natančno zvedeh za
reformne ukrepe, torej nestrpno pričakujemo. Najbrž bo
zvezna vlada končno odkrito povedala, da z Mednarodnim
denarnim skladom v resnici še ni podpisala nobenega
sporazuma. O tem naj bi vodstvo te mednarodne bančne
institucije sklepalo šele po sobotnem zasedanju. Torej že
po tistem, ko bo znano, kakšen bo razplet sobotnih doga-
janj v zvezni skupščini. Ta dan naj bi sprejeh nekaj zako-
nov, ki bodo pomenili začetek še ene gospodarske reforme
v Jugoslaviji.
ivica Račan ali Stipe Šuvar
še ena uganka ta čas hudo zaposluje domači tisk in
politične vrhove - kdo bo namreč novi partijski zvezni
predsednik. Po izteku mandata Boška Kruniča mora
postati prvi med enakimi kandidat iz Hrvatske. Ker pa se
je Hrvaška na seji centralnega komiteja pred dnevi izog-
nila glasovanju o tem, koga od dveh svojih članov zvez-
nega partijskega predsedstva bo predlagala za predsed-
nika, bo to nalogo opravilo zvezno partijsko predsedstvo.
To je doslej še zmerom upoštevalo mnenje matične repu-
bliške organizacije.
Tisti, ki poznajo razmere v zveznem partijskem predsed-
stvu, so prepričani, daje v prednosti Stipe Suvar-ta naj bi
bil namreč manj naklonjen prenovitvenemu duhu in je že
tudi jasno izjavil, da ne soglaša z mnogimi slovenskimi
pobudami...
Kdo koga izkorišča v Jugoslaviji?
Beograjski NIN je pred tedni (najbrž je že vedel, zakaj se
je tako odločil) objavil intervju z akademikom Josipom
Vidmarjem. Iz intervjuja je najbolj zaštrlela izjava, da Slo-
venijo v Jugoslaviji izkoriščajo. Intervju Josipa Vidmarja
je marsikje v Jugoslaviji vzbudil številne odmeve. Zlasti
negativne - skladno s povečanim protislovenskim razpo-
loženjem, kakršno je opazno v zadnjem času v nekaterih
delih in v nekaterih slojih v Jugoslaviji. Lazar Drakul je
v reviji NIN nasprotoval trditvam Josipa Vidmarja. Doka-
zoval je, češ da Slovenija izkorišča nerazvite in da ima
v bistvu že leta in leta privilegiran položaj. V zadnji šte-
vilki beograjskega tednika se polemika razplamteva.
Lazar Drakul najbolj očita Sloveniji, da višji dohodek
ustvarja predvsem z višjimi cenami. V tej trditvi ga pod-
pira Miroslav Rokvič, višji svetnik v zveznem sekretariatu
za trg in splošne gospodarske zadeve. S primerjavami cen
za proizvode Gorenja in drugih jugoslovanskih proizvajal-
cev želi dokazati, da so v Jugoslaviji na boljšem finalisti,.
na slabšem pa tisti, ki razpolagajo z energijo, surovinami .
in repromaterialom. Tako naj bi bile cene električne ener- ^
gije, aluminija, bakra, svinca, premoga, barvnih metalov,.
itd. pod svetovnimi - Slovenija vse to dobiva iz južnih ;
delov Jugoslavije. Cene svojih finalnih proizvodov pa slo-',
vensko gospodarstvo drastično navija. Avtor, ki nič ne ;
piše o sivih cenah, navaja primere: pralni stroj Gorenje ]
stane na tujem 749 nemških mark, kar znaša v dinarjih :
599.200. Domača cena je 967.836 din. Pralni stroj iz Niša ;
stane prav tako 749 nemških mark, toda domača cena je |
469.908 din, torej manjša kot za tuji trg. Kombinirani šte- '
dilnik Gorenja stane 529,5 nemških mark, kar znašal
423.600 din. Doma prodaja Gorenje ta stroj za 606.672 din.'
Toda drugi proizvajalec, Sloboda, prodaja kombinirani
štedilnik istega tipa pri nas za 435.708 din, torej le malen-
kost dražje kot na tujem. Drugi avtor, profesor dr. Srečko
Dimitrijevič s tehnološke fakultete v Leskovcu, pa z govo-
rico številk bralcu dopoveduje, da se slovenskemu gospo-
darstvu godi bolje že kar od 1918. leta. Še več - podatki naj
bi ovrgh slovenske ugovore, da se v Sloveniji boljše in
učinkovitejše gospodari.
To zadnje namreč trdijo v polemiki z Lazarjem Drakulo
mariborski ekonomisti: Egon Žižmond, Davorin Kračun
in Rasto Ovin. Iz njihovih razpredelnic pa se da ugotoviti
zaostajanje Slovenije v primerjavi z Italijo, Avstrijo in
razvitimi.
Le komu koristijo polemike o izkoriščanju in izkorišča-
nih v Jugoslaviji? Komu je v posebnem političnem inte-
resu stalno napenjanje strun v odnosih med jugoslovan-
skim severom in jugom? Še posebej zdaj, ko gre vsem
v Jugoslaviji vsak dan slabše in ko vsi izgubljamo. Brez-
plodne polemike o tem, kdo koga izkorišča, naj odpravlja
predvsem tržna ekonomija. Življenje z ekonomskimi
zakonitostmi bo vsakogar, kdor se pojavlja na trgu doma
in kdor upa v tujino, postavilo na pravo mesto. Brez globo-
koumnega filozofiranja. Kar zadeva odnose med razvitimi
in nerazvitimi, ko gre za zavestno ekonomsko spodbujanje
razvoja manj razvitih, pa naj se prav tako uveljavita poli-
tika čistih računov in tržna logika. To seveda ne pomeni,
da tudi v Sloveniji ni prišel čas za pogumen pogled
v zrcalo - kako se zares učinkovito gospodari in kakšno
usodo doživlja nova razvojna filozofija, oprta na stroko in
najmodernejšo tehnologijo, v precejšnjem delu delovnih
organizacij.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
12. MAJ
V Preboldu o samoprispevku
Denar za ureditev najnujnejših komunalnih potreb
v nedeljo se bodo v kra-
jevni skupnosti Prebold
krajani na referendumu od-
ločali o uvedbi krajevnega
samoprispevka. Pred časom
je bila večina krajanov pro-
ti, sedaj pa so v kraju opti-
misti, saj pravijo, da so bili
krajani dobro obveščeni in
da se zavedajo pomena vse-
ga tistega, kar naj bi zgradi-
li z zbranim denarjem.
Gre pravzaprav za najnuj-
nejše stvari, brez katerih bo
močno ogrožen napredek te-
ga kraja, ki na prenekaterih
področjih že močno zaostaja
za razvojem nekaterih dra-
gih krajevnih skupnosti, kjer
so krajani enotnejši in se
uspejo bolje dogovarjati z or-
ganizacijami združenega de-
la. Z zbranim denarjem bi
sofinancirali sanacijo pri-
marnega razvoda pitne vode
ter s tem zagotovili tudi do-
datne količine pitne vode,
obnovili bi in lažje vzdrževa-
li javne ceste in izvedli še ne-
kaj novih cestnih povezav
v krajevni skupnosti, sofi-
nancirali izgradnjo dveh
učilnic v osnovni šoli v Pre-
boldu ter sofinancirali pri-
marni razvod telefonije
v Marija Reko. Del denarja
naj bi namenili tudi za sofi-
nanciranje izdelave projekta
cestnega križišča v Dolenji
vasi ter ceste skozi Prebold,
financirali projekte za kana-
lizacijo v posameznih krajih
krajevne skupnosti. Pro-
gram torej zajema naloge, ki
so skupnega pomena za veči-
no krajanov.
Prispevna stopnja naj bi zna-
šala 0,95% od osebnih do-
hodkov, upokojenci, ki ima-
jo dovolj velike pokojnine,
naj bi plačevali pol odstotka
od pokojnine, kmetje 4 od-
stotke od katastrskega do-
hodka, kmetje, ki se jim od-
merja davek po dejanskem
dohodku naj bi plačevali od
osebnega dohodka 0,95 od-
stotka, obrtniki, ki se jim da-
vek odmerja po pavšalni
stopnji naj bi prispevali 1,5
odstotka od pavšalno od-
merjenega letnega davka,
delovni ljudje in občani, ki
samostojno opravljajo go-
spodarsko in pokhcno dejav-
nost pa 1,5 odstotka od
ostanka čistega dohodka.
V Preboldu pravijo, da pri-
spevne stopnje niso velike,
saj bi po dosedanjih pov-
prečnih osebnih dohodkih
to pomenilo dobrih 3000 di-
narjev mesečno. Zares zelo
malo v primerjavi s tistim,
kar bi lahko štorih!
______.JAN£Z VJIDEJ^IK
Zanimiva prireditev na Polzeli
v soboto je bilo v kulturnem domu na Polzeh nadvse
zanimivo srečanje z avtorjem knjige Človek, Andrejem Gra-
barjem in dr. Manco Košir, asistentko na Fakulteti za poli-
tične vede, novinarstvo in sociologijo, ki je pogovor usmer-
jala. Prireditev so izvedli pod okriljem DPD Svobode Pol-
zela, nekdanji osnovnošolski novinarji, ki so danes že sred-
nješolci in študentje. V prvem delu so pod mentorstvom
Valerije Pukl pripravili izvirna razmišljanja, na katera jih je
navedla ta knjiga, jih popestrili z glasbenimi vložki, nakar je
sledil sproščen razgovor o najbolj temeljnih vprašanjih živ-
ljenja. Seveda so mladi to prihko izkoristih tudi za obujanje
spominov na nekdanje novinarske čase in sklenili srečanje
v prisrčnem klepetu s svojo dolgoletno mentorico Manco<
Košir. Srečanju so dah svoj čar tudi nekateri drugi gostje,j
med njimi Doris Križaj, lektorica za angleški jezik na Filo-j
zofski fakulteti. I
T. TAVČAR!
Kino 16
spet jah
Velenjski Kino 16
jutri v dvorani Kulti
doma s sporedom kj
nih filmov, ki bo traj
do konca leta.
Maja bodo velenjski
telji filmov lahko gledi
filmov ameriške neo(
produkcije šestdeseti
junija filme francoske
vojne avantgarde, juc
julija filme francoske{
vega vala. septembra
filmov, ki so nastali o\
nu klasičnega vvester
western tudi presegli,
bra bo na sporedu nel
mov od Kurosawe pre
nuela do Bergmana, ;
teden v decembru pa š
filmov očeta groze, A
Hitchcocka.
Velenjski kinotečni
red bodo svečano krstil:
ob dvajsetih s Hopperj
Easy Riderjem in z več
novega in starega rocli
ga pripravlja Marjan Oj
Generacija '68
Sedemdeseta leta s(
novno in nepreklicno
tu. Kadijo neizprosnot
gumentov, prižigajo s
z ljubeznijo.
Ko nas Laibachovci
mogli do konca nak
z disco totalitarnostjo
slovenska partija jim je
nezavedno odgovorila .
vimi idejami - in ko še v
belo gledamo kaj bo izi
Slowenische Kunsta, sc
potihem od zadaj po ,
lopnili Otočani. Najprej
krito Bono z irsko drui
nato pa kar naravnost še
Cult in Mission.
Disco generaciji nism<
koli veliko zaupali, zdaji
že jasno, da se je posti
hitreje od hipijev. Pud
so pred desetletjem rs.
nekaj izložb in izginili \
mo. V kulturi je zazijala
kandroUska luknja, ki jo,
na Celjskem počasi in VA
no zapolnujejo domači
aki iz sedemdesetih let I
ko bi na dolgo in na šin
razpredali, zakaj to ni naji
oprano v krogu celjsk
KLjUB A, ampak v tein\
stavku nam gre le za ugo\
Ijanje dejstev. In ob njihi
ramo ugotoviti: nekaj se
gaja v Velenju. Ekološke
banje je kot nekakšen te'fi
loško osveščen /7ower
wer. Zrno in Stiskama
kot žepni Warhol in Vel
Underground, zdaj pa Jf
Kino 16 pripravil kinote
spored do konca leta, io
po njihovem sestavlja
kakšen arhivski prograTU
mov, v resnici pa gre za
jemo Hitchcocka ali pa t
ne - niz kulturnih filmom
jagilnejše rockandroll
racije. Vtis je, da se »sere
es« najprej vračajo v Šak'
dolino. Seveda pa jih
drugod po regiji z zanii
njem pričakujemo.
Pretvornilf za gasilce
Pogoj za hitro in uspešno
intervencijo gasilcev pri
požarih ali drugih elemen-
tarnih nesrečah, je hitra in-
formacija.
Gasilci zvez Celje, Šmarje,
Šentjur, Laško in Slovenske
Konjice so doslej imeli svoj
pretvornik na Svetini, s kate-
rim pa ni bilo možno pokri-
vati celotnega področja, pri-
hajalo pa je tudi do motenj
s strani Avstrijcev. Tako so
zacelil iskati novo najpri-
mernejšo lokacijo, ki so jo
našli na Maliču. Ta lokacija
je tako dobra, da pokriva ce-
lotno celjsko območje, kar
pomeni, da ob omenjenih
petih občinah tudi tri, ki so
združene v Savinjski OGZ
Žalec, Mozirje in Velenje. Te
tri občine sicer poskušajo
priti do svojega pretvornika
na Plešivcu, vendar je že
sprožena akcija, da se temu
odpovedo in se pridružijo
zvezam z Malica.
Po besedah poveljnika Ga-
silske zveze Slovenije .Tone-
ta Sentočnika bi bila takšna
poteza najboljša, saj vodi
k skupnem sodelovanju na
enem med seboj povezanem
področju. Tako bi bilo veliko
boljše tudi sodelovanje celj-
skih ali drugih gasilcev pri
večjem gozdnem ali drugem
požaru v mozirski občini, saj
bi prišli dosti prej do infor-
macije. Pretvornik, ki bo na-
menjen tudi aktiviranju in
obveščanju, zaenkrat deluje
začasno, v kratkem pa bo
pripravljeno vse za normal-
no delovanje. Sredstva za ve-
liko pridobitev gasilcev so
zbrale vse občinske gasilske
zveze Celje, Laško, Šmarje,
Šentjur in Slovenske Konji-
ce ob sodelovanju še drugih
gasilskih organizacij.
TONE VRABL
Najti pot v življenje
Raziskovanje naj ne bo samo sebi namen
v Laškem se izteka akcija
Mladi raziskovalec, ki jo or-
ganizira občinska raziskoval-
na skupnost. Osnovnošolci so
že izdelali raziskovalne nalo-
ge, v prihodnjem tednu bodo
dela oddali tudi srednješolci.
Odziv je bil letos sicer neko-
liko slabši, kot so sprva kazale
prijave. Osnovna šola Marjana
Nemca je pripravila dve razi-
skovalni nalogi. V prvi so
učenci obdelali kulturni in go-
spodarski razvoj svojega kraja
. v preteklosti, v drugi pa delo
slovenskega arhitekta Jožeta
Plečnika, ki je med drugim
zasnoval tudi spomenik v sre-
dišču Radeč. Osnovnošolci iz
Rimskih Toplic so se lotili raz-
voja tovarne v njihovem kr^u,
sedanjega Timovega tozda
TLGI. Pri tem so imeli nemalo
težav, saj nihče ni načrtno zbi-
ral in shranjeval podatkov
o zgodovini te delovne organi-
zacije, kar velja tudi za mnoge
druge naše tovarne. Učenci os-
novne šole v Laškem pa so
v svoji raziskovalni nalogi se-
gli še dlje v zgodovino: prouče-
vali so ženitovanjske šege iz-
pred stotih let. V občinski razi-
skovalni skupnosti so kar ne-
koliko razočarani, da se ni več
skupin lotilo raziskovanja, saj
je takšen način dela gotovo za-
nimivejši in privlačnejši za
učence od običajnega pouka,
skupnost pa tudi povrne vse
stroške ter nagradi mlade razi-
skovalce in njihove mentorje.
Bolj razveseljivo je, da sta se
v delo vključili tudi dve celjski
sredryi šoli. Dve nalogi priča-
kujejo s Srednje kmetijsko ži-
vilske šole in eno s srednje
zdravstvene šole. Nalogo pa je
prijavil tudi eden od laških
študentov na visoki šoli: nare-
dil naj bi raziskavo s področja
izolacijskih materialov.
Usoda teh raziskovalnih na-
log je dok^ različna. Vse sicer
n^dejo mesto v Občinski ma-
tični knjižnici, kjer ima Razi-
skovalna skupnost svoj koti-
ček, tako da so dostopne vsa-
komur. Vendar le nekatere po-
tem tudi zares služijo nadalj-
njemu razsikovanju oziroma
delu. Od lanskoletnih so bile
denimo tri dobrodošel vir po-
datkov za raziskovalno nalogo
o razvoju turizma v občini.
V občinski raziskovalni
skupnosti predvsem pa sami
mladi raziskovalci bi si želeli,
da bi več pozornosti našU tudi
v delovnih organizacijah. Saj
ne, da tam ne bi imeli posluha
za njihovo delo. Nasprotno:
marsikje so jih pripravljeni
podpreti. Le da opravljene na-
loge potem nekako ne najdejo
prave poti v življenje, ker veči-
na meni, da je takšno razisko-
vanje zgolj v prid mladim, uka-
željnim ljudem. V resnici bi
lahko korist imeli oboji.
NADA KUMER
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V malih oglasit)
Novega tednilta
Lažlše septemlira brez šole
Odpovedali so se tudi celodnevni šoli v Radečah
šest učencev, kolikor naj bi
jih v prihodnjem šolskem letu
obiskovalo podružnično os-
novno šolo v Lažišah, bo sep-
tembra najverjetneje sedlo
v klopi osnovne šole Rimske
Toplice. Sklep o ukinitvi tri-
razredne šole v Lažišah mora-
jo sicer potrditi še delegati
občinske skupščine, a težko je
verjeti, da bodo našli tehtne
argumente proti takšni odlo-
čitvi.
Osnovna šola v Lažišah na-
mreč že nekaj časa ne dosega
predpisanega normativa - de-
set otrok - vendar so najbolj
drastičen ukrep, ukinitev, vse
doslej odlagali. Lažišani so, se-
veda, prizadeti, saj šola v tem
kraju ni le hram učenosti pač
pa tudi središče družabnega in
kulturnega življenja. Vendar je
v zaostrenih razmerah hladna
računica prevladala nad želja-
mi in pokazala, da ukinitve ni
več smotrno zavlačevati.
V centralni osnovni šoli v Rim-
skih toplicah bodo namreč
brez večjih težav sprejeli otro-
ke iz Laziš, prevoz na osemki-
lometerski razdalji pa bo bi-
stveno cenejši kot bi bilo vzdr-
ževanje podružnične šole.
Stavba sama bo seveda še na-
prej ostala na voljo krajanom,
zato ukinitev pouka naj ne bi
vplivala na zamiranje raznih
interesnih dejavnosti v kraju.
Ukinitev naj bi bila sicer začas-
na, vendar nihče ne ve, kdaj
bodo razmere spet toliko bolj-
še, da bodo v Lažišah znova
lahko odprli šolska vrata.
Nekateri programi in dejav-
nost v šolstvu, ki so se nam še
pred kratkim zdeli nekaj sa-
moumevnega, so torej v današ-
jih časih postali razkošje, ki si
ga ne moremo več privoščiti.
V laški občini so - hočeš nočeš
- del bremen morali prenesti
tudi na žepe staršev. Tako ti že
nekaj časa plačujejo del stro-
škov za podaljšano bivanje,
prehrano otrok in prevoze na
razdalji, krajši od štirih kilo-
metrov.
Nujna racionalizacija pro-
gramov bo prizadela tudi Ra-
dečane. Odpovedati so se mo-
rali v srednjeročnih načrtih
predvideni celodnevni osnov-
ni šoh v Radečah.
Ne nazadnje pa vse revnejšo
šolsko malho prav tako boleče
kot uporabniki občutijo tudi
izvajalci. Zaposlovanje je ome-
jeno, luknje pa krpajo tudi ta-
ko, da en učitelj poučuje na
dveh šolah. Varčevanje jih sili
v krčenje materialnih stroškov
in tako morajo vse večkrat od-
ločati med tem, kar je res nuj-
no in tistim, kar bi še lahko
pogrešali.      NADA KUMER
Kar je danes in kar je bilo nekoč
Razstava v KostrIvnIcI je bila brez primere
Da je Društvo upokojencev
iz Kostrivnice eno najaktiv-
nejših društev v kraju in
šmarski občini, je preteklo so-
boto in nedeljo vnovič doka-
zalo. Na ogled je postavilo
razstavo, na kateri sta se sre-
čevali preteklost in seda-
njost. Okoli 1500 razstavlje-
nih izdelkov je bilo delo prid-
nih rok krajanov vseh staro-
sti in njihovih dedov ter pra-
dedov.
Vzdolž dvorane kulturno-
prosvetnega doma so se šibile
mize, na katerih so se bohotile
kulunarične posebnosti tega
kraja: hlebi kruha vseh vrst,
kolači, torte, potice na čelu
s tradicionalno mlinčevko,
pustni krofi, vragci iz testa in
še marsikaj. Ob stenah in na
stenah so bili razstavljeni iz-
delki od pletenin do vezenin,
gobelini, nešteti prtički iz čipk,
stari sto in več let, domiselni
izdelki iz vžigalic, cigaretnih
škatel, številni šopki za neve-
sto, za srebrno in zlato poroko.
jaslice... Na razstavi so se
predstavili lovci s svojimi tro-
fejami, zeliščarji, čebelar, šte-
vilni obrtniki in kostrivniški
šolarji.
Za številne obiskovalce od
drugod so bili zlasti zanimivi
predmeti, ki so že davno odslu-
žili: stara posoda za olje, mož-
nar, vodir, krplje, likalniki
vseh vrst in starosti, žrmlje,
čez dvesto let staro kovaško
orodje, vejavnica, dve stoletji
stara kipa svetnikov Janeza in
Petra.
Dvodnevno razstavo je tri-
krat obogatil poseben program
na odru, prikaz starih kmečkih
opravil v živo. vse skupaj pa je
spremljala stara domača pe-
sem, pesmi prigodnice. ki jih
poznajo samo v teh krajih.
Kot je povedal Simon Hrup,
predsednik Društva upokojen-
cev, je bila to že druga tovrstna
razstava. Prva je bila lani jese-
ni v prostorih stare šole, na ka-
teri so sodelovali samo upoko-
jenci. Ker je bil odziv krajanov
velik, so se letos odločili raz-
stavo razširiti in v tem so več
kot uspeli. Med tistimi, ki so
bili nad razstavljenimi izdelki
najbolj navdušeni, so bili gost-
je Zdravilišča iz Rogaške Slati-
ne, ki so se pripeljali s poseb-
nim avtobusom. Američani bi
bili najr^e kar vse pokupili,
plačali z devizami, a jim to ni
uspelo, saj se domačini dobro
zavedajo vrednosti tistega, kar
so prikazali. Vsakdo od obi-
skovalcev pa se je lahko po-
sladkal z dobrotami iz doma-
čih kuhinj in pokusil vince iz
kostrivniških kleti in gore.
MARJELA AGREŽ
V  torek  bodo  nadalje'I
s Schatzbergerjevo Pai^,
v parku mamil,  24.    [
s Schlesingerjevim Poli"- .
nim kavbojem in teden 1^!
neje še s Cessavatesovini'
lovečercem Sence in
hageovim kratkim  film'
Pes, človek, zvezde.
V Kinu 16 pravijo,
dosedaj le zapolnjevali P"^
nine v ponudbi komer'^'
nih kinematografov. zdaJ^
so se odločih za načrtn^j
prikazovanje   starešili ^
mov. Njihov izbor je b    1^
odvisen  od  (ne)založi-
kinotečnih skladišč, vdM
upajo, da jim je uspelo
viti kar zanimivo por"^!!
za vse, kijih zgodovina 1'''
zanima. .1
BRANE PI^'
MAJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
gapleti z lokacijo za bazen
'f^ripr^ve za gradnjo nado-
( .(nega bazena na Fran-
Uove«" (starega so krajani
WubiH zaradi gradnje vod-
Era zajetja) tečejo, po mne-
■ i krajanov, prepočasi,
edvsem pa ne tako hitro,
? bi lahko bazen dogradili
P liopaine sezone prihod-
r ipto, kot so se dogovorili
*' zadnjem lanskem zboru
^jjjnov. Zato so minulo
^jjfljo na Frankolovem
•■jf sklicali zbor krajanov,
f četrti po vrsti na kate-
L so se pogovarjali o ba-
Igestanka so se udeležih tu-
I predstavniki občinskega
Iniiteja za urejanje prosto-
Tin varstvo okolja, zavoda
I planiranje in izgradnjo, iz-
Ijnega sveta, kmetijske
Lijiške skupnosti, Komu-
nale in občinske konference
SZDL.
Zbor je minil, tako kot vsi
prejšnji, precej burno. Kar
precej krajanov tudi tokrat
ni pozabilo poudariti, da ne
verjamejo Celjanom, vmes
pa je bilo veliko groženj; tudi
takšnih, da bodo izkopali ce-
vi vodovoda in Celjanom od-
tegnili potrebno pitno vodo
vse dotlej, dokler ne bo zgra-
jen nadomestni bazen.
V zadnjem letu so na Fran-
kolovem določiU štiri možne
lokacije za gradnjo bazena,
v poštev pa bi prišli samo
dve - v parku in ob cesti pro-
ti Črešnjicam. Lokacijo
v parku so kmalu izločili, ker
bi bila gradnja predraga (tu-
di predstavnica Komunale je
povedala, da za tako drago
gradnjo nimajo dovolj de-
narja), drago pa bi bilo tudi
kasnejše vzdrževanje.
Tako so se krajani odločili
za parcelo ob cesti v Črešnji-
ce, ki pa je v pasu trajno va-
rovanega kmetijskega zem-
ljišča. Medtem, ko bi za loka-
cijo v parku zemljiška skup-
nost dala takoj soglasje, pa
se pri tej parceli zapleta ozi-
roma v skladu z obstoječo
zakonodajo daljša postopek
za pridobitev lokacijskega in
gradbenega dovoljenja. Zato
je tudi nekoliko manj mož-
nosti, da bodo Frankolovča-
ni res dobili bazen že prihod-
nje leto, kot je bilo sprva do-
govorjeno.
Krajani so se z lastnikoma
zemljišča ob cesti v Črešnji-
ce že dogovorili o odkupu,
sedaj pa bo potrebno pripra-
viti pismeno utemeljitev, da
je gradnja bazena stvar
splošnega družbenega inte-
resa. To naj ne bi bila težava,
ker je že gradnja tophc (baze-
na s termalno vodo) sama po
sebi splošnega družbenega
pomena, hkrati pa gre za na-
domestno gradnjo - bazen je
torej sestavni del gradnje vo-
dovoda, ki je tudi splošnega
družbenega pomena.
O tem naj bi na prihodnji
seji razpravljal izvršilni od-
bor zemljiške skupnosti. Če
bo njegovo mnenje ugodno,
bi poskušah vpeljati hitrejši
postopek za pridobitev po-
trebne dokumentacije. Ba-
zen naj bi obravnavali loče-
no od nekaterih drugih za-
dev, ki ta čas tečejo v celjski
občini (lokacija čistilne na-
prave. Slovensko pokopališ-
če). Če bi speljali hitrejši po-
stopek, potem bi bazen še
lahko začeli pravočasno gra-
diti, vendar pa je potrebno
povedati, da bi vsaka pritož-
ba oziroma ugovor na izbra-
no lokacijo postopek precej
podaljšal. Čeprav gre za slab
kos zemlje, kot trdijo Fran-
kolovčani, pa je izbrana par-
cela formalno vendarle v pa-
su trajno varovane kmetij-
ske zemlje.
S. Šrot
Srečali so se
mladi tehniki
S tehnično vzgojo v osnovni
šoli si mladi ne pridobivajo
več samo ročnih spretnosti in
navad, temveč z njo uveljav-
ljajo tudi novo tehnologijo,
uporabo eksperimentov, ra-
čunalnikov in uporabo novih
učil. To je v petek 6. maja,
pokazalo tudi srečanje mla-
dih tehnikov osnovnih šol ob-
čine Celje.
Srečanje je organizirala Zve-
za organizacij za tehnično kul-
turo, aktiv društva učiteljev za
tehnično vzgojo in OŠ Ivana
Kovačiča Efenka iz Celja. Na
njem je sodelovalo vseh 12 šol
iz celjske občine, oziroma sku-
paj kar 145 učencev in 26 nji-
hovih mentorjev. Priložnosti,
da so se potrdili tisti tehnično
najbolj nadarjeni učenci je bilo
dovolj, saj so tekmovali kar
v 18 disciplinah.
Discipline so bile naslednje:
raziskovalne naloge, predsta-
vitev elektronskih naprav,
predstavitev računalniških
programov, didaktični pripo-
močki, nove dejavnosti, lesno,
jadralno, ladijsko in raketno
modelarstvo, avtomobili na
električni pogon, deltoidni
zmaji, fotografija, spoznavanje
proizvodnega procesa, delo
z električnim orodjem in zbir-
ka Dobro jutro, elektronika.
Tekmovanje v amaterskem
radiogonometriranju je bilo
v torek, regijsko tekmovanje
pa je danes v Radečah. Prvo-
uvrščeni s tega tekmovanja bo-
do sodelovali na republiškem
srečanju mladih tehnikov.
STANE KLANČNIK
iraznik v Libojah
^
V Libojah praznujejo kra-
sni praznik v spomin na 3.
gj 1942, ko je v partizane
)^la večja skupina doma-
I fantov.
;|a letošnje praznovanje so
'Ipravili pohod ob mejah
Bjevne skupnosti in spo-
iiskih obeležij iz NOB,
'beležilo pa se ga je 427 po-
dnikov iz Savinjske doli-
in od drugod. Pripravili
•(tudi tekmovanje v strelja-
ta z zračno puško in v ma-
% nogometu ter slavnost-
! sejo skupščine in družbe-
£ političnih organizacij.
seji je o uspehih od lan-
• ega praznovanja do letos
voril predsednik skupšči-
tKS Liboje Feliks Srebrot
' povdaril, da so kljub sko-
iTi finančnim sredstvom
'liko naredili. Med največja
ila, ki so jih opraviU v kra-
■'ni skupnosti, štejejo na-
Ijavo primarnega voda za
j telefonskih naročnikov,
'altirali so šest krajših od-
wv krajevnih cest v dolži-
970 m, sanirali odvodnja-
nje vode iz jezera Sloven-
1 dol in sanirali dva plaza.
<ielili so tudi priznanja
iPrejeU so jih Franc Brec,
že in Ivan Kolar, Andrej
Koštomaj, FeUks Srebrot,
00 ZSMS Liboje; srebrni
grb KS je prejel Anton
Uplaznik, bronastega pa Ma-
rinka Baloh in Jožica Šuler.
T. TAVČAR
Dobrodošla pomoč
Tega, da so ostareli pomo-
či vse bolj potrebni, se do-
bro zavedajo tudi v Rečici
pri Laškem, kjer so med pr-
vimi v občini ustanovili po-
stajo Rdečega križa, ki red-
no obratuje vsak drugi to-
rek v mesecu.
Od 1300 prebivalcev v kra-
jevni skupnosti Rečica, je
kar dve tretjini prebivalcev
članov Rdečega križa. Vsi se
zavedajo svoje naloge - po-
magati vsem, ki so pomoči
v kakršnikoli obliki potreb-
ni. Prav zato so že pred dve-
ma letoma ustanovili krajev-
no postajo Rdečega križa,
v kateri si lahko enkrat me-
sečno vsak kontrolira krvni
pritisk in se pogovori z medi-
cinsko sestro, občasno pa
ostarele obišče tudi patro-
nažna sestra.
V Rečici so veseli, da gre-
do tudi mladi po njihovih
stopinjah in obiskujejo sta-
rejše na domovih ter jim po
svojih močeh pomagajo pri
raznih težjih opravihh. Ob-
časno pa pripravljajo tudi
srečanja, ki jih popestrijo
s krajšim kulturnim progra-
mom, zakusko in zabavo.
Člani krajevne organizaci-
je si tudi močno prizadevajo
pridobiti čim več novih kr-
vodajalcev, kajti vsak se mo-
ra zavedati vrednosti vsake
kaplje krvi. Seveda jim je
spričo tako obširnega dela še
kako potrebna finančna po-
moč vseh članov, delovnih
organizacij, občinskega Rde-
čega križa Laško in nenazad-
nje same KS in upajo, da jim
bo le ta dana tudi v naprej.
MOJCA AUZNER
[a matematiko je potrebna žilica
Profesorica matematike na naravo-
pno matematični usmeritvi sred-
1« tehnične šole v Celju Dragica
*vSek-Guzej je lahko ponosna na
'Oje učence člane matematičnega
fožka. Kar dva med petindvajsetimi
fožkarji sta letos segla v sam slo-
Jski vrh.
*Jatej Kolar iz četrtega letnika je
l^^itnik prve nagrade (edine podelje-
Dušanka Kocič iz prvega letnika
'druge nagrade (in prvega mesta) na
P^bliškem tekmovanju v matemati-
^tem sta si priborila tudi sodelova-
^ na zveznem tekmovanju v Sinju
\Splitu. Na njem je bil Matej 13.,
^Mka pa 22.
I^iti Mateju niti Dušanki se matema-
ta strah in trepet številnih šolar-
.' ne zdi težka. Zanjo je potrebna
pravita, torej veliko veselja in
precej dela. »Ne pretirano. Ko ne-
\ ^asa resneje rešuješ matematične
spoznaš »finte« in ti gre potem
."jo hitreje. Res pa je, da moraš de-
j\^di doma. saj šolsko delo ne bi
°sčalo. pravi Matej. Lahko mu ver-
.^'^o, saj ima bogate izkušnje že iz
l^^ne šole. Takrat je tekmoval za
;p7^'o priznanje: »Ta tekmovanja so
Ij ^buda za tekmovanja v srednji
•'^jer so mnogo bolj razvita.« Tek-
i^^nja imata oba čisto rada. Ker lah-
njih izmerita svoje matematično
i, iri ker spoznaš nove kraje, nove
Ijg^Oe. Če na njih tudi uspeš, je ve-
ra? koliko večje. Doma in seveda
Pek^*^*^- "Sošolci so bili nad mojim
'fiirri^^ navdušeni,« je vesel Matej.
^^^0 je, da se menda v njegovem
razredu bolj bojijo drugih predmetov
kot matematike. No, pri Dušanki je
bolj običajno. Tam se matematike še
boje. Ampak v prvem letniku to niti ni
presenetljivo. Morda pa bo tudi iz te
generacije zrastel kakšen matematik?
Matej se je namreč že čisto za trdno
odločil, da bo študiral matematiko na
fakulteti za naravoslovje in tehnologi-
jo - in nič drugega. Potrebe po mate-
matikih so vedno večje, za tak poklic
pa se jih odloča vse premalo. Matej
torej v nasprotju s številnimi drugimi
mladimi ne bo imel težav z zaposlitvijo
in če bo vse po sreči, bo lahko čez
nekaj let dejal kot sedaj njegova men-
torica: Delo v matematičnem krožku
in priprave na tekmovanja so odlična
rekreacija.«
MILENA B. POKLIC
Matej Kolar in Dušanka Kocič pravita, da je za uspehe v matematiki potrebno
veselje in precej dela. o. EDO EINSPIELER
NA KRATKO
Podeljena bronasta priznanja OF
Na prireditvah ob dnevu osvobodilne fronte in prvem
maju so na krajevnih proslavah v Laškem in Radečah
podelili bronasta priznanja OF posameznikom, ki so s svo-
jim delom dali in še dajejo svoj prispevek k razvoju kraja,
kjer živijo in delajo. V Laškem, kjer so praznovanje zdiu/.ili
z 125. letnico godbe na pihala, so priznanja prejeli: Zdenka
Goric, Venčeslav Jelovšek. Franc Markošek. Albert Panjek
in Ivan Stare, v Radečah pa: Marjeta Brilej. Janez Hriberšek.
Franc Kumclj, Franc Lipoglavšek. Mirko Simončič. Rezika
Škoda in Janez Wetz.
VM
Terme za graditelje
Tudi v Laškem odslej deluje stanovanjska zadruga. Laš
čani, ki so gradili ali obnavljali svoje domove, so morali - če
so se hoteli vključiti v stanovanjsko zadrugo - to doslej
iskati v sosednjih občinah. Mnogo poti jim bo zdaj prihra-
njenih. Stanovanjska zadruga Terme je končno zaživela
v okviru gradbenega referata na sedežu občine. Tam lahko
vsi interesenti dobe tudi podrobnejše informacije.
NK
Nova pobuda s Skomarij
Iz krajevne skupnosti Skomarje pod Roglo prihaja
pobuda, da bi letos asfaltirali vsaj 700 metrov ceste, do
njenega odcepa na Resnik, oziroma na Skomarje.
Dela pa s tem še ne bodo končana. Modernizirati bo treba
še nekaj kilometrov, vse do vasice.
Doslej so v dveh velikih akcijah asfaltirali že okoli 10 km
ceste. Zal so veliko sredstev potrošili tudi za obno\o po
neurju uničene ceste. Za financiranje vseh del so prispevali
ne samo krajani in lastniki počitniških hišic na tem predelu,
marveč tudi organizacije združenega dela konjiške občine,
še posebej iz Zreč, pa pristojne interesne skupnosti sklad za
pomoč po elementarnih nesrečah, občinska skupščina in
drugi. Izkazala seje tudi Vodna skupnost Maribor in izvaja-
lec ureditve celotnega vodotoka VGP Maribor TOZD Drava
Ptuj. Seveda pa je seznam teh, ki so pomagali, zelo dolg in
vsi, brez izjeme, zaslužijo zahvalo. Ob zahvali krajanov pa se
rojeva tudi nova prošnja, da bi v letošnjih akcijah in vseh
poznejših našli povsod tod prav takšno razumevanje.
AF
Uspela akcija čiščenja okolja
Krajani krajevne skupnosti Dečkovo naselje v Celju so
v akciji čiščenja okolja, ki je trajala od zgodnje pomladi,
poprijeli za delo in očistili celoten kompleks svoje kra-
jevne skupnosti. Pri tem so se zlasti izkazali učenci osnovne
šole Ivana Kovačiča Efenke, ki so sodelovali ves čas očišče-
valne akcije. Da ne bo še naprej divjih odlagališč vsemogo-
čih odpadkov, zlasti ob ulici Bratov Mravljakov. so tam
postavili kontejner za odvoz kosovnih odpadkov.
Z.S.
Na tekmovanju prvi Rimljani
Minuli teden so v laški občini izvedli občinsko tekmova-
nje ekip, ki so se pomerile v znanju in veščinah iz področja
SLO in DS.
Na osnovni šoli v Rimskih Toplicah se je zbralo osem
najboljših ekip, ki so dosegle dobre rezultate tudi na šolskih
tekmovanjih. Kot so na zaključku tekmovanja poudarili
organizatorji, je znanje ekip iz leta v leto boljše, razlike med
posameznimi ekipami pa so minimalne. Skupno doseženo
število točk je odločilo, da so si jih največ nabrali v prvi
ekipi iz osnovne šole Rimske Toplice, pied drugo ekipo,
tretji pa so bili učenci osnovne šole Laško. Prvouvrščena
ekipa se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki bo konec
meseca v občini Mozirje.
VM
TRŽNICA
Vse več pravih dobrot
Celjska tržnica že dobiva podobo, kakršne smo vajeni vsako
leto od maja do sredine septembra. Poprečno je vsak dan na njej
po 120-130 prodajalcev iz različnih krajev Jugoslavije, z vsakim
dnem več pa je tudi prodajalk iz okolice Celja z zgodnjo zele-
njavo in predvsem najrazličnejšimi sadikami, po katerih je
v tem času veliko popraševanje.
Cene zelenjave: cvetača 2000. stara čebula 1200. nova
1500-2000, česen 6000-7000. veliko je fižola v zrnju po 2500-3000.
stari krompir 800-1500. novi 3000. korenje 1000. peteršilj 2000.
kumare 3000. pesa 600-800. paradižnik 5000-6500. paprika 8000.
šopek rdeče redkvice 400-500, špinača 5000-6000. presno zelje
500 in včasih se pojavi še kislo zelje po 1500 din.
Solata: glavnata 1500-2000, berivka 4000-5000 in radič
2000-5000 din.
Sadje: hruške 1800-2800, jabolka 1000-2800. suhe slive 1600.
suhe smokve 8000, limone in pomaranče 2500. grenivka 2000.
banane 3500. 1/4 kg jagod v posodi 5000 ali kilogram 20 tisoč,
vodene lubenice so po kar 7000. orehova jederca pa 12 tisoč din.
Mlečni izdelki: smetana 3000. skuta 3500. srbski sir je že po 12
tisoč, kajmak pa po 14 tisoč din.
Jajca prodajajo po 130-150 DIN.
Največje popraševanje je po sadikah vseh vrst. saj si vsak želi
nekaj ustvariti na svoji zemlji, če jo seveda ima. Sadik paradiž-
nika in paprike je vsak dan več. zato so se cene izredno znižale,
saj je komad od 10 do 40 din. šopek vseh vrst zelenjav in solat pa
od 500-600 din.
Dežurstva trgovin
Maja bo v Celju dežurna Merxova samopostrežna trgovina
Soča v Stanetovi ulici. Odprta bo vsak dan, tudi ob sobotah od
7.30 do 20. ure. Ob nedeljah bodo dežurali od 7. do 11. ure
v prodajalni Štručka v Prešernovi ulici, stojnica na celjski trž-
nici in mesnica v Linhartovi uhci, od 13. do 15. ure pa bo odprt
kiosk pri celjski bolnišnici.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. MAi
Dober dan, maestro!
Konlevičov žMienIskI opus le kreativna celota
s kulturnega področja je pobratim-
stvo med Somborom in Celjem prineslo
enkraten likovni dogodek. V ponedeljek
zvečer so namreč v Likovnem salonu
v Celju ob prisotnosti predstavnikov
obeh občin in številnega občinstva, od-
prli razstavo slikarskih in grafičnih del
Milana Konjoviča, legende jugoslovan-
ske in moderne umetnosti nasploh. Do-
godek je bil še toliko lepši, ker se ga je
udeležil tudi 90-letni avtor.
»Moje shke so izdelek trenutne inspira-
cije in nastajajo v pol ure ali pa v treh,
štirih urah«, je o svpjem ustvarjanju med
drugim povedal vitalni mojster, ki ga je
Celje navdušeno sprejelo in pozdravilo.
Sicer pa ustvarjalnost mojstra Milana
Konjoviča sega tja v leto 1917, v čas, v ka-
terem se je izoblikoval njegov odnos do
shkovne ploskve in upodobljenega pred-
meta. Študijska pot ga je najprej zanesla
v Prago, pa na Dunaj, Pariz... v svet.
Tako so nastajale različne faze njegovega
umetniškega ustvarjanja in se prehvale
od pariškega modrega obdobja do povoj-
nega sivega obdobja v koloristično fazo.
»Slike Milana Konjoviča trepečejo
v vznemirljivi napetosti, vse je izraženo
na mejah mogočega: predmet, spreme-
njen v simbol: zvok. So strast koloristič-
nih slapov«, je v uvodni besedi ocenila
asociativno fazo slikarjevih del, s kateri-
mi se srečuje Celje, Alenka Domijan. Mi-
lanu Konjoviču, maestru iz mesta baroč- -
nih zvonikov na vojvodinski ravnini je
pomembo samo eno sredstvo: barva.
Z njo je Konjovič začel, je poskušal ne-
kajkrat odmisliti, a se je k njej tudi vrnil.
O tem slikar takole razmišlja: »Nenehno
se obnavljam, tako kot narava, vedno pri-
de nova pomlad in tako je tudi pri meni.«
Milan Konjovič je v svojem bogatem
umetniškem opusu ustvaril preko 6000
del ustvarjalne iskrenosti in trajne vsebi-
ne. »Čutim, da v meni deluje nekakšna
moč, ki obvladuje vse in tudi mene v tre-
nutku kreacije«, pove.
Slovencem se Milan Konjovič s svojimi
deli predstavlja šele drugič, sicer pa je
razstavljal in žel pohvale, nagrade in priz-
nanja domala po vsem svetu na 204 sa-
mostojnih razstavah in 400 skupinskih.
Njegovi veliki razstavi sta bili leta 1985
v Parizu in lani v Moskvi in sta potrdili
umetnikovo originalnost, temperament
ter kreativno vitalnost. Še dandanes se
Konjovič vključuje v nove slikarske ten-
dence, s tem da v primerjavi z mladimi
ekspresionisti poseduje še mojstrstvo
svojih zrelih let. Zato, dober dan mae-
^^""^^ MATEJA POD JED
Foto: E. EINSPIELER
Celjska likovna javnost, predstavniki obeh pobratenih občin in sozda Merx so
mojstra Milana Konjoviča prisrčno pozdravili na otvoritvi razstave, ki bo v Likov-
nem salonu v Celju na ogled do 28. maja.
KOMENTIRAMO
Obredni značaj ,
regijskih posvetoj
v prvi polovici meseca
maja se bodo spet zvrstili re-
gijski posveti o kulturi
- z dnevnim redom, ki bo
pogledal, kako je bilo z izva-
janjem kulturnega programa
v Sloveniji in kakšne so spe-
cifične ambicije pa tudi za-
gate v posameznih občinah.
Posveti so utečena zadeva in
imajo dokaj lep časovni staž
in tudi nekaj spodbudnih za-
misli se je porodilo ob njih.
Toda čas v katerem živimo
in ni naklonjen družbenim
dejavnostim, terja temeljit
razmislek, kako tudi ome-
njene posvete oblikovati
v učinkovitejši parlament ne
le izražanja nezadovoljstva
in poročevalskega nizanja
o opravljenem delu, ampak
tudi oblikovanja predlogov
in zamisli za premagovanje
krize.
Celjsko območje je v druž-
benoekonomskem pogledu
zelo heterogeno in nič druga-
če ni na področju možnosti
izvajanja kulturne politike.
Drugo je seveda vprašanje,
kako posamezne občine zna-
jo vključiti svoje kulturne
potenciale v pretok vsakda-
njega življenja. V mislih
imam načelo dogovarjanja
o tem. koliko kultura in nje-
na vsebina kot stilotvorni
faktor kakovosti našega živ-
ljenja v resnici velja v glavah
ljudi, ki odločajo o tem. Ah
so to v nekaterih manjših ob-
činah kar politične koordi-
nacije, ki določijo prispevno
stopnjo po sistemu - najprej
kruha in šele nato iger, ali so
to forumi samoupravnih te-
les, ki pa ne razpolagajo z vo-
ljo (izražanjem volje) svoje
delegatske baze, ali so to res
delegati, ki pa čisto natanč-
no ne vedo, kaj bi s svojim
mnenjem počeli. Zato bi ka-
zalo na omenjenih posvetih
nameniti besedo več
o ustreznosti samoupravne
in še kakšne organiziranosti
kulture, vse le zato, da bi ta
skromni družbeni dinar kar
najbolje uporabili.
Kulturna skupnost Slove-
nije sicer še ni pričela razpra-
ve o tem, ali je sedanja struk-
tura    delegatske
v zboru uporabnikov
na ali ne, vendar se z
razmišljanja v tej sm
bi to vprašanje moral
analizirati z vidika ra
zornih kotov. Posta\
namreč vprašanje, č(
delegati,   ki   sedaj
v zboru, dovolj motivi
dovolj informirani za
stransko komunikacij
potrebna za odločanje
Na nedavni koni
Zveze kulturnih orgu
Slovenije v Cankarjevi
mu sem videl sedeti v
za delegate v pretežn.
tajnike zvez. Pa nima
proti njim, saj bi bre
marsikje še tista a/ctid
je, zamrla. Pa ven da
popkovina med bazo^
tri odločanja (moči) ji
strežna, ne diha, mol
lahko celo trdili, da jei
gana. In tako dalje.    \
Celjska regija ima i
skupnih problemov. P
ti je bil ustanovljen k
nacijski odbor za mese
vprašanja v načrtovanj
sameznih kulturnih pi
mov oziroma za razreše
skupnih problemov in •
nega nastopanja v Kui
skupnosti Slovenije in
nih strokovnih odborih
ko je z njim ? Pa večni sj
kamen financiranja reg\
ustanov, ki imajo sedež
lju in jih tudi le celjska
na financira. Doklej? In
dalje!
A bolj kot vse to tan
bi nas moralo zanimati, i
se bomo v kulturi dogo\
za uveljavitev tistih pi
oblik svobodne menjavi
la med gospodarstvom,
rizmom, kmetijstvom ii
čim, za povečanje lasti
finančnega deleža v ku,
- ne le, da bi v največji m
meri obšli sklerotičen dr.
no birokratski aparat,
pak da bi takšno delo po
lo način življenja, kjer je
tentično mesto kulturi, č
res razumemo in hoa
imeti zase kot sestavino^
hovne in materialne pn
vodnje naroda.
DRAGO MED\
Poroštvo za boijše giasbeno življenje
100 let organiziranega glasbenega šolstva v Celju
Pravzaprav se je treba zgo-
dovinarki Ivanki Zaje Cizelj
iz Zgodovinskega arhiva
v Celju zahvaliti za letošnje
praznovanje stote obletnice
organiziranega glasbenega
pouka v Celju. Dosedaj je ve-
ljala za začetek tega pouka
letnica 1908, ona pa je v arhi-
vu našla podatek, da je glas-
bena šola v Celju delovala že
v leta 1888 in da jo je obisko-
valo 41 učencev. Takrat so po-
učevali violino, klavir in po-
samezna pihala.
Danes Glasbeno šolo Celje
obiskuje 653 učencev, ki jih
poučuje 23 rednih in 8 pogod-
benih pedagogov. Od priprav-
nice pa do desetega razreda, za
tiste najboljše, se lahko mladi
glasbeniki izobražajo skoraj na
vseh instrumentih (rsizen fago-
ta, pavk in solo petja). Razen
tega imajo na šoli tudi vrsto
večjih zasedb, od občasnih ko-
mornih skupin do godalnega
kvarteta, male godalne zased-
be in godalnega orkestra do
otroškega zbora, mladinskega
pihalnega orkestra in harmoni-
karskega orkestra.
Ena najpomembnejših pre-
lomnic v novejši zgodovini
celjske glasbene šole je prav
gotovo leto 1983, ko so odprh
prenovljeno in posodobljeno
zgradbo te ustanove, ki so jo
obnovili s sredstvi iz samopri-
spevka in ki sedaj omogoča so-
doben glasbeni pouk. Takrat
so nabavili tudi veliko prepo-
trebe glasbene opreme, tako
da je ta šola danes ena najbolj
opremljenih v Sloveniji. To
opremo pa so nabavih s sred-
stvi z lastne amortizacije in
krediti. Vse to pa je že dalo
tudi prve rezultate. Posebno
v zadnjih letih mladi glasbeni-
ki celjske glasbene šole dose-
gajo odlične rezultate na raz-
nih glasbenih tekmovanjih, ta-
ko posamezniki kot tudi orke-
stri.
Če smo še pred leti ugotav-
ljali, da daje glasbena šola Ce-
lje premalo kadra za razne or-
kestre, godbe in druge glasbe-
ne skupine, pa bo v bodoče
precej bolje. Trenutno v njiho-
vem mladinskem pihalnem or-
kestru že nabira izkušnje 37
mladih glasbenikov. Prihod-
nje leto pa naj bi na tej šoli
poučevali že okoh 160 učencev
samo na pihalih in trobilih.
V Celju je z novimi prostori
vzklila tudi želja, da bi odprli
dislociran oddelek srednje
glasbene šole, vendar jim to za-
enkrat ni uspelo. Kljub temu
pa omogočajo najboljšim
učencev pouk tudi v 7, 8, 9. in.
10. letniku, tako da se ti lahko
potem, s sprejemnim izpitom,
direktno vpišejo na glasbeno
akademijo. To je že uspelo ne-
katerim učencem (Hinko Ha-
as, Aleš Studen, Mitja Vrunč).
Tako kot verjetno vse naše
šolstvo, tudi glasbeno šolo
v Celju tarejo finančne težave.
ki onemogočajo tudi nadaljnje
širjenje pouka. Kot primer naj
navedemo, da stanejo en fagot
ali pa ene pavke veliko več kot
staro milijardo din. Čeprav so
v zadnjih letih rešili vrsto ka-
drovskih zagat, bi potrebovali
tudi še nekaj glasbenih peda-
gogov, še posebej za instru-
mente, ki so deficitarni tudi
v republiki.
Zanimanje za glasbeno izo-
braževanje in pa zadnji rezulta-
ti, kijih dosegajo v celjski glas-
beni šoli, so lahko porok za na-
daljnje delovanje te ustanove
in s tem tudi za boljše glasbeno
življenje našega mesta.    p. p
Stoto obletnico Glasbene šole Celje bodo proslavili s števil-
nimi nastopi in koncerti. Glavne prireditve bodo prihodnji
teden, ko bo v torek koncert nekaterih najboljših učencev te
šole, v sredo se bodo na koncertu predstavili nekateri glasbeni
pedagogi, osrednja proslava pa bo v petek z nastopom orke-
strov, slavnostnimi govori in podelitvijo priznanj. Vsi trije
koncerti bodo ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Celje.
Že jutri zvečer pa bo v dvorani te šole samostojni koncert;
Harmonikarskega orkestra, ki ga vodi Albert Završnik, 24. i
maja se bodo orkestri predstavili širši javnosti še v Narodnem
domu, 31. maja pa bo samostojni koncet Godalnega orkestra,
prav tako v Narodnem domu v Celju.
IVled mestom in vasjo
¥ Jeseni začetek gradnje cerkve Sv. Duha
Na osmi arhitekturni pogovorni de-
lavnici, ki je bila minuli četrtek v učil-
nici Opatije Sv. Daniela v Celju so pred-
stavili vseh pet projektov, ki so prispeli
na natečaj za novo nadomestno cerkev
Sv. Duha na Ostrožnem pri Celju.
Škofijska komisija je med idejnimi na-
črti izbrala projekt arhitekta Jožeta Ma-
rinka iz Ljubljane. Kriteriji, ki jih je za
novo cerkev razpisal investitor - Župnij-
ski urad Sv. Duha, so zahtevali prepro-
stost, razpoznavnost in vključitev objek-
ta v okolje, je povzel dogodek župnik
Drago Svetko.
»Prizadevanja za nadomestno gradnjo
cerkve Sv. Duha so stara že četrt stoletja.
Končno smo dobili lokacijo na Ostrož-
nem in novembra lani razpisali natečaj za
novo cerkev. Dela je najprej ocenila stro-
kovna komisija in izmed petih prispelih
načrtov izbrala dva za ožji izbor. Tako je
pustila odprte roke škofijski komisiji za
dokončni izbor med projektoma profe-
sorja Borisa Podrecce z Dunaja in Jožeta
Marinka iz Ljubljane. Škofijska komisija
je namreč poleg strokovne, arhitekturne
podobe cerkve, skušala upoštevati tudi
druge elemente. Je že tako, da pri nasta-
janju gradnje nove cerkve ne morejo od-
ločati samo strokovnjaki, z arhitekturne-
ga, temveč tudi s cerkvenega, liturgične-
ga in pastoralnega področja.«
Idejni načrt arhitekta Jožeta Marinka
izhaja iz zam*isli o načelu trojnosti in
hkrati povezanosti v celoto, ki je preve-
dena v prostorski in likovni jezik. Tako je
župnijsko središče sestavljeno iz treh de-
lov: glavnega bogoslužnega prostora
(cerkve), župnijskega doma (župnišča) in
pastoralnega dela (učilnic). Vsak od teh
delov se kot samostojna celota vključuje
v življenje v župniji. Vsi trije skupaj pa
obkrožajo osrednji zunanji prostor, kjer
se ljudje zbirajo, srečujejo in utrjujejo
živo občestvo. Vse pa povezuje krožna
pot v celoto. Dominanto celotne kompo-
zicije predstavlja zvonik, kjer se idejna
trojnost ponovi. Načrtovan je tako, da
bodo v njem Isihko trije zvonovi.
Cerkev Sv. Duha bo stala med mestom
in vasjo, na travniku bo kot otok, omeje-
na z avtocesto, potokom, gozdom in vrst-
nimi hišami. Ne želi se izolirati ali zapira-
ti pred okohco, zato je takšna arhitektura
sprejemajoča. Ne želi biti monumentalna
katedrala, temveč prostor domačnosti in
človeške bližine.
»Nova župnija je bila ustanovljena lani,
lopato za novogradnjo bomo lahko zasa-
dili šele jeseni«, pojasnjuje dolgotrajni
postopek Drago Svetko. »Upamo, da
nam bo namreč glavni projekt uspelo pri-
y dobiti v treh mesecih, in da bo potem
i gradnja tekla brez zapetljajev, čeprav že
Župnik Drago Svetko z maketo idejnega
projekta za cerkev Sv. Duha na Ostrož-
nem, po izbranem idejnem načrtu arhi-
tekta Jožeta Marinka iz Ljubljane.
v naprej vemo, da se bomo, v časih, v ka-
kršnih živimo, srečali z gmotnimi težava-
mi. Ni hahko zbirati denar in v zmoti so
tisti, ki mislijo, koliko denarja ima cer-
kev. Računamo tudi na pomoč cele škofi-
je z nabirno akcijo. Po grobih ocenah naj
bi gradnja z ureditvijo okolice vred velja-
la 2 milijardi dinarjev«.
MATEJA PODJED
Brez piav backa
V nizu slavnostnih kon-
certov ob dvajsetletnici de-
lovanja so se minuli četrtek
v Celju predstavili člani
New Swing Quarteta (Oto
Pestner, Dare Hering, Dra-
go Razdevšek in Marjan
Petan).
Znano je, da so pred dvaj-
setimi leti štirje mladi nav-
dušenci v Šentjurju začeli
bolj ali manj načrtno gojiti
predvsem črnsko duhovno
pesem in potem v vseh teh
letih osvajali poslušalce pred
TV ekrani, radijskimi spre-
jemniki in v živo po vsej Ju-
goslaviji in sirom Evrope.
Seveda so to lahko dosegli le
s trdim delom, katerega re-
zultat smo slišali v polni dvo-
rani Narodnega doma.
Že nekajkrat se je v zad-
njem času zgodilo, da so bili
poslušalci ob nastopih raz-
nih domačih in tujih pop
zvezdnikov zaradi izvajanja
po »play back« sistemu
kljub glasbeno zvočno čisti
izvedbi, opeharjeni za pri-
sten stik z nastopajočimi.
New Swing Quartet se ni po-
služeval »play backa«, am-
pak je celoten program izva-
jal v živo, z izredno uglašeno
tročlansko ritmično sprem-
ljavo. Prav gotovo je, ds
zaradi akustičnih poseb
sti, ki so značilne za dvofi
Narodnega doma, kvaK'
izvajanja trpela. Predvs
ni prišlo do izraza glaso^
razmerje med posamezni
glasovi, včasih je bila ins!
mentalna spremljava F
močna, besedilo nerazuff
vo, pa morda še kaj. Te
fantje so z nevsiljivim.'
rektno zrežiranim nastopa
primernim in tudi pouč"
komentarjem, kaj kmaluf
dobili poslušalce na sV
stran. ,
Višek sodelovanja j^
prav gotovo v drugem o'
koncerta, ko so s kratko g'-
beno temo spodbudili P^-:
šalce, da so peli z njimi
so se člani kvarteta izka*
tudi  kot  duhoviti  moJ-;
»show   businessa«,   ki '
kljub   izkušenosti   delu/
sveže in nenarejeno. In/'^..
visoki    stopnji    izvaja'^
glasbene predstave doda
kanček duhovitosti in
čenosti, to samo spod^
k prijetnemu počutju
šalcev. Tega pa je bilo na,
stopu New Swing Qua'^i
precej in zeleh bi si
večkrat. ^-
,0 MAJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Binka v Solčavi dobiva novo podobo
fiovi gospodar Stane Geržina z optimizmom pričaltuje turiste
Večina ljudi, ki se vozi
y Logarsko dolino, pozna
0ani penzion Rinka v Sol-
jjavi. Zadnja leta ta gostin-
ski objekt ni bil tako obi-
sKan kot bi lahko bil in tudi
Ijakšnega posebnega intere-
sa za njegovo obnovitev ni
l,jlo več. Z letošnjim letom
pa je Rinko prevzel v najem
Stane Geržina, ki pravi, da
je je odločil pravilno, saj se
ponujajo možnosti tudi za
stacionarni turizem.
V tem času temeljito ob-
navlja prenočišča v zgradbi.
^fekaj bo dvoposteljnih in
nekaj troposteljnih sob,
v vrhnjem delu pa bo uredil
skupna prenočišča. Stane
Geržina se namreč že pogo-
varja z nekaterimi delovnimi
organizacijami, ki naj bi že
letos   omogočile   letovanje
svojih delavcev v prelepi
Solčavi, h koncu pa gredo
pogovori tudi v nekaterih
delovnih kolektivih v Dal-
maciji, ter z novoustanovlje-
no zasebno turistično agen-
cijo v Ljubljani.
Geržina se zaveda tudi te-
ga, da lahko goste pripeljejo
tudi domače turistične agen-
cije v okolici, zato računa tu-
di na pomoč mozirskega
Kompasa. Hkrati pa bo pen-
zion Rinka zanimiv tudi za
številne planince, še zlasti
potem, ko bodo urejena
skupna ležišča, kar velja tudi
za učence osnovnih šol, saj
so tu možnosti za različne šo-
le v naravi. »Samo čakati na
prehodne goste, se ne spla-
ča,« meni Stane Geržina, ki
pričakuje, da bodo letošnji
prvi gostje, ki bodo v Rinki
preživeli počitnice, zadovolj-
ni. Drobne pozornosti so ve-
liko vredne in se bogato
obrestujejo in tega se Gerži-
na še kako dobro zaveda.
prav tako pa tudi tega, da
ljudje pričakujejo tudi do-
mačo hrano, za katero prav
tako ne bo problemov, saj se
z nekaterimi kmeti že pogo-
varja, da ga bodo oskrbovali
s savinjskimi specialitetami.
Lokal je gostom na voljo
že sedaj, dokončno podobo
pa bo, kot že rečeno, dobil
poleti, ko bo dodobro ureje-
na tudi bližnja okolica penzi-
ona Rinka. Za temeljito ob-
novo je potrebnega seveda
precej denarja in Stane Ger-
žina pravi, da je naletel na
veliko razumevanje pri Beo-
gradski banki, prav tako pa
tudi na mozirski občini, ki
podpira takšen koncept raz-
voja, kot si gaje zamislil Sta-
ne Geržina.
JANEZ VEDENIK
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Bohor
Planinska sekcija Izletnik
Celje, vas v soboto, 14. maja
vabi na 1023 metrov visoki
Bohor.
Odhod planincev bo ob 6.30
uri zjutraj z rednim vlakom iz
železniške postaje v Celju do
Koprivnice, od koder je za pri-
bližno štiri ure hoje do doma
na Bohorju. Tu bo za pohodni-
ke predviden daljši počitek,
zatem pa se bodo podali v Se-
novo in Brestanico, odkoder
bo vlak proti Celju odpeljal ob
18. uri, v Celje pa bo prispel ob
19.20 uri. S seboj ne pozabite
vzeti hrane. Izlet bo vodil Vin-
ko Žveglič.
MOJCA AUŽNER
Pohod na Travnik
Vsako tretjo majsko nede-
ljo se pri partizanski bolniš-
nici »Celje« na Robnikovi
planini, nad Ljubnim ob Sa-
vinji, zberejo številni pohod-
niki na Travnik.
Tako bo prihodnjo nede-
ljo, v organizaciji Planinske-
ga društva Ljubno, ki je lani
praznovalo 35-letnico, tradi-
cionalni pohod na Travnik.
Pri bolnišnici »Celje« bo sre-
čanje planincev z borci, mla-
dino, s preživelimi ranjenci
in z zdravstvenim osebjem
bolnišnice. To bolnišnico
v Mrzlih vodah so zgradili
borci XIV. divizije. Bolnico
so po letu 1980 obnovili in je
v varstvu celjskega Zdrav-
stvenega centra. Tudi letos
bodo na srečanju izvedli kul-
turni program, govorila pa
bo takrat 15 letna partizan-
ska bolničarka Cerinova.
Prevoz iz Ljubnega do
^astk, kjer je izhodišče za
Pohod, je zagotovljen. Po-
^'abljenih je vseh 32 gornje-
savinjskih društev in ^tudi
planinci iz Kamnika in Črne.
Poskrbljeno bo tudi za za-
bavo.
BRANE JERANKO
Nekropola Je vredna ogleda
Dana Adamič
Mateja Bauman
Saša Pečelin
Helena Struna
S prvim majem se je pri-
čela turistična sezona tudi
za delavce šempetrskega tu-
rističnega društva, ki obi-
skovalcem ponuja na ogled
dvoje znamenitosti - Rim-
sko nekropolo in kraško ja-
mo Pekel.
Prav na praznik dela smo
se pomešali med obiskoval-
ce, ki jih je bilo kar precej in
o svojih vtisih so nam takole
povedali:
Dana Adamič iz Grusup-
Ija: »Z družino smo si za le-
tošnji prvomajski izlet izbra-
li ogled znamenitosti iz časa
starih Rimljanov. Na tej poti
smo se ustavili tudi tukaj in
lahko rečem, čeprav sem si
Nekropolo že ogledala, da je
vsakič užitek videti te spo-
menike.«
Mateja Bauman iz Ptuja:
»Doma sem iz znanega rim-
skega središča »Petovie« in
znamenitosti iz daljne zgo-
dovine zelo rada gledam. Ne-
kropolo tu v Šempetru da-
nes prvič vidim in lahko re-
čem, da sem nad njenim bo-
gastvom presenečena. Rim-
ljani so bili, kar se umetnosti
tiče, zares pravi mojstri.«
Saša Pečelin iz Idrije:
»Skozi Šempeter smo se že
večkrat peljali, pa se nikoli
nismo ustavih. Tokrat smo
se vendar odločili in zares
nam ni žal. Tovarišica, ki nas
je vodila od spomenika do.
spomenika je živo opisala
vsakega posebej, tako da mi
bo obisk nekropole še dolgo
ostal v spominu.«
Helena Struna iz Ljublja-
ne: »Danes sem prvič tukaj
in prijetno sem presenečena
nad eksponati, ki jih pred-
stavljajo, še bolj pa me veseli
to, da^člani turističnega dru-
štva Šempeter, verjetno sa-
mi ljubitelji, tako vzorno skr-
bijo za to vseslovensko zgo-
dovinsko bogastvo. Zato si
zaslužijo vso pohvalo, saj ta-
kih primerov pri nas ni rav-
no veliko.«
TONE TAVČAR
Zdravje iz zemlje
¥ Zrečalt so našli termalno vodo
Turizem skozi vse štiri let-
ne čase, kakor so svojo dejav-
nost opredelili delavci RTC
Unior Zreče, dobiva z najdbo
vrelcev tople vode še dimen-
zijo zdraviliškega turizma.
Cel pohorski turistični kom-
pleks tako postaja klimatsko
zdravilišče in kot takšnega ga
kanijo registrirati tudi v evrop-
skih razmerah.
Topla voda ni brizgnila na
piano sama po sebi. temveč po
dolgoletnih načrtovanih geolo-
. ških raziskavah in predvideva-
njih, da bi jo na tem predelu
mogli najti.
Lani so tako v Zrečah prvič
zavrtali, letos so prav pred
dnevi končali s tretjo vrtino.
Voda iz te ima 33 stopinj Celzi-
ja in 15 do 20 sekundnih litrov
je priteče na piano. Druga vrti-
na ima 25 do 26 stopinj Celzija,
vrelec pa je izjemno bogat, saj
brizgne v sekundi 30 do 40 li-
trov vode. Nekoliko šibkejši je
tretji vrelec, ki je tudi nekoliko
manj topel. Zdravilna moč vo-
de je približno takšna kot iz
ostalih vrelcev na potezu od
Dobrne proti Laškem.
Najdišča tople vode želijo tu-
ristični delavci čimprej vklju-
čiti v turistično ponudbo in hi-
tijo s pripravo projektov. Da se
ne-bi kalorije poizgubljale, jih
bodo s toplotnimi črpalkami
ujeli in z njimi bo mogoče
ogrevati vsaj polovico stano-
vanj v mestu Zreče, dolgoroč-
no razmišlja direktor Uniorja
Marjan Osole. S toplo vodo se
je Zrečam ponudila možnost
za gradnjo novega bazena s ter-
malno vodo, razmišljajo pa tu-
di o še enem hotelu v dolini.
Zaenkrat je o finančni kon-
strukciji kaj težko govoriti, saj
se številke takoj zavrtijo v mili-
jarde.
MATEJA PODJED
Mozirjani v Atomske toplice
, tiornjesavinjski borci
"najo lastni prikolici po-
stavljeni v kampu v Atom-
s^iih toplicah. Sredstev za
^^faviliško zdravljenje
^ drugih toplicah ni. Zato je
rekreacijsko zdravljenje
^ Atomskih toplicah veliko
**nimanja.
L ^Jijiga vtisov kaže, da so
^^rci mozirske občine s tem
ekreacijskim zdravljenjem
zadovoljni. Bivanje
^ Atomskih toplicah omogo-
s borcem komisija za zade-
ve invalidov in borcev pri
skupščini občine Mozirje, ki
plačuje najemnino za po-
stavljeni prikolici. Vsak bo-
rec ima tudi pravico, da je
pred rekreacijskim zdravlje-
njem v priljubljenih toplicah
preventivno pregledan. Se-
zona traja od 1. maja do 30.
septembra. Bivanje po osebi
traja 10 dni in je bolj zdrav-
stvenega kot dopustniškega
pomena. Denarja za druga
zdraviliška zdravljenja ni
več in tako so odšli letos na
nadaljnje zdraviliško zdrav-
ljenje, po bolnišničnem, le
štirje borci. Sredstva za zdra-
viliško zdravljenje borcev
pritekajo po novem predpi-
su iz čistega dohodka delov-
nih organizacij in ne več iz
osebnih dohodkov, zbranih
pri Zdravstveni skupnosti.
Nekateri borci in celo zdrav-
niki menijo, da imajo v mo-
zirski borčevski organizaciji
lastna sredstva za zdravili-
ško zdravljenje, kar pa je
zmotno.
BRANE JERANKO
Delavski svet
Hmezad DO Strojna
TOZD PKM
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi:
pomoč pri vodenju TOZD za
področje komerciale
Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat
poleg splošnih, z zakonom, družbenim dogovorom
in samoupravnim sporazumom določenih pogojev,
izpolnjevati še naslednje:
- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo eko-
nomske ali tehniške smeri
- da ima 5 let delovnih izkušenj
- da ima sposobnost koordiniranja in organiziranja
- da ima ustrezne moralno-politične kvalitete
- da pasivno obvlada en tuj jezik
Mandatna doba je 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15. dneh po razpisu na naslov:
Hmezad. DO Strojna TOZD PKM Šlandrov trg 20,
Žalec (za razpisno komisijo).
Komisija za delovna razmerja
TOZD Grames
objavlja prosta dela in naloge
vodenje delovne skupine za
mehansko obdelavo
Pogoji:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri
(KV rezkalec)
- 3 leta delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8.
dneh po objavi na naslov: Hmezad, DO Strojna,
TOZD Grames, Šlandrov trg 20, Žalec.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa.
Samoupravna stanovanjska
skupnost
občine Šentjur pri Ceiju
objavlja
RAZPIS
stanovanjskih posojil v znesku 35.000.000 din za
gradnjo in prenovo stanovanj ter stanovanjskih hiš
delavcev, ki so zaposleni pri delovnih ljudeh, ki sa-
mostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom v la-
sti občanov zaradi določitve prednostne liste upravi-
čencev do posojil za leto 1988.
I.
Upravičenci do posojila za gradnjo ali prenovo za-
sebnega stanovanja ali stanovanjske hiše so delavci,
ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno oz. neu-
strezno stanovanje. Neprimernost oz. neustreznost
se ugotavlja v skladu s sprejetimi in veljavnimi stano-
vanjskimi standardi v občini Šentjur ter v skladu
s Pravilnikom o pogojih in merilih za reševanje sta-
novanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostoj-
nih obrtnikih.
II,
Stanovanjska posojila so namenjena:
- za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stano-
vanjski gradnji,
- za gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
- za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš, če se
z njo poveča stanovanjska površina ali število stano-
vanjskih prostorov ali če se uporabi kvalitetnejša
izvedba toplotnih izolacij oz. racionalnejši sistem
ogrevanja.
III.
Vlogi za pridobitev posojila je treba predložiti na-
slednja dokazila:
- podatke o zaposlitvi,
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu in premoženj-
skem stanju,
- fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovolje-
nja za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše,
- zemljiškoknjižni izpisek,
- izjava o višini potrebnih sredstev za gradnjo, na-
kup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja
(predračunska vrednost),
- potrdilo o višini OD, ki ga izda uprava za družbene
prihodke pri SO Šentjur,
- v primeru nakupa stanovanja pa kupna pogodba
oz. potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni
lastnini.
Vloge se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skup-
nosti občine Šentjur, Titov trg 5, Šentjur, in sicer do
25. maja 1988._'
10. STRAN-NOVI TEONIK
12. MAJ 1
Od obljub se ne da več živeti
če ¥ obnovo kmeiUe ne bi vložila skoraj vseh prihrankov, bi
najbrž že obupala - pravila Koprivnikova
Pred tremi leti se je na
Gučkovo kmetijo, kot po
domače pravijo Koprivni-
kovim v Lokah pri Planini,
najprej vrnila Ida s petlet-
no hčerko Petro in dveletno
Moniko. Lani pa se je na 18-
hektarsko domačijo, ki je
bila delno že obnovljena,
vrnil še mož Franc in Ko-
privnikova sta začela z no-
vim delom, s kmetovanjem.
»Po pnbhžno 18 letih dela
v tujini sva imela ogromno
volje, kmetija ženinih star-
šev je ostala brez naslednika
in v sorodstvu smo se dogo-
vorili, da midva poskusiva
oživiti kmetovanje na pri-
bližno 550 metrih nadmor-
ske višine. Ne rečem, da na-
ma je zdaj žal, a če si z delom
na Nemškem ne bi prihrani-
la toliko denarja, bi že zdav-
naj obupala«, je začel pripo-
ved gospodar Franc. Ida, ki
ima še najbolj žive spomine
na opuščeno domačijo, do-
daja, da je bilo potrebno za-
četi čisto z novega. »Še gra-
belj ah motike nisem imela
kje vzeti, saj oče zadnja leta
pred smrtjo ni več zmogel
vsakodnevnih opravil«, pri-
poveduje in se strinja z mo-
žem, da danes ne moreš za-
četi s kmetovanjem brez
lastnih prihrankov.
Gučkovo kmetijo je bilo
potrebno v celoti obnoviti.
Del te obnove je po treh letih
že viden, na tisto prvo življe-
nje na kmetiji pa bo treba
počakati še nekaj let. Zdaj
imajo Koprivnikovi novo
stanovanjsko hišo in gospo-
darska poslopja, nakupili so
potrebne kmetijske stroje,
v hlevu pa je že 14 glav gove-
je živine. »Večina od 13 hek-
tarov obdelovalne zemlje bo
čez nekaj let pašnikov«, pri-
poveduje gospodar Franc,
saj so se Koprivnikovi usme-
rili v živinorejo. Dotlej, da
bodo imeli za svojo živino
urejen pašno-košni sistem,
pa bo minilo še nekaj let, saj
imajo Koprivnikovi zdaj
v okolici Planine pri Sevnici
le travnike. »Zemlja je osiro-
mašena, tla so revna, brez
potrebnih hranil, saj za to
zemljo leta ni nihče skrbel
tako kot bi moral«, razlaga
Ida, pospeševalec kmetijske
pridelave šentjurskega Kme-
tijskega kombinata Zdravko
Brglez, ki je pri Koprivniko-
vih pogost obiskovalec pa
dodaja, da zemlji manjka
predvsem fosforja. »Tudi do
petkrat premalo ga je za nor-
malno rast«, pravi in razlaga,
da je količina potrebnih hra-
nil za zemljo na višinskih
kmetijah zaradi zapoznele
vegetacije še tohko bolj po-
membna.
Koprivnikovi menijo, da
sodi njihova kmetija med
gorske, saj je večina sicer
zloženih zemljišč zelo valovi-
tih in uprtih v hribovje.
»Strojna obdelava je pone-
kod že skorajda nevarna, za-
to si toliko bolj želiva pašno-
košnega sistema, ki bo v ve-
liki _meri zmanjšal najino de-
lo. Živina se bo sama pasla,
z dognojevanjem pa bova
zdaj različno kakovostno
zemljo, saj so najini travniki
ponekod zamočvirjeni, dru-
god pa spet na kamniti pod-
lagi, izboljšala«, optimistič-
no razlaga Franc.
Koprivnikova ves čas po-
govora nizata podatke, do-
polnjujeta že izrečene stavke
in jasno se vidi, da imata za
prihodnost svoje kmetije
enotne načrte. Čisto vseeno
je, ali povprašujemo Ido
o njenem nadadu jagod, ki
ga je prav ob našem obisku
redčila in urejala, ali pa
Franca o kmetijskih strojih,
ki sta jih že oziroma jih še
nameravata kupiti. Nekoliko
drugače pa je, ko ju povpra-
šamo o rezultatih kmetova-
nja. Pravzaprav je še prezgo-
daj, da bi dajala kakšne oce-
ne, pravita, saj je njuno kme-
tovanje prekratko. Že zdaj
pa jima je povsem jasno, da
v našem kmetijstvu, še bolj
pa v razvojni kmetijski poli-
tiki, ni vse tako kot bi mora-
lo biti.
Doslej sta vsako leto pove-
čevala osnovno čredo gove-
di, lani sta, naprimer, že od-
dala več kot 10 tisoč litrov
mleka, nikakor pa jima ni
jasno razmerje med nakup-
no in prodajno ceno pitan-
cev. »Za tele, ki ga potem
mesece pitaš in skrbiš zanj,
je potrebno odšteti tretjino
prodajne cene - to pa se, če
seveda vzameš v roke svinč-
nik nikakor ne izteče«, sta še
enotna, hip zatem pa že
predlagata, da se o cenah in
številkah nasploh ne bi več
pogovarjali. »Se prehitro
skregava, saj marsičesa ne
razumeva, oba pa znava ra-
čunati«, pojasnjujeta ta
predlog.
Razmišljata, da bi morah
v našem kmetijstvu marsikaj
spremeniti. V Nemčiji, reci-
mo, sta stanovala v večstano-
vanjski hiši, ki jo je upravljal
kmet, doma pa bi rada svoje
pridelke prodajala vsaj po
ekonomski ceni. Pravita, da
imamo v kmetijstvu mono-
polno prodajo, da kmet-ko-
operant ne sme prodajati pri-
delkov najboljšemu ponud-
niku, nihče pa ne upošteva
specifike kmetovanja. Cene
pridelkov so odvisne od vr-
ste različnih činiteljev, ven-
dar je na koncu potrebno
upoštevati vsaj produktiv-
nost kmetije, kakovost kme-
tijskih zemljišč, hektarski
donos, osnovno čredo živine
in tehnologijo s katero kmet
dela.
Pravzaprav nimata v svo-
jih razmišljanjih nobenih ne-
realnih zahtev, želita le to, da
je njuno delo plačano in z do-
hodkom lahko vsi štirje nor-
malno živijo in kakšen dinar
še vložijo v razvoj svoje kme-
tije. Za osnovna sredstva gre
pri tem, bi lahko rekli, in
zahteve kmetov, da se sta-
novsko in politično organizi-
rajo, so po vsakem obisku na
takšni kmetiji še bolj razum-
ljive.
IVANA FIDLER
Z obiskom smo Ido in Franca Koprivnika, še bolj pa
petletno Moniko in osemletno Petro, ki sta po treh letih že
pravi Planinčanki, sicer presenetili, a zadrege v pogovoru
ni bilo. Marsikaj zanimivega, takšnega kar bi naše kmetij-
stvo popeljalo v boljše čase, pa je dodal tudi pospeševalec
kmetijske pridelave šentjurskega Kmetijskega kombi-
nata Zdravko Brglez.
Ali mora Icmet res
samo ubogati?
Na javni kmečki tribuni
(v dvorani ljubljanskega ki-
pa Union so se danes, v četr-
tek 12. maja, zbrali kmetje
in vsi ostai, ki jih kmetska
vprašanja zanimajo) bodo
razpravljalci poskušali od-
govoriti na dve temeljni
vprašanji današnjega kme-
tijstva. Predpogoj za to pa
je jasen odgovor na vpraša-
nje, ali mora kmet res le
ubogati.
In če je odgovor na vpraša-
nje o nujnosti kmetove
ubogljivosti negativen, po-
tem velja razmišljati o po-
trebnosti ustanovitve sta-
novske in politične organiza-
cije kmetov. Z ustanavlja-
njem Slovenske kmečke
zveze in Zveze slovenske
kmečke mladine bodo kmet-
je takšni organizaciji dobili,
v javni razpravi pa imajo vsi
še priložnost dodati svoja
mnenja in pobude za delo.
Na današnji javni tribuni pa
člani ustanovnega odbora
obeh zvez poskušajo uteme-
ljiti vzroke za stanovsko in
politično organiziranost
kmetov ter odgovoriti na ne-
katera temeljna vprašanja
preteklosti, sedanjosti in pri-
hodnosti slovenskega kmeta
in podeželja.
Da so se priprav na ustano-
vitev obeh Zvez člani usta-
novnega odbora resno lotili,
kažejo tudi naslovi nekaterih
razprav povabljenih na da-
našnjo javno tribuno. Kmeta
Ivan Oman in Franc Potoč-
nik bosta govorila o Sloven-
ski kmečki zvezi, njenih na-
logah in usmeritvah ter po-
vojnem kmetijstvu v Slove-
niji, profesor Franc Zagožen
pa je pripravil razpravo o or-
ganiziranosti Slovenske
kmečke zveze. Med po-
membnejše razprave sodi še
pogled na zadružništvo v lu-
či ustavnih sprememb Mati-
je Kovačiča iz Komiteja za
kmetijstvo ter možnosti za
demokratizacijo in prenovo
stroke Slavka Ghhe in Inšti-
tuta za kmetijstvo.
Organizatorji so na javno
kmečko tribuno povabili tu-
di predsednika republiške
konference Socialistične
zveze Jožeta Smoleta, ki naj
bi se izrekel o ustanavljanju
Slovenske kmečke zveze, saj
bo ob predvideni ustanovitvi
ta organizacija delovala prav
znotraj frontne organizacije.
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO
Se v zalogi!
Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU. Kakor vsako pomlad,
poletje, jesen in zimo. Že 25 let predelujem zdravilno zelišče
- hermeliko (Sedum maximum) v tinkturo, ki blagodejno učin-
kuje pri naslednjih boleznih: revmatizem (sklepni, živčni,
mišični), šen, čir na želodcu in dvanajsterniku ter druga notra-
nja vnetja, pri vnetjih mehurja, ledvic in jeter, slabi prebavi,
gastritisu, želodčnem in črevesnem katarju. Hermelika vrne
tek, zaradi česr se suhi ljudje zredijo, pomaga uravnovati
količino želodčne kisline na normalno, njen učinek je ugoden
pri boleznih trebušne slinavke (pankreas), prostate, pri udarni-
nah in krčnih žilah, odprtih ranah - tudi starih, pri trombozi,
arteriosklerozi, glavobolu - migreni, sinusih, raznih ekcemih,
ozeblinah, oteklinah vseh vrst, hemeroidih, tumorjih, vnetjih
rodil, belem toku in še veliko drugih bolezni.
V Celju, Mariboru, Ljubljani in po vsej Sloveniji me že dobro
poznajo. Mnogi bolniki, ki so že preiskusili hermeliko, prede-
lano po mojem postopku, so mi hvaležni.
HERMELIKO (tinkturo) BOMO OSEBNO PRODAJALI V CELJU
IN MARIBORU po 5. juniju (VI) 1988
O točnem datumu prodaje vas bomo predhodno - pravočasno
pismo obvestili na vaš naslov. Pri prevzemu dobite tiskano
navodilo za uporabo.
Če si tudi vi želite blagodejnih učinkov hermelike (tinkture), ki
vam jo iz izkušenj ISKRENO PRIPOROČAM, mi takoj (in
vedno) pišite.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA
(IN STIPE) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8/1, 61113 LJUB-
UANA- BEŽIGRAD.
Opomba: Hermeliko (tinkturo) lahko dobite pri meni v Ljub-
ljani na gornjem naslovu ali telefonirajte na št. (061) 348-170.
Na osnovi odločitve komisije za delovna razmerja
izobraževanje in štipendiranje,
»AUREA« CELJE,
Celje, Kersnikova 17
objavlja i
za določen čas, za čas nadomeščanja '
porodniškega dopusta, prosta dela in naloge za
materialno knjigovodstvo, obračun
osebnega dohodka in likvidacije
faktur
(eno delovno področje), s pričetkonn dela 1. 7. letos
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevat
še posebne:
da ima dokončano V. stopnjo Ul, ekonomske smer
in
da ima eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Zaželeno je znanje opravljanja z malimi poslovnim
računalniki.
Poskusno delo traja tri mesece.
Kandidati naj svoje vloge posredujejo v roku 8 dni od
objave prostih del na gornji naslov, z dokazili o zah-
tevanih pogojih.
Podjetje za urejanje voda NIVO
Celje, TOZD Vodno gospodarstvo
razpisuje po sklepu DS TOZD Vodno gospodarstvo
št. 423
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev, ki bo 18. 5. 1988
v sejni sobi TOZD vodne in nizke gradnje Celje,
Čopova 11, ob 13. uri.
V ceno ni vračunan prometni davek.
Ogled osnovnih sredstev bo 18. 5. 1988 od 12-13.
ure na parkirnem prostoru NIVO Lava.
Polog kavcije v višini 10% od izklicne cene je treba
plačati na dan licitacije do 13. ure pri blagajni DO
NIVO.
Izlicitirana cena je brez davka. Davek plača kupec.
Izlicitirana osnovna sredstva je treba plačati in prev-
zeti v 8. dneh po opravljeni licitaciji.
Informacije po telefonu (063) 32 995.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
Predstavniki pravne osebe morajo pred pričetkom
licitacije predložiti pooblastilo.
Zdravstveni center Celje
TOZD Preskrbovalne vzdrževalne
enote
objavlja prosta dela in naloge
1. DE - SKUPNE SLUŽBE
1 delovno opravilo
dietna sestra
Pogoji: - V! višja medicinska sestra
- 2 leti delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno deio
- podiplomsko izobraževanje
- delo za nedoločen čas
2. DE-KUHINJA
1 delovno opravilo
-KV kuhar
za nedoločen čas
3 delovna opravila
- KV kuhar
za določen čas (nadomešč. PD)
Pogoji: KV kuharica - končana gostinska šola
- smer kuhar
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3 mesečno poskusno delo
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka in skupno porabo TOZD
Preskrbovalne vzdrževalne enote Celje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba vložiti
v roku 8 dni po objavi na naslov; Zdravstveni center
Celje, kadrovska služba. Gregorčičeva 7, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po
sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Preskr-
bovalne vzdrževalne enote. _
12. MAJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
''Kam gre celjsko
gospodarstvo
z zanimanjem sem pričel
[,rati pismo Silvestra Der-
^.enška iz Celja (v nadaljeva-
nju S.D.) z naslovom Kam
gre celjsko gospodarstvo,
objavljenega v Novem tedni-
1(U dne 5. 5. 1988. Moram re-
či, da sem od naslova pisma
pričakoval predvsem kon-
jtruklivno nadaljevanje raz-
prave, ki v Celju teče že ne-
loj let v zvezi s prestrukturi-
ranjem celjskega gospodar-
stva in pospešitve njegovega
razvoja. Toda žal celotno pi-
smo preveva kritizerstvo in
nepoznavanje stvari.
S.D. seje že takoj na začet-
1(U pisma postavil nasproti
takozvani oblastni strukturi
v Celju kot občan, ki nima
niožnosti, da bi izražal svoja
stališča. Ne vem od kod ta
pretirana skromnost, saj
S.D. redno objavlja članke in
pisma v Delavski enotnosti,
Delu pa tudi v Novem tedni-
\\x smo že prebrali njegova
stališča. Poleg tega ima S.D.
možnost izražanja v raznih
organih sindikata tako na
občinski, kot tudi republiški
ravni, saj je med drugim
■ predsednik sveta za delitev
.pO delu in rezultatih dela pri
občmskem sindikalnem sve-
tu. Nenazadnje lahko svoja
stališča izraža tudi kot samo-
jpravljalec in občan v samo-
upravnih organih, SZDL in
drugje.
Strinjam se s S.D., da je
potrebno o prihodnosti Celja
;n njegovega gospodarstva
razpravljati, toda kresanje
mnenj na način kot dela to
S.D. ne bo pripeljalo nika-
nor. S tem, da operira pred-
sem z vprašanji v zvezi
|Z razvojem Celja, na drugi
strani dvomi o izkazanih re-
zultatih celjskega gospodar-
stva za razvoj ne prispeva
-j. Odgovore na svoja vpra-
šanja lahko najde v celi vrsti
poročil, ki so o tem izdelana
m bi jih verjetno moral poz-
nati. Čudi me njegovo vpra-
šanje (citiram): »Mar se lah-
ko pohvalimo, da smo dobro
poslovali ob slabih (!) oseb-
nih dohodkih zaposlenih, ki
so v Celju bistveno zaostali
za OD v SRS« (konec citata),
ob dejstvu, da seje kot pred-
sednik omenjenega sveta pri
sindikatu ukvarjal predvsem
s tem, da bi bili naši osebni
dohodki v skladu z družbe-
nimi dogovori.
Najbolj pa meje kot delav-
ca ene večjih delovnih orga-
nizacij v Celju presunila trdi-
tev o tako zvani klinični smr-
ti dveh največjih celjskih de-
lovnih organizacij, kamor se
baje preliva akumulacija
celjskega gospodarstva.
S tem svojim stališčem S.D.
v veliki meri skuša izničiti
prizadevanja delavcev obeh
kolektivov za izhod iz težav,
v katerih se nahajata. Ab-
surdna je njegova trditev, da
je LIK Savinja propadla na
račun EMO ali Železarne.
Sprašujem se, čigave intere-
se zagovarja S.D. v sindikal-
iiih organih in kako to poč-
ne, če ima tako, milo rečeno,
čudna stališča.
O usmerjanju akumulacije
^ Celju pa bi hotel reči samo
f^aslednje: leta in leta se je
akumulacija tako tovarne
EMO, Železarne, Cinkarne
'n drugih tovarn v veliki me-
'■i usmerjala za razvoj celotne
f^aše družbe, tudi na račun
tehnološke _ opremljenosti
'^h tovarn. Če skušamo da-
jjes na področju bazične in
■kovinske predelovalne indu-
strije v Celju ujeti korak
^razvojem v svetu, potem tu
gre za prelivanje akumu-
^cije, ampak za nujen raz-
voj, ko ta industrija opušča
zastarele programe in skuša
^ Velikim samoodrekanjem
Nti svoje mesto na tržišču.
^^rjetno ni posledica »kli-
'^'čne smrti" npr. izvoz Žele-
^^fne na konvertibilna tržiš-
v lanskem letu v višini
okoli 17 milijonov dolarjev
in verjetno tudi ne cela vrsta
novih proizvodov, ki so jih
realizirali v EMO.
V nadaljevanju S.D. po-
navlja na forumih velikokrat
obravnavano kadrovsko pre-
novo v Celju, vendar jo razu-
me zelo birokratsko. Zanj je
važna samo diploma in to ne
vsaka. Rešitve so zanj zelo
enostavne. Direktorji naj bo-
do ekonomisti, drugi pa se
naj ukvarjajo s svojimi stro-
kami. Moram reči, da kaj
takšnega ni bilo uresničeno
še nikjer, lahko bi navedel
celo vrsto znanstvenikov, iz-
umiteljev pa tudi menager-
jev, ki so uspeli brez diplome
in izven svoje stroke. In če
nam skuša S.D. tako prodati
tisto »Le čevlje sodi naj Ko-
pitar« velja to predvsem
zanj, ki vse povprek.deli na-
uke, pri sebi pa nima razčiš-
čenih osnovnih pojmov.
Kot svoje nam skuša pro-
dajati oguljene fraze o po-
trebnem razčiščevanju,
opredeljevanju ciljev in
predvsem ukrepanju ter od-
govornosti. Takšnih fraz
imamo že polna ušesa in ne
vem zakaj S.D. to v svojem
pismu papagajevsko ponav-
lja. Morda bi bilo bolje, če bi
raje sam skušal predlagati
konkretne rešitve in jih reali-
zirati tudi v okviru organov,
v katerih sodeluje.
Ne bi se hotel še bolj po-
glabljati v pisanje S.D. želel
bi reči samo to: vprašanja, ki
jih postavlja S.D. niso provo-
kativna, kot sam smatra, am-
pak imam občutek, da nas
verjetno skuša s svojim pisa-
njem v zavitem slogu sezna-
niti s problemi, ki jih ima
v delovni sredini. Zato mu
priporočam, da skuša te pro-
bleme čimprej rešiti po redni
poti, ne pa da mlati prazno
slamo    o    razvoju    Celja
- o usodi tisočih delavcev in
njihovih svojcev, saj je to
preresna tema za obravnavo
na takšen način.
Na koncu bi želel, da S.D.
v tem časopisu odkrito pove,
brez zavijanja, kaj predlaga
za razvoj Celja.   ^ p ^eije
Delavni
upokojenci v KS
Slavko Šlander
Nekdaj skupno celjsko
društvo upokojencev na Mu-
zejskem trgu je zajemalo več
tisoč članov. Ta množičnost
in dokajšnja oddaljenost od
središča mesta - posebej za
starejše člane-je narekovala
ustanovitev samostojnega
društva upokojencev v kra-
jevni skupnosti Slavko
Slander.
Prvi občni zbor društva
- 24. februarja letos - je po
dveh letih delovanja v celoti
potrdil pravilnost te odloči-
tve. Od začetnih 240 nas je
sedaj že 360 članov, ki smo
se sestali 84-krat; redno ob
sredah v družbenih prosto-
rih, ki jih je društvu dodelila
v brezplačno uporabo kra-
jevna skupnost v Ulici V.
prekomorske brigade 4.
Na željo članav je Il-član-
ski odbor s predsednikom
Rudijem Vizjakom in s 5 ko-
misijami ter 22 poverjeniki
pristopil k prirejanju srečanj
ob praznikih - martinova-
nju, silvestrovanju, pustova-
nju in dnevu žena. Pripravili
smo tudi razstavo ročnih del.
V komisiji za družabna
srečanja so člani, ki se pona-
šajo za današnje čase komaj
verjetno delavnostjo. Komi-
sija dela zavzeto brez nagrad
in brez štednje lastnega časa
ter pripravlja pogostitve ob
praznikih, ki dajejo ton delu
vsega društva.
Razen na rednih srečanjih
ob sredah in pogostitvah so
se člani zbližali tudi na šest-
najstih izletih, ki se jih je
skupno udeležilo več kot 850
izletnikov.
V tem času smo skupaj
s krajevno organizacijo RK
pripravili tudi tri zdravstve-
na predavanja, komisija za
socialna vprašanja pa je
zbrala podatke o bolnih in
potrebnih pomoči in uredila
zgledno poverjeniško mrežo.
Tako je društvu uspelo, da si
upokojenci vse pogosteje
pomagajo med seboj, to pa
daje poleg vseh družabnih
srečanj tudi smisel obstoju
našega društva.
D. V.
Še o pozabljeni
Maistrovi ulici
Vladimirju Kojcu, piscu
članka v Novem tedniku dne
28. 4. se kot predsednik ob-
činske organizacije Maistro-
vih borcev zahvaljujem za
njegove tako energične in
upravičene kritike o Mai-
strovi ulici v Celju. To sploh
ni ulica, ampak cesta na Mi-
klavžki hrib, ki mora biti
vzdrževana tako kot druge
ceste mesta Celja, še zlasti pa
si to zasluži general Rudolf
Maister.
Sam sem že pred leti opo-
zoril občinsko oblast, da se
uhca napačno piše Majstro-
va - pravilno je Maister. Po-
leg tega sem kritiziral, ker si
je Maister zaslužil pač drugo
lokacijo v mestu za poime-
novanje po njem, ne pa kraj
na periferiji mesta in to v hri-
bu, ko pa je v Celju dosti uhc
z imeni ljudi, ki se ne morejo
primerjati z Maistrom, v ti-
stih časih največjim sloven-
skim možem. Nič se ni spre-
menilo; takrat so v Celju pač
odločali ljudje, ki niso poz-
nali ali niso hoteli poznati
zgodovine v letih 1918-19.
Najbolj bo, kakor piše tova-
riš Kojc, da se ulica spet pre-
imenuje v Cesto na Miklavž-
ki hrib, da ne bo več omalo-
važevanja Rudolfa Maistra,
po Maistru pa naj se poime-
nuje kakšna bolj prometna
ulica v mestu. Veliko je kra-
jev v Sloveniji, ki imajo naj-
lepše ulice poimenovane
prav po Rudolfu Maistru.
ERVIN MEJAK,
Celje
Neenakopravni
dan žena
Tudi me smo praznovale
dan žena, ampak le manj kot
polovica zaposlenih v Elek-
tro Celje. Dobile smo prijav-
nice za ogled opere v Ljub-
ljani s postankom med potjo,
kjer je bila pogostitev. Od-
hod iz Celja je bil okrog
14.40. ure, na prijavnici pa je
pisalo, da bo potrebno do-
plačati, če bo denarja pre-
malo.
Za izlet se je prijavilo manj
kot polovica žena zaposlenih
v naši delovni organizaciji.
Ker je bil datum odhoda 15.
marec, to je torek, ko naš de-
lovni dan traja do 17. ure, je
zato večji del žena iz Elektra
moral ostati na delovnih me-
stih do konca delovnega ča-
sa. In to brez stiska rok pred-
postavljenih, kaj šele, da bi
bile obdarjene vsaj z eno
rožo.
Ker pa se je ženam, ki so
ostale, zdelo prav, da gredo
tudi one domov, so skoraj
vse, ki so ostale v Celju, od-
šle dve uri prej z delovnega
mesta.
In kaj zdaj? Ker smo bile
same krive, da nismo šle zra-
ven v Ljubljano, nas je treba
kaznovati. Vse, ki so šle prej
domov morajo ti dve uri na-
domestiti z delom popoldne
ali pa si ti dve uri odtrgati od
dopusta, drugače grozi disci-
plinska.
Sprašujemo se, kje je sedaj
sindikat?
Polovici, ki je odšla
v Ljubljano, ni nobena ne-
voščljiva, je pa le vprašanje,
kako dolgo se misli ponav-
ljati zgodovina; pred dvema
letoma je ravno tako samo
nekaj žensk odpotovalo
v Pliberk, druge pa smo nor-
malno delale. Ce že mislimo
praznovati dan žena v naši
delovni organizaciji, potem
ga praznujmo tako kot v dru-
gih delovnih organizacijah,
kjer imajo odnos do tega
praznika in poskrbijo za vse
ženske enako.
Naslov v uredništvu
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v ponede-
ljek, 16. maja uprizorili Molierov triptih Zgrabite Sganarela.
Predstava bo ob 11. uri za III. mladinski abonma.
V dvorani doma kulture v Titovem Velenju bo jutri, 13.
maja peto srečanje otroških folklornih skupin občine Velenje.
Nastop folklornih skupin se bo pričel ob 18. uri.
V kulturnem domu v Titovem Velenju pa je na ogled tudi
razstava akvarelista Alojza Zavolovška, ki so jo pripravili ob
slikarjev! 60-letnici. Razstava bo odprta do 24. maja.
V knjižnici v Titovem Velenju se bodo na literarnem večeru
predstavili člani KUD osnovnih šol in Centra srednjih šol iz
Titovega Velenja. Svoj nastop so pripravili pod naslovom
»Moja pesem ni le moja pesem«, v knjižnici pa bodo nastopali
tri dni zapored, 16. 17. in 18. maja ob 19. uri.
V domu kulture v Šoštanju bo drevi ob 20. uri predavanje
Zvoneta Šeruge, ki bo govoril o svojem potovanju z motorjem
okoli sveta.
V dvorani Zdraviliščnega doma na Dobrni bo jutri, 13. maja
ob pol osmih zvečer koncert mešanega pevskega zbora Slav-
ček iz Trbovelj.
V avli hotela Dobrna pa si lahko ogledate razstavo tapiserij
in olj Cvetke Miloš.
V domu kulture v Šmartnem ob Paki bodo jutri, 13. maja ob
19. uri odprli zgodovinsko etnološko razstavo »Šmartno skozi
čas«. Ob otvoritvi pripravljajo tudi kulturni program, razstava
pa bo odprta do konca maja.
V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo danes
ob pol osmih zvečer projekcija video filma The Fourth Proto-
col, jutri, 13. maja bo v KLjUBu Horror žur, v soboto, 14. maja
bo plesni večer, odprli pa bodo tudi razstavo del Staneta
Klačnika.
V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bo nocoj ob 20. uri
samostojni nastop učencev glasbene šole iz Rogaške Slatine.
Jutri, 13. maja bo vKristalni dvorani Zdraviliškega doma
revija zborov občine Šmarje, ki se bo pričela ob 20. uri.
V Zdraviliški dvorani bodo v soboto, 14. maja ob 20. uri
predstavili kulturno življenje v Kostrivnici, v torek, 17. maja
prav tako ob 20. uri pa bo v zdraviliški dvorani večer j^ugoslo-
vanske folklore, na katerem bodo nastopili člani KUD Študent
iz Maribora.
V. knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu Celju
bodo v sredo, 18. maja ob 10.45 uri odprli razstavo z naslovom
»Trije iz naših krajev« s katero bodo predstavili skladatelja
Antona Schwaba ter pisatelja Davorina Ravljena in Oskarja
Hudalesa. Razstava bo odprta do 20. junija.
V dvorani doma Svobode v Radečah bo jutri, 13. maja ob 19.
uri občinska revija pevskih zborov, ki jo organizira Zveza
kulturnih organizacij Laško. Na reviji se bo predstavilo osem
moških in dva ženska pevska zbora.
V dvorani zdraviliškega doma v Laškem se bodo jutri, 13.
maja ob 20. uri predstavili krajani Brez z domačim večerom.
Nastopilo bo 8 skupin ljudskih pevcev, vaška godca, pripove-
dovalci legend in kot gost citrar Karli Gradišnik.
V okviru prireditev ob krajevnem prazniku Trnovelj so jutri
v goste povabili člane KUD Ivan Kavčič iz Ljutomera, ki bodo
v kulturnem domu v Tmovljah ob 20. uri uprizorili delo
Marina Držiča Tripče de utolče.
OBRTNIKI - ZASEBNI
TRGOVCI IN GOSTINCI
GIP »GRADIŠ« TOZD GE CELJE
BO JUNIJA 1988 PRIČEL V CELJU Z GRADNJO
OBJEKTA, V KATEREM SO PREDVIDENI VEČJI IN
MANJŠI LOKALI RAZLIČNIH NAMEMBNOSTI: PRO-
DAJALNA ZELENJAVE, PRODAJALNA KRUHA,
BISTRO,    BUTIK    IN    PODOBNE    DEJAVNOSTI
V OKVIRU DROBNEGA GOSPODARSTVA.
OBJEKT BO LOCIRAN OB CESTI NA OSTROŽNO,
PRIBLIŽNO 100 m PRED OBSTOJEČIM DOMOM
GASILCEV NA OSTROŠNEM, OB BODOČEM AVTO-
BUSNEM POSTAJALIŠČU. ZGRAJEN BO DO DOLO-
ČENE FAZE, Z MOŽNOSTJO DOKONČANJA LOKALA
V LASTNI REŽIJI.
ROK DOKONČANJA OBJEKTA NOVEMBER 1988.
ZA VSE INFORMACIJE IN SKLEPANJE POGODB KLIČITE GIP
GRADIŠ, TOZD GE CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 10, TEL. (063) 26-634.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Na potezi sta ohe strani
Odločitev o še tesnejšem sodelovanju med zahodnonemškim Singenom In Celjem
živimo v tistem delu
Evrope, kjer je možno iskre-
no odelovanje med različni-
mi narodi, tam kjer je zgo*
dovina zasekala hude raz-
poke. Odločenost, da se gro-
za druge svetovne vojne ne
sme nikoli več ponoviti,
lahko izvira iz medsebojne-
ga spoznavanja in se oplaja
s prijateljskimi stiki.
Ko sta celjski občinski sin-
dikalni svet in sindikat de-
lavcev kovinske stroke iz
Singena v Zvezni republiki
Nemčiji pred štirinajstimi le-
ti stkala prve stike, ju je zani-
mala predvsem vloga sindi-
katov v obeh deželah. Med-
sebojno spoznavanje in veli-
ka mera razumevanja pa sta
pokazali, da je mogoče sode-
lovanje razširiti tudi na dru-
ga področja.
V soboto, ob obisku dele-
gacije iz Singena v Celju, so
namero o poglobljenem so-
delovanju in prijateljstvu po-
trdili tudi pismeno. Samo li-
stino bodo podpisali prihod-
nje leto v Singenu in čez dve
leti v Celju, v Celju pa jo ča-
ka še skupščinski postopek.
Stiki med obema občina-
ma so se krepili postopno,
z medsebojnimi obiski go-
spodarskvenikov, z izmenja-
vo učencev kovinske stroke,
s sodelovanjem na športnem
področju, z izmenjavo kul-
turnih skupin, s predstavi-
tvijo naše turistične ponud-
be v Singenu in s povezavo
med mladinskimi organiza-
cijami. Ti neposredni stiki
med ljudmi so k medseboj-
nemu poznavanju prinesli
največ, pa naj gre za strokov-
njake ali pripadnike društev
ah pa turiste iz Singena, ki
preživljajo dopuste v Roga-
ški Slatini. Ob vsem tem je
bil obisk delegacije konec
prejšnjega tedna samo logič-
no nadaljevanje in hkrati za-
četek nečesa novega.
Osnovni interes Celja je
navezava poslovno tehnične-
ga in gospodarskega sodelo-
vanja. Na katerih področjih
in katere organizacije to so-
delovanje žele, so gospodar-
stvenike v Singenu že obve-
stili. Sedaj čakajo na kon-
kretne odgovore. Dosedanje
poznavanje razmer tod in
tam povečuje zanimanje za
sodelovanje pri urejanju pro-
stora in varstvu okolja. Po-
leg nadaljnje izmenjave kul-
turnih skupin in posamezni-
kov segajo težnje tudi na po-
dročje knjižničarstva ter va-
rovanja kulturne in naravne
dediščine. Pri športu je po-
udarek na tekmovalnem, pri
stikih med mladinskimi or-
ganizacijami pa na še večih
izmenjavah pri letovanjih.
Kako hitro se bodo želje,
ki bi naj čimprej dobile obli-
ko dogovorov med posamez-
nimi organizacijami in ljud-
mi uresničile, je odvisno od
obeh strani. Gospodarske te-
žave naše družbe jih lahko
upočasnijo, po drugi strani
pa pričakovane spremembe
jugoslovanske zakonodaje
odpirajo nove možnosti. So-
delovanje po besedah Cvet-
ke Selšek, predsednice repu-
bliškega komiteja za medna-
rodno sodelovanje, podpira
tudi republika Slovenija, saj
so stiki med Singenom in
Celjem v duhu splošnih na-
čel zunanje politike in njene-
ga podružbljanja in je od
njih mogoče pričakovati tudi
gospodarsko korist, ne le po-
litično. Tudi generalni kon-
zul ZR Nemčije v Jugoslaviji
Albrecht Frank je obema ob-
činama čestital ob podpisu
listine. Vse poti za sodelova-
nje so torej odprte.
Da sta se Singen in Celje trdno odločila za prijateljstvo in
sodelovanje, sta podpisala oba župana: Riidiger Neef in
Tone Zimšek.
Delegacija Singna, v kateri so bili predstavniki političnega in gospodarskega življenja, novinarji in mladi glasbeniki,
je obiskala tudi celjsko Cinkarno (na posnetku), mestne znamenitosti in Dobrno.
Priznamo OF za društvo iz Salzhurga
Dobro sodelovanje Žalčanov s klubom Oton Župančič
Pokrovitelj športno kul-
turnega društva Oton Žu-
pančič iz Salzburga v Av-
striji je žalska občina. To
društvo je v soboto prosla-
vilo desetletnico svojega
obstoja, proslave pa so se
udeležili tudi predstavniki
žalske občine, ki so izkori-
stili priložnost in temu dru-
štvu podelili tudi priznanje
Osvobodilne fronte.
Predsednik občinske kon-
ference Socialistične zveze iz
Žalca, Milan Zupane je na
slovesnosti, ki je bila v dvo-
rani v bližnjem mestu Te-
neck, našim rojakom zaželel,
da bi bilo sodelovanje še na-
prej tako uspešno kot je bilo
že doslej in jim obljubil, da
bodo ob povratku v domovi-
no vedno naleteh na lep
sprejem, obogaten seveda
tudi z vso strokovno pom.oč-
jo, če bi se kdo od njih želel
za vedno vrniti v domovino
in zaposliti doma. »Ovire so
seveda še, vendar strpnosti
ne sme manjkati niti na eni
niti na drugi strani,« je dejal
Milan Zupane.
V Salzburgu in bližnji oko-
lici živi okrog osem sto Slo-
vencev in njihovih družin.
Predsednik kluba Franc
Derganc pravi, daje po svoje
kar žalostno, da je v društvo
včlanjenih le okrog 140 Slo-
vencev. Kdo ve, kje so vzroki
za to. Članarina prav gotovo
ne, saj znaša letno le dvesto
šilingov. V društvu se trudi-
jo, da bi bilo čim več aktiv-
nosti. Slovenci se zberejo
približno trikrat na leto: ob
osmem marcu, Dnevu repu-
blike in podobnih praznikih,
nekajkrat na leto pa organi-
zirajo tudi družabne piknike.
Pohvaliti velja športno sek-
cijo, ki dosega lepe rezultate
v avstrijski jugo kegljaški li-
gi, to pa je v glavnem tudi
vsa dejavnost tega društva.
Ena izmed glavnih ovir je ta,
da je društvo Oton Zupančič
edino daleč naokrog in veči-
na mora prevoziti po sto in
tudi več kilometrov, da pride
na kakšen sestanek. Ne gle-
de na vse to, pa velja pohva-
liti aktivnost članov. Nekoli-
ko manj bi lahko pohvalili
pripravljenost Slovencev za
vključevanje njihovih otrok
v dopolnilni pouk sloven-
skega jezika v šoli v Salzbur-
gu. Učiteljica Majda Deisel
nam je povedala, da pouk
obiskuje vsega deset otrok,
od tega pa je pet takšnih, ki
ob prihodu v prvi razred niso
znali niti ene slovenske be-
sede.
Sodelovaje z žalsko občino
je ocenil predsednik društva
Franc Derganc: »Od Žalčanov
ne pričakujemo nikakršne fi-
nančne pomoči. Veseli pa nas,
da so nam vednojiripravljeni
pomagati. Ko v Žalcu slavijo
občinski praznik, nas povabi-
jo medse, prav tako pa tudi ob
drugih priložnostih. Takrat
nam pripravijo tudi vse infor-
macije, ki nas zanimajo in
v vseh teh letih smo postali že
pravi prijatelji. Upam in pre-
pričan sem, da bo tako tudi
v bodoče.«
To, da jih je že veliko na-
učila, so nam otroci dokazali
v večernem nastopu, ko so
hkrati proslavili tudi deset-
letnico dopolnilnega šolanja
slovenščine v Salzburgu.
Majda Deisel nam je poveda-
la, da tudi matična domovi-
na dobro skrbi za učbenike,
različne knjige in mladinski
tisk, ki ga prejemajo, močno
pa si želijo, da bi prejemali
tudi Cicibana.
JANEZ VEDENIK
Foto: JANEZ KROFLIČ
Na prireditvi ob desetletnici društva so se predstavili tudi učenci dopolnilnega pouka
slovenskega jezika, ki jih poučuje Majda Deisel.
Priznanje Heinzu
Rheinbergerju
Predsednik Medobčinskega
sveta Zveze sindikatov Celje
Ivan Kramer je v imenu repu-
bliškega sveta podelil pred-
stavniku sindikata IG Metal iz
Singena Heinzu Rheinberger-
ju zlati znak ZS Slovenije.
Heinz Rheinberger je v zah-
vali med drugim dejal: »To
priznanje ima nekaj skupnega
z nageljnom, z mednarodnim
znakom delavskega gibanja.
Ob nagelj nu so bili vedno še
trije pojmi: svoboda, enakost
in bratstvo. Zelo pogosto so te
pojme v prejšnjem in tem sto-
letju teptali z nogami. Iz zgo-
dovine se moramo učiti. Kdor
zgodovine ne pozna in se v njej
ne prepozna, ne bo nikoli poz-
nal sedanjosti in imel perspek-
tive v bodočnosti. Gre za našo
skupno bodočnost. Problemi,
ki jih ima Jugoslavija in jih vi-
dimo v tem mestu, niso proble-
mi Jugoslavije, so naši proble-
mi. To, kar seje danes zgodilo,
je podpis koščka papirja. Nič
ni vredno, če ga ljudje s prija-
teljstvom in solidarnostjo ne
bodo oživili. Besed je bilo
v zgodovini človeštva izmenja-
nih vehko, rezultati pa niso bili
vedno dobri.«
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Vse SI
Dr. Borni Strmčnii
Denarja za zdravstveno -
premalo. V Sloveniji iščei
času na vseh koncih in kraj
sti prihrankov, ki bi čim m
dele izvajanje zdravstvei
siva. Samoupravna orgai
izvajalcev zdravstvnega \
pri tem iskanju v samem v
no temu področju se je po
.Berni Strmčnik, ki je bi
mesec promoviran v doktoi
sti z dizertacijo »Samoupra
niziranost delavcev zdra\
dejavnik racionalnosti in i
tosti izvajanja zdravstven
stva.«
Osnovna hipoteza iz katei
te, je, da sta samoupravna
ranost izvajalcev zdravstvei
stva na eni ter učinkovitos
onalnost pri izvajanju zdrj
ga varstva na drugi strani ^
ni korelaciji ter da sedanja
ranost zdravstva v Slovenj
najboljša niti dovolj dobra
skavo ste zajeli vse spremei
ganiziranosti v letih od 1971
Kakšne zakonitosti ste pri
krili?
Strmčnik: »Tako pomemh
ve, kot je organizacija zdra
smislu ustroja) smo se lotili
sko, do kraja spolitizirano. o
bomo  z  organizacijskimi |
vzpostavili optimalne pogoje,
sta tekla med in mleko. Na ni\
kratičnega in samoupravlja
speljali tisto, kar bi moralo h
meni stroke. Skozi enoten mo
tucionalizacije smo želeli dos
sod enak družbeno ekonoms
žaj. Brez strokovnih podlag
dali na isto kopito - kot da bi
tih akademskih slikarjev kup
najboljših slik in jih dali v is
tako smo ravnali. V organizac
ženega dela pa smo strpali stai
no. Ob tem smo se istih prc
v Sloveniji lotevali zelo različn
bilo poenotenih strokovnih rei
dvoje je značilno za raziskano
je: od velikega števila temeljn
nizacij je šel razvoj k vse ma
številu, ves čas pa smo tudi pri
terminološki zmedi. Ustvarili s
Kup Si
Torek, 3. maja si bodo prd
vega, Tuntovca in Drugih ok
kov, posejanih po gričih nei
med Rogaško Slatino in Rof
zapomnili. V nekaj trenutkili
iz pištole omahnili trije vaš
Božidar Gobec iz Tuntovca
mrtev, njegov 5 let starejši
umrl med prevozom v bolniš
Matija Pistotnik pa huje raBJ
riborski bolnišnici. Potem, k
rekonstrukcijo, so pozno zv(
v celjske zapore 47-letne|
Kunšteka, ki je doma blizu K
štek je streljal in je osuroU
umora ter poskusa umora.
Čeprav je minilo od tragu '
že nekaj dni, se razburjenje v'
glo. In, kot kaže, se zlepa tud
Kunštek se je preselil
v Spodnje Sečovo
Težko je pravzaprav pove^
tragedija svoje korenine. To b'
toviti sodišče, prizadeti pa
s prstom proti obvoznici, ki>
blizu, rekoč, če obvoznice
ne bi zgodilo.
Obvoznica je pravzaprav »li;
Dragutin Kunštek preselil v -
vo k Sonji Halužan. Kunšt^
avtoprevoznik in je s svojini
vozil material za obvoznicO'
v jeseni naneslo, da je spozn«'
žan in se kmalu preselil k njeJ.,
otroka in mati Marija KoO^^
v svoji hiši v Spodnjem Se^o^
»Sonja je pridna gospodinji,
bil zelo rad pri nas,« pravi M^;
Vsi so bili zadovoljni, le so='
godrnjati - zaradi tovornjaka-
namreč 18-tonski Mercedes
menih, da tako težak avto
komaj kaj več kot sto metro^.'
damsko cesto, ki se odcepi ^|
ste. To cesto so si sami uredil
naj bi jo s tovornjakom prev^"
___>
NOVI TEDNIK - STRAN 13
smo dali v enake okvirje
Z^flosti zdravstvenega varstva smo se lotili amatersko In do kraja spolitizirano^
v ,ih socialna medicina ne pozna
nihče ne zna definirati - na pri-
'Lieljna organizacija splošno
.j^o Tudi to je posledica po-
'ugnia strokovnih pristopov in
I, je ideoloških kriterijev nad so-
'^^ledicinskimi«-.
'hosti očitno ni manjkalo - kje
'bila narejena osnovna napaka?
Lflčnik: »Padli smo na izpitu kri-
li^   formiranje temeljnih organi-
izdruženega dela. Vprašanja, kaj
jravstvu tehnološka celota, ki je
^.po zaokrožena, leta 1971 nismo
Oblikovanje temeljnih organiza-
Ijjilo odvisno od politične moči
p^gznika. Spekter temeljnih orga-
,j, je postal širok in pester kot
;,i;a V neki slovenski bolnišnici
)| (redili kar 24 temeljnih organiza-
Kjj bi praksa hitro pokazala, da
pegre. Še večje posledice je ime-
ijpanjkanje odgovora na vpraša-
|j3j je dohodkovna celota. V niti
)i [Nravstveni delovni organizaciji
ji j, teh letih niso razvih dohodkov-
. onosov. Vzpostavili smo ožilje, ki
Ji alo brez krvi - brez tega pa orga-
i„ne dela. Na tem so padle vse
1 racije. Iz temeljnih organizacij
riaredili zaprte celote, dohodkov^
.'•eodvisne. Zaradi nerealiziranih
1 dkovnih odnosov nobena od re-
iizacij ni dala rezultatov. Cilji
■"-levanja   temeljnih   organizacij
3 )vno pa so večinoma podobno ali
3 definirani. To je dokaz, da so
■ civ zdravstvu čutili, kje so njiho-
)blemi in kaj želijo doseči. A ker
: dohodku prilepili atribut lastni-
- naš«) in se ga je vsaka temeljna
f lizacija oklepala, smo s tem skup-
ifiniranim ciljem spodnesh tla.«
■; pozornosti kot dohodkovnim
: som v praksi običajno namenja-
i amoupravnemu vidiku oziroma
1, koliko ljudi bi naj bilo v te-
li organizaciji.
mčnik: »Tudi pri tem smo šU iz
nosti v skrajnost. Imeli smo dve
jni organizaciji s samo po petimi
ci. pa tudi takšno s 1600 delavci,
rio mislim, da v zdravstvu ni
Tia temeljna organizacija z manj
i 10 ljudmi ali še bolje 200. Vendar
' biti ta kriterij v zdravstvu posle-
Dr. Berni Strmčnik je od poletja 1980
predsednik Poslovodnega odbora
v Zdravstvenem centru Koper. Pred
tem je enako dolžnost opravljal
v Zdravstvenem centru Celje pet let.
Na celjsko območje je tudi sicer veza-
na njegova življenjska pot - od učite-
Ijevanja v domačih Lučah ob Savi-
nji, dela na Okrajnem komiteju ZKS,
Občinskem komiteju ZKS in pred-
sednikovanju Občinskemu sindikal-
nemu svetu Celje do uredništva, vod-
stva in novinarskega dela na Novem
tedniku in Radiu Celje.
Temeljne organizacije združenega
dela so naš, jugoslovanski izum.
S problematiko organiziranja zdrav-
stva pa se ukvarjajo povsod po svetu,
saj je zdravstveno varstvo dejavnost,
ki je z vidika vsakega naroda izjem-
nega pomena. Ali ni mogoče zakoni-
tosti, ki so jih spoznali drugod, pre-
nesti na naša tla?
Strmčnik: »Organizacija ima svoje
zakonitosti ne glede na ideološke me-
je. Literatura Svetovne zdravstvene
organizacije poudarja dva principa:
princip celovitosti in princip regiona-
lizacije zdravstvenega varstva. Izvajal-
ci zdravstvenega varstva se torej mo-
rajo organizirati tako, da bodo izvajali
celovito zdravstveno varstvo v določe-
nem geografsko, socialno in kulturno '
zaokroženem območju. Pri nas je to ,
stvar zdravstvene delovne organizaci- ]
je, saj je to po Ustavi edina oblika.«    |
V regiji bi naj torej bila delovna
organizacija nosilec zdravstvenega i
varstva. Kako pa je s temeljnimi or-
ganizacijami?
Strmčnik: »Oblikujejo se po defini- i
ciji in po nivojih. Osnovna zdravstve- '
na dejavnost v eno ali več temeljnih i
organizacij, pri čemer moramo zagoto- •
viti, da bo v vsaki občini zdravstveni i
dom. kar pa še ne pomeni, da mora ;
biti vsak zdravstveni dom tudi temelj- i
na organizacija. Specialistično ambu- j
lantno dejavnost in bolnišnično dejav- :
nost izvajajo isti ljudje - torej se orga- {
nizirajo v eni ali večih temeljnih orga- ;
nizacijah. Osebno mislim, in to mi je i
praksa potrdila, da območne bolnišni-
ce s 500 do 600 zaposlenimi nima smi- I
sla drobiti v več temeljnih organizacij, i
Posebno temeljno organizacijo potre- i
bujejo samo še lekarniška dejavnost '
ter socialna medicina in higiena z epi- «
demiologiio.« j
Ko ste bili na čelu izvajalcev i
zdravstvenega varstva na celjskem '
območju je bila organiziranost po- \
vsem drugačna. ]
Strmčnik: »Leta 1975 so se združile \
štiri delovne organizacije v sestavlje-
no organizacijo Združeni zdravstveni
zavodi. To je bila dvoživka, ki ni mo-
gla preživeti, zato so se bolnišnica,'
zdravstveni dom in zavod za socialno '
medicino in higieno (Brežice so od-;
padle) združih v delovno organizacijo, j
Tudi mi smo se tega lotevali voluntari- \
stično, vendar z nekaj dobrimi ideja- j
mi. Povezah smo izvajalce primarne-j
ga, sekundarnega in tercialnega zdrav-1
stvenega varstva po vertikali, pri tem ]
pa naredili isto napako kot vsi drugi j
- nismo realizirali dohodkovnega po-!
vezovanja. Ker nismo izpeljali skup- ■
nega prihodka, so se v osnovni zdrav-'
stveni dejavnosti čutih ogrožene. Ce-
bi se na primer dogovorili, koliko de-
narja je potrebnega za zdravstveno;
varstvo otrok in mladine in ta denar]
zagotovili, nato pa pustili izvajalce, da ;
z njim gospodarijo, bi se sami preu-t
smerili v preventivo, v aktivno zdrav- j
stveno varstvo in bi bolezni prepreče- i
vah in ne nanje samo čakali. Za to
obdobje se povsem strinjam z dr. Jo-
škom Majhnom, ki je zapisal, da smo
preizkusili veliko oblik, v izvajanju
zdravstvenega varstva pa smo ostali
tam kjer smo bili.«
Odnosi med bolnišnico in osnovno
zdravstveno službo so bili takrat za-
brisani, zdravstvenega doma v Celju
ni bilo več.
Strmčnik: »Na bolnišnico bi morali
gledati kot na nujno zlo. V centru, ka-
kršno je Celje, je odlična bolnišnica
z odličnimi strokovnjaki potrebna,
a uvesti bi moral; kriterij »prazne po-
stelje«. V Celju smo bili na odlični
poti. Splet okoliščin je pogojil. da je
šel proces v nasprotno smer. Pri
zdravstvenem domu bi na primer mo-
rali narediti korak naprej in ustanoviti
skupnost temeljnih organizacij Zdrav-
stveni dom Celje. Na to pot nismo šli
prav zaradi okoliščin. Da bi sistem de-
loval, potrebuje notranjo in zunanjo
podporo. Takrat sta popustili obe.«
Glede na omejevaje skupne porabe
tudi sedaj ne moremo govoriti
o kakšni zunanji podpori. Kje vidite
rešitev?
Strmčnik: »V dosledni izvedbi pri-
oritete osnovni zdravstveni dejavno-
sti. To pa lahko uresničimo le, če je
tesno povezana z bolnišnično. Poeno-
stavljeno rečeno - doseči moramo, da
bo plača zdravnika v bolnišnici in
zdravstvenem domu odvisna od obse-
ga, vsebine in intenzivnosti njunega
medsebojnega sodelovanja, ko bo na
primer zdravnik v zdravstvenem do-
mu vedel, da bo materialno stimuh-
ran, če ne bo brez potrebe pošiljal bol-
nika na višjo raven. Potem se bo raje
sam posvetoval s speciahstom in se
bolj odločal za zdravljenje na domu
- in splošni zdravnik bo dobil svojo
funkcijo.«
Torej bi naj splošni zdravnik v ce-
loti prevzel skrb za pacienta?
Strmčnik: »Skozi institut izbranega
zdravnika bi morali priti do specifične
oblike družinskega zdravnika. To, da
imamo na ravni osnovne zdravstvene
službe posamezne specialistične stro-
ke, je posledica nedelovanja informa-
cijskega sistema in razvrednotenja
funkcije in vloge splošnega zdravnika,
ki mu je bila skrb za občana v celoti
odvzeta. Ni ovir, da mu to vrnemo.
Zagotoviti pa je treba možnost, da se
bodo uporabniki za določeno obdobje
jasno izrekli za izbranega zdravnika.
Pa je to izvedljivo?
Strmčnik: »Vse je izvedljivo - a po-
trebni so radikalnejši posegi. Nekate-
rih stvari ne bomo speljali, če jih bo-
mo ljudem ponujali fakultativno. Pri-
govarjanje, naj v splošni medicini uve-
dejo dispanzersko metodo dela v vseh
petnajstih letih ni nikamor pripeljalo.
Splošne zdravnike je treba za to uspo-
sobiti, nato pa zahtevati, da to izva-
jajo.«
Tako kot to bi bilo treba določiti in
zahtevati še marsikaj drugega - tudi
organiziranost. Ali je samoupravna
organiziranost zdravstva sploh lah-
ko racionalna?
Strmčnik: »Samoupravna organizi-
ranost je optimalna. A pozabili smo,
da so odnosi v družbeni nadstavbi in
odnosi med ljudmi pogojeni z materi-
alnimi pogoji. Pot razvoja je neizbež-
na. Poskušali smo prehitevati, misleč
da smo bolj bogati kot smo in s tem
spremenili mišljenje. V Sloveniji ima-
mo koncept nacionalnega zdravstve-
nega varstva in dosegli smo stopnjo
komunizma. Vsak Slovenec si jemlje
po svojih potrebah - celo tistih, ki jih
nima. Sedaj se je pokazalo, da tega
nismo sposobni. Vendar so sedanje te-
žave prehodne. To je kriza, streznitev.
V tej družbi bo treba vrniti nekaterim
vrednotam vsebino: odnosu do dela in
do znanja. Dokler bomo kadrovali po
negativni selekciji in bo dolžina partij-
skega staža odločilnejša kot strokov-
nost, ne bo šlo.«
Tudi vi ste prišli v zdravstvo po
politični dolžnosti.
Strmčnik: »Drži. Po partijski direk-
tivi. Vendar sem se z zdravstvom živ-
Ijensko poistovetil. Moje stališče je, da
je zdravstveno varstvo eno, zdravstvo
drugo - ožje, medicina kot sestavni
del zdravstva, pa' samo ena izmed
strok. Štejem se za poznavalca zdrav-
stva. O medicini še nisem izrekel sod-
be, ker nisem kompetenten. Zdrav-
stvo je sestavina strok in ena izmed
njih je tudi moja - politologija. Imel
sem srečo, da sem začel to pot med
ljudmi, s katerimi sem delal in se
hkrati učil, pa čeprav je to najdražja
oblika izobraževanja. Ce mi primarij
dr. Ivan Kopač, ki sem ga nasledil, ne
bi stal ob strani, ne bi delal v zdrav-
stvu. Ko pa se v zdravstvo enkrat po-
globiš, te zastrupi in zdi se mi, da ni-
sem nikoli delal ničesar drugega.«
MILENA B. POKLIC
zaradi nekaj pedi zemlje
Tako je naneslo, da so se začeli prepiri
zaradi tovornjaka. Najprej le z blilžnjimi
sosedi Kitakbvimi in nekoliko bolj oddalje-
nim Dragom Anuškom. Kasneje je v »na-
sprotni tabor« skočil še Božidar Gobec, ka-
terega zemlja meji na cesto. Razburjati seje
začel, ko so pred Halužanovo hišo nekoliko
poglobili cesto in posekali korenine žive
meje ob cesti, Kunštek pa naj bi nekoliko
obsekal tudi češnjo, ki raste na sosedovi
zemlji.
Verjetno so hude besede padale z obeh
strani, čeprav sedaj vsi navajajo le žaljivke
drugih, svoje pa nekako »pozabijo«.
Bolj vroče je postalo drugega maja, ko so
Kitakovi ob cesti zabili v zemljo železne
palice. Ravno tako. da ne bi bilo dovolj
prostora za tovornjak. Kunštekovi in Sonji-
ni otroci so potem hoteli populiti palice,
a so jim sosedje hoteli preprečiti. Končalo
pa se je s pretepom Sonje Halužan in Kita-
kove snahe. Prišli so tudi miličniki in nare-
dili zapisnik.
Steljanje na dvorišču
čeprav so si bili v laseh, pa ni še nič kazalo,
da se bo tako tragično končalo. Toda v to-
rek so Božidar Gobec in Matija Pistotnik,
pomagali pa so tudi Anuškovi, z zemljo
zasipavali smeti ob cesti.
»Pri Gobcu so delali in pili,« pravi Marija
Kodehč.
»Šla sem tudi na Postajo mihce, da bi
prišla patrulja, ker so cel dan izzivali,« do-
daja Sonja.
»Seveda se sedaj ven vlečejo,« pravi vdo-
va Darinka Gobec. »Sploh ni bilo toliko
kreganja.«
Vsi pa vendarle priznavajo, da je nekaj
hudih (predvsem pa grdih) besed le zletelo
čez travnik in živo mejo. ki jih je ločila.
Zvečer naj bi se Božidar Gobec razjezil za-
kadi žaljivke, ki naj bi jo izrekla Sonja Halu-
žan. Pograbil je ročaj lopate in zdrvel proti
hiši, kjer stanuje Sonja Halužan. Pri hiši je
skočil na dvorišče skozi luknjo v živi meji.
Sonja Halužan in mati Marija Kodelič trdi-
ta, da ju je napadel in da sta bili ogroženi,
ko je pritekel iz hiše Dragutin Kunštek
z bereto kalibra 7,65 za pasom. Potegnil je
pištolo in streljal, da bi ubranil ženski. Dra-
go Anušek trdi, se je vse skupaj odigralo
v trenutku in da ni bilo prej nobenega pre-
rivanja. Kunštek naj bi streljal »na suho«.
Bilje zelo dober strelec in Božidar Gobec je
obležal mrtev.
Tačas je po travniku navzgor letel tudi Boži-
darjev brat Jože, ki je doma slišal, da se je
prepir razvnel. Prišel je ravno, ko je Kunštek
ustrelil brata. Jože naj bi skočil naprej. Kun-
štek pa spet streljal. Jože je obležal huje ra-
njen in je med prevozom v bolnišnico umrl.
Matija Pistotnik in Drago Anušek sta šla
proti hiši bolj iz radovednosti, kaj se je zgodi-
lo. Pistotnik je imel v rokah krampico. Kun-
štek je streljal tudi proti njemu in ga hudo
ranil, Anušek pa se je pravočasno umaknil in
stekel po pomoč. Kunštek se je vrnil v hišo in
počakal miličnike.
Medtem, ko sta bila Sonja Halužan in Dra-
gutin Kunštek skregana z Božidarjem Gob-
cem, pa naj bi se z Jožetom sploh ne prepirah.
Letos jim je celo oral njivo, lani pa je imel
v najemu njihov travnik.
»Matije Pistotnika pa še prav poznali nismo.
Stanuje kar precej stran od naše hiše.« pravi
Marija Kodelič.
Preiskovalni sodnik je za Dragutina Kunšte-
ka odredil pripor, javni tožilec pa je že podal
zahtevek za preiskavo - zaradi kaznivega deja-
nja dvojnega umora za kar je zagrožena kazen
najmanj 10 let zapora ali smrtna kazen. Če bi
se izkazalo, da je šlo za prekoračen silobran
oziroma da je Kunštek streljal zato. ker se je
branil, bi bila kazen manjša.
Kakorkoli bodo zadevo premleli sodni mli-
ni, pa posledic tragedije nikoli ne bo mogoče
izbrisati. Napeti odnosi v vasi ostajajo, saj so-
sedje grdo gledajo Sonjo Halužan, njena otro-
ka in mater.
»Tu ne bomo imeli miru,« pravi Marija Ko-
dehč. »Že zdaj nam je prišlo na uho. da nam
grozijo z maščevanjem, zato se bomo odselili.«
Kakor je, na žalost, ponavadi v takih prime-
rih, pa so krajši konec spet potegnili otroci.
Božidar Gobec je pustil doma tri sirote - naj-
mlajši je star tri tedne. Brez očeta sta ostala
tudi Jožetova dva, siroti pa sta pravzaprav
tudi Kunštekova otroka, ki bosta nekaj časa
brez očeta in brez prave oskrbe. Dragutin
Kunštek je prosil Sonjo Halužan. če bi lahko
bila pri njih.
Cel kup sirot zaradi nekaj pedi zemlje. Le
kdo bi to razumel...
SREČKO ŠROT
^^orišče hiše. na katerem se je odigrala tragedija. Spredaj stojita Sonja Halužan in njena
^ati Marija Kodelič. Zadaj (puščica) sta ob živi meji prižgani dve sveči - tam sta pod streli iz
'^^rete padla brata Gobec. Kunštek je streljal od vhoda, torej na razdaljo približno osem
"»etrov. Izstrelil je vseb sedem nabojev. Kunštek ta dan ni ničesar pil.
Drago Anušek: »Kunštek nam je s svojim
tovornjakom precej uničil cesto, ki smo si
jo sami zgradili.«
Darinka Gobec: »Sploh se nismo toliko
kregali. Sonja Halužan nas je žalila, zato
je mož stekel proti njihovi hiši.*
14. STRAN - NOVI TEDNIK
12. MAJ 19B
Zdravo, prijatelji!
Mislim, da imate že polne glave
najrazličnejših misli, s katerimi vas
kar naprej nadlegujemo odrasli. Za-
to danes ne bom rekla ne bele ne
črne.
Vaša Nadja
Nisem si znal pomagati
Nekega dne sem hotel imeti za kosilo palačinke.
Toda mamica ni imela časa, tudi če sem jo še tako
prosil. Tedaj pa - ideja! Odšel sem v shrambo. Vzel
sem moko, j^ca in mleko. Vse to sem stresel v skle-
do in začel mešati. To »čorbo« sem zlil v ponev in
prižgal štedilnik. Tedaj pa se je začelo nekaj kaditi
in poklical sem: »Mamaaa!« Tako je imela čas.
JURE KUSTER, 4. b
OŠ Evarda Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Roža pomladi, narisala ANDREJA KUKO-
VIČ, L r, OŠ STRANICE
Malo čudna pravljica
ste že slišali za pravljico o Rde-
či kapica? Seveda, boste rekli,
saj jo zna že vsak na pamet. Ja.
že. Ampak takšne, kot sem si jc
zamislila jaz, verjetno še ne poz-
nate. Preberite jo!
Mati reče lovcu: »Pojdi, pro-
sim, k bolnemu, volku. Nesi mu
kakšen priboljšek.«
»Že grem,« odgovori lovec.
Mati mu še naroči, naj se pazi
stranskih gozdnih poti. Lovec
prikimava, čeprav mu gredo na-
sveti skozi eno uho noter, skozi
drugo ven. Presliši tudi opozori-
lo, naj se pazi krvoločne babice.
Brž vzame plastično vrečko s pri-
boljški in se odpravi na pot.
Sproti nabira rožice. Prikaže se
babica.
»Grrrrr!« zarjove nanj. Lovcu
zleze srce v hlače, a zbere še toli-
ko poguma, da vpraša babico, če
ga bo požrla. »Kaaaj?« se hmav-
sko začudi babica. »Jaz da bi po-
žrla tako srčkanega lovca? Ja, kaj
pa si sploh misliš?«
»Ja, o tebi sem slišal že veliko
groznega!« spet začne lovec. »E,
nič se ne boj. Kam si namenjen,
lovec?«
»K volku. Vročino im.a,« odgo-
vori še vedno prestrašni lovec.
Babica se oblizuje in govori:
»Kar nabiraj rožice, volk jih bo
vesel. Jaz grem pa zdaj na
sprehod.«
»Oh, kako si prijazna, babica,«
še utegne reči lovec, preden ba-
bica izgine za grmom. Nato se
spet loti nabiranja rožic.
Babica pa seveda odhiti k vol-
ku, ga najprej na smrt prestraši
in ga seveda požre. Potem obleče
volkovo pižamo in leže v njegovo
posteljo. Medtem prispe do vol-
kove hišice tudi lovec. Potrka.
»Naprej!« se zasliši od znotraj.
Lovec vstopi. Z očmi išče volka.
Stopi k postelji in se začudi: »Ja,
volk! Zakaj imaš tako majhne
oči?«
»Da te podrobneje vidim!« od-
govori babica, oblečena v volko-
vo pižamo.
»Kje pa imaš smrček in dlako?«
spet vpraša lovec.
»Smrček in dlako?! Hm. Zara-
di bolezni sem ju izgubil.« zago-
drrxja babica.
»Kaj pa tvoj gobec? Ti je tudi
j)dpadel?« se lovec ne da.
»Tega pa nimam. Tudi z usti te
lahko požrem!« zarjove babica in
zgrabi lovca. Stlači ga v usta in
ga poje. Nato zasmrči. Smrčanje
zasliši Rdeča kapica. Vstopi v ko-
čo in reši lovca in volka iz trebu-
ha krvoločne babice.
Tako kot se to zgodi v pravi
pravljici.
ROMINA AMBROŽ, 6. a
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Želim se naučiU
Jaz se že učim karate. Imam že
rumen pas belega sem preskoči-
la. Karate me veseli. Tudi to me
veseli, da me tovariši hvalijo.
Karate treniram zato, ker ho-
čem postati miličnica. Zelo mi je
všeč, ko gledam miličnike in mi-
ličnice, kako opravljajo svoje de-
lo. Njihove naloge so zares težke,
ampak meni je vseeno.
JASNA MIHALINEC, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Moj hranilnik
Ko sem bil še čisto majhen,
sem dobil hranilnik. Moja pika-
polonica je žametno rdeče barve.
Ima velike črne pike. Vsak de-
nar, ki ga dobim, ga vržem v hra-
nilnik. Ko je poln, ga z mamico
odnesem v banko. V banki ga
sam razložim v predalčke. Z apa-
ratom denar preštejejo in ga vpi-
šejo v hranilno knjižico. Ko bom
imel dovolj denarja, si bom kupil
nove smuči.
KLEMEN RENČELJ, 2. r
OŠ KOMPOLE
Trma
Po kosilu mi je mama rekla,
naj pomijem posodo. Bila sem
jezna, ker sem jo morala pomiti
ravno jaz. Mama je odšla na delo,
jaz pa sem se odhitela v sobo
igrat. Sredi igre me je prekinila
mama, ki je stala pri vratih. Pri-
bližala se mi je in mi jih pošteno
naložila po zadnji plati.
Ko sem se nehala jokati, sem
odšla v kuhinjo, da pomijem po-
sodo. Jezno sem zamahnila po
krožnikih. Krožnik na vrhu je
zdrsnil in zletel na tla. Hotela
sem ga prijeti, vendar je bilo pre-
pozno. Na tleh sem zagledala čre-
pinje. Najprej sem se prestrašila,
potem pa nasmehnila, ker sem se
maščevala. Razbit krožnik sem
pustila kar na tleh in se spet od-
šla igrat. Ko je bil čas za večerjo,
sem odšla v kuhinjo. Pri pomi-
valnem koritu je stala mama in
pomivala posodo. Bila je tiho.
Njen obraz je bil poln žalosti. Bi-
lo me je sram. Hotela sem se
opravičiti, pa se nisem upala.
Vsa nesrečna, ker sem to stori-
la mami, sem odšla spat.
IRENA PEER, 6. a
OŠ ROGATEC
Ste že kdaj poskusili fotografirati steklene predmete? Če ste, ]
verjetno s fotografijami niste bili vedno povsem zadovoljni, saj ?
se prozorni predmeti kar »razlijejo« v sivino. Zato je pri takšnem
fotografiranju zelo pomembna osvetlitev in fotografi običajno
usmerijo svetlobo od spodaj in iz ozadja na steklo. Tudi kompo-"
zicija (izrez) igra pomembno vlogo. Dušanu Založniku, ki obi-'
skuje foto krožek na osnovni šoli Edvarda Kardelja v Sloven-i
skih Konjicah je takšno snemanje uspelo brez posebne osvetli-)
tve. Kozarec so mu dodatno svetlih in izrisali kozarci, ki jih je,
postavil za prvim predmetom. Dušan bo moral le nekoliko paziti i
pri čistoči in shranjevanju negativov, saj je na končnem izdelku!
le preveč »smeti«. Fotolik bo njegov trud nagradil z bonom, mi!
pa dodajamo še nekaj besed o zaključku letošnje akcije Pionirji!
fotografirajo, ki se nam približuje. ■
Do 25. maja imate čas, da nam pošljete izdelke, za katere!
menite, da bi prišli v poštev za nagrade in priznanja. Muzej ]
revolucije v Celju bo gostitelj zaključne razstave od 6. do 12.;
junija. Za to razstavo pa bomo med prispehmi deli izbrali preko!
50 fotografij. In še zelo pomemben podatek za sodelujoče, ki ga i
danes prvič objavljamo! Nagrajeni foto krožki bodo lahko brez-!
plačno poslali nekatere »pridne« fotografe na prvo fotografsko i
kolonijo v Titovo Velenje. To bo novost, ki jo pripravljamo I
jeseni, skupaj z foto kino klubom Zrno in o kateri bomo še več!
zapisali v prihodnjih številkah Novega Tednika.
. Urednik fotografije?
Kdo je ta počasnež? Brž napiši rešitev uganke na
dopisnico in jo pošlji do torka, 17. maja 1988 na NOVI
TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Nagrada
AERO čaka morda prav nate.
Tokrat objavljamo kar dvoje rešitev in (seveda) tudi
dva nagrajenca. Zaradi praznikov smo namreč neko-
liko v zaostanku.
Torej; Rešitev v predpraznični številki je bila PRVI
MAJ. Žreb je med pravilnimi rešitvami izbral: Marijo
RIZMAL, Grajska vas 52, 63303 GOMILSKO.
V prejšnji številki pa ste morali ugotoviti, da gre za
OTOK. Tokrat je bila izžrebana: Magda KAČ, Ločica
90, 63313 POLZELA.
MODERNIZACIJA 'M
BOLNIŠNICE ¥ CEUU
Enodnevni zaslužek, vplačan od 1. marca do 8, aprila
OBČINA TITOVO VELENJE
Nakazano 1. 3. 1988 za leto 1986
Občinska zdravstvena skupnost T. Velenje        39.167.000
OBČINA CELJE
Nakazano za leto 1987
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje 208.853
Združene osnovne šole Celje
Glasbena šola Celje 247.852
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
Nakazano za leto 1987
Zdravilišče Rogaška Slatina
- TOZD Vzdrževalna dejavnost 1.835.132
- TOZD Polnilnica 2.917.331
- TOZD Zdrav, dejavnost 9.005,509
- DSSS 1.531.616
REKAPITULACIJA PO OBČINAH
CELJE 205.969.202
ŽALEC 52.325.850
T.VELENJE 39.171.034
ŠMARJE PRI JELŠAH 28.934.461
MOZIRJE 12.608.213
LAŠKO                            " 32.494.092
SL. KONJICE 47.775.479
ŠENTJUR_3.701.995
SKUPAJ VPLAČANO DO 8/4-1988 422.980.326
Prostovoljni prispevki, vplačani marca
Vplačano do 29. 2.1988 1,398.223
Sinkovič Terezija. Vojkova 14. Celje 20.000
Konferenca OOS Izletnik Celje, namesto cvetja na grob
pok. Loštrk Jurija 40.000
Sodelavci Plesničar Matjaža. IMP. namesto cvetja na grob
za pokojnega očeta 50.000
LD Grmada, Celje, odškodnina za nezakoniti uplen. div-
jadi . 20.000
Občinska zdravstvena skupnost Žalec, namesto cvetja za
pokojno Jan Mijo 50.000
OOS železniške postaje Celje, namesto venca za pok. Erno
Rajtniajer " 50.000
OOZS ŽTO Celje, DSSS, Celje, namesto cvetja za pok.
Emo Rajtmajer 50.000
Cizej Iva. Prekopa 12, Vransko, namesto venca za pok.
Štrajbar Antonijo 30.000
pOZS - TOZD Transport, Kidričeva 34, Celje. žel. postaja
Čret, namesto venca za pok. očeta od Ruter Ivana    70.000
Prostovoljni prispevki, vplačani aprila
Sedelšek Franc, Vransko 130/A 200.000
Družina Ošlovnik, Gregorčičeva cesta 14. T. Velenje,
namesto cvetja na grob pokojne Fanike Taušič 60.000
Hudomolj Emil. Tavčarjeva 35 T. Velenje, namesto cvetja
na grob pokojne Fani Taušič   _ 20.000
Taušič Andrej. Tekačevo 11, Šoštanj, namesto cvetja na
grob pokojne Fanike Taušič iz T. Velenja 40.000
Krajevna organizacija rdečega križa Žalec, namesto venca
za pokojnega Vrhovšek Jaka iz Žalca 30.000
Pogorelčnik Rudi, Gregorčičeva 10, T. Velenje, namesto
venca na grob pokojne Fanike Taušič. 30.000
DO Era-PE tržnica T. Velenje, namesto cvetja na grob
pokojne Fani Taušič iz T. Velenje 100.000
Kralj Blaž, Gregorčičeva 18, T. Velenje, namesto cvetja na
grob pokojne Fani Taušič. 20.000
Mara Jenko, Gubčeva 14, T. Velenje, namesto cvetja na
grob pokojne Fani Taušič 20.000
Ožek Mici, Tomšičeva 9, T. Velenje, namesto cvetja na
grob za pokojno Faniko Taušič 20.000
Ženski rokometni klub T. Velenje, namesto venca za
pokojno Frančiško Taušič 50.000
Pavlin Franc, Gregorčičeva 3, T. Velenje 40.000
Nada Varga. Kovačič Marta. Liptovska 31, Slov. Konjice,
namesto venca za pokojno Fani Taušič 60.000
Legati Nada, Primožičeva 10, Črnuče Ljubljana, namesto
cvetja za pokojno Taušič Fani iz T. Velenja Gregorči-
čeva 10 30.000
OOZS Lekarna Velenje T. Velenje, namesto cvetja za
pokojno Fani Taušič 100.000
Družina Ramšak. Gregorčičeva cesta, T. Velenje, namesto
cvetja na grob pokojne Fani Taušič 10.000
Srednja tehnična šola M. Tita Celje, namesto cvetja na
grob Antonu Višnerju, sodelavci sina Vojka 30.000
Mali Ludvik, Tavča^eva 33, T. Velenje, namesto cvetja na
grob pokojne Fani Taušič , 20.000
Združenje borcev NOV T. Velenje, Šmartno, namesto
venca na grob pokojne Fanike Taušič čl. ZB NOV. Gregor-
čičeva 12, T. Velenje 30.000
Družina Gojevič, Jerihova 32. T. Velenje, namesto cvetja
na grob pokojne Fani Taušič iz T. Velenje 10.000
Sostanovalci Kocbekova 5 in Miklošičeva 7. namesto
cvetja za pokojno Deso Lovrec 14.744
Slovenske železarne. Žična Celje, namesto venca za
pokojno Nežiko Šket 53.000
Družine Brložnik, Seme, Gregorčičeva 20, T. Velenje,
namesto cvetja na grob pokojne Fani Taušič 40.000
Družina Novak, Gregorčičeva 16, T. Velenje, namesto rož
za pokojno Fani Taušič                                        40.000
Skupaj vplačano do 29.4.1988 2,845.967
Popravek napak pri objavi prostovoljnih prispevkov za
februar:
NEPRAVILNO: - profesor Perko Majda, Rogaška Slatina,
namesto cvetja na grob pok. Ščuka Jolande 50.000
PRAVILNO: - profesor Peperko Majda. Rogaška Slatina,
namesto cvetja na grob pok. Ščuka Jolande 50.000
NEPRAVILNO: - profesor Stane Valentin. Moše Pijadc
14. Celje, namesto cvetja na grob pok. Ščuka Jolande
20.000
PRAVILNO: - profesor Stante Valentin, Moše Pijade 14,
Celje, namesto cvetja na grob pok. Ščuka Jolande 20.000
I^AJ 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 15
kTKE
,„ton T. iz Slane se gaje
' boto zvečer kar pošte-
^alezel, potem pa vse-
' sedel za volan. Kot ka-
videl več cest - ni pa
hral pr^^^- Tako se je za-
A V Živo mejo. Prišli so
ijčniki in mu vzeli vozni-
l dovoljenje, da ne bi ta
'igr zavozil še kam dru-
\^ Vendar pa se Anton
'ijal; takoj ko so se milič-
odpeljali, je spet sedel
^•olan. Pri drugem sreča-
so bili miličniki manj
,pustljivi in so Antonu
.^l^rbeli ležišče v prosto-
,"za treznenje.
granko S. iz Vrunčeve
jge že precej časa grdo
(•na s svojo ženo. Pred ča-
,^jo je pretepel in ji zlo-
j[ roko, prejšnji četrtek
ije spet podivjal in prete-
jženo, čeprav ima na ro-
je mavec. Posredovali so
iličniki, ki so Branka ova-
li zaradi nasilništva ter ga^
l;oj odpeljali k preisko-;
Inemu sodniku. Ta je
ranka vtaknil v pripor,
egova žena pa si je verjet-
ivsaj za nekaj časa od-,
ihnila.
Pri Mirsadu M. v Iršičevi
ici v nedeljo očitno niso
leli mirnega nedeljskega
isila, saj so morali milič-
l(i posredovati pri njih že
) enih popoldne. Mirsad
pretepal ženo Fahito,
in prej, ko so miličniki
av tako posredovali
tem stanovanju, pa sta se
■egala.
S.Š.
Othella iz Slovenskih Konjic
v Slovenskih Konjicah in
okoliških krajih se te dni
veliko govori o dveh dogod-
kih, o dveh ljubosumnih
možeh, ki sta se z nožem
spravila nad ženski, ki ju
ljubita. Dogodka povezuje
pravzaprav le to, da sta se
zgodila prejšnji teden
v istem kraju, tožilec pa je
oba moška osumil poskusa
umora, ženski pa nista
v življenjski nevarnosti.
Javni tožilec je že podal
zahtevek za preiskavo zoper
23-letnega Vojka Slodeja iz
Oplotnice. Vojko je približno
dva meseca živel skupaj s 33-
letno Ireno K. iz Slovenskih
Konjic. Ko je Vojko odšel
služit vojaški rok, se je vez
med njima nekoliko zrahlja-
la. Letos 29. aprila pa je Voj-
ko prišel predčasno s služe-
nja vojaškega roka. Irena mu
je povedala, da dokončno
prekinja razmerje z njim.
Vojko je prosil, da bi znova
poskusila, Irena pa je bila
neomajna.
V četrtek, 5. maja približno
ob 22. uri je Vojko spet odšel
k Ireni. S seboj je imel 20-
centimetrski lovski nož.
Z njim je devetkrat zabodel
Ireno.
Huje ranjeno Ireno so od-
peljali v celjsko bolnišnico,
Vojko pa je šel sam k sosedu
v stanovanjskem bloku in ga
prosil, da ga pelje na postajo
milice.
Preiskovalni sodnik je
zanj odredil pripor, tožilec
pa zahteval preiskavo zaradi
poskusa umora iz nizkotnih
nagibov.
Le dva dni pozneje je obra-
čunaval z nožem 54-letni Al-
fonz Kovše iz Radanje vasi
pri Zrečah. Kovše je precej
časa živel v izvenzakonski
skupnosti z Marijo T. in imel
z njo dva otroka. Ker pa naj
bi bil precej agresiven, ga je
Marija zapustila. Alfonz jo je
nagovarjal, da bi spet skupaj
živela, Marija pa je odklo-
nila.
V nedeljo je Alfonz spet
prišel k Mariji, ki pa je ostala
neomajna v svoji odločitvi.
Marija je stala v kuhinji
obrnjena proti štedilniku, ko
ji je prišel Alfonz za hrbet
z žepnim nožem v desni roki.
Potegnil jo je k sebi in jo
porezal z nožem po vratu.
Kovše je pobegnil in kasneje
tudi sebi zadal rane - porezal
si je žile in se večkrat zabo-
del v vrat, vendar rane niso
bile nevarne. Odkrili so ga
miličniki in ga predali prei-
skovalnemu sodniku, ki je
zanj v ponedeljek, 8. maja
odredil pripor, javni tožilec
pa je zahteval preiskavo za-
radi poskusa umora.
Kovše je na prvem zasliša-
nju povedal, da se spominja
samo do trenutka, ko je Ma-
rija stala pri štedilniku. Spet
se je ovedel precej kasneje,
ko je bil tudi ves krvav. Po
tem je sklepal, daje verjetno
ranil tudi Marijo.
S. ŠROT
Jubilejno telcmovanje kolesarjev
v odlični organizaciji in prav
takšnem vTcmenu je v soboto,
23. aprila potekalo na Šolskem
centru Iskra v Kranju dvajseto
zaključno republiško tekmo-
vanje »Kaj veš o prometu« za
osnovne šole in šestnajsto za
srednje šole. Udeležilo se ga je
60 osnovnošolcev-občinskih
prvakov in 20 dijakov.
Akcija pripomore, da se veli-
ko učencev bolj podrobno sez-
nani s prometnimi predpisi in
pravili obnašanja na cesti, zato
ima velik preventivni pomen.
Tekmovanje v Kranju je bilo
sestavljeno iz treh delov; naj-
prej je bilo na vrsti testiranje iz
znanja prometnih predpisov,
nato spretnostna vožnja na po-
Ugonu in nazadnje še ocenje-
valna vožnja po ulicah Kranja.
Med učenci osnovnih šol je
zmagal Vlado Božič iz Žalca,
drugi je bil Aleš Rajh iz Ormo-
ža, tretji pa Uroš Soršak iz Slo-
venj Gradca. Med učenci z na-
šega območja seje dobro odre-
zal še Tomaž Dobrove iz Mozir-
ja, kije bil deveti, Boštjan Bez-
jak iz Slovenskih Konjic. Gre-
gor Fantinatto iz Laškega in
Luka Rojšek iz Celja so se uvr-
stili v prvo polovico tekmoval-
cev, ostali predstavniki iz na-
šega območja pa so bili nekoli-
ko slabši.
Med srednješolci je zmagal
Aleš Rozman iz Ruš, Robert
Horvat iz Titovega Velenja je
bil deveti, Peter Lipovšek iz
Celja pa deseti. Srednješolci so
tekmovali s kolesi z motorjem,
omenimo pa še naj, da je prvi
nagradi - zaščitni čeladi - pri-
speval velenjski Veplas.
JOŽE MIKLAVC
Gorel lesni prah
Prejšnji četrtek je začel go-
reti lesni prah v silosu v toz-
du Iverne plošče Glina iz Na-
zarij. Goreti je začelo ob pri-
bližno 22.30. uri. požar pa so
pogasili štirje tovarniški gasil-
ci. Materialne škode ni bilo. le
25 delavcev je moralo za nekaj
časa prekiniti delo.
Na zatožni klopi
Sodnica za prekrške
v Slovenskih Konjicah je
imela lani polne roke dela,
ali skoraj za polovico več
kot leto poprej, saj je bilo
na sodniški mizi lani 1493
predlogov, leta 1986 pa
1050.
Tri četrtine vseh obravna-
vanih zadev so predstavljale
kršitve odločb zveznega in
republiškega zakona o var-
nosti cestnega prometa. Po-
ročila o delu pravosodnih or-
ganov v minulem letu so na-
šla mesto za obravnavo
prejšnjo sredo na seji Izvrš-
nega sveta skupščine občine
Slovenske Konjice.
Pri obravnavanju posa-
meznih vrst prekrškov lani
ni bilo opaziti kakšnih po-
sebnih odstopanj v primerja-
vi s preteklimi obdobji. Gle-
de na obstoječo politično in
gospodarsko situacijo v dr-
žavi pa je zanimivo, navaja
poročilo, da lani ni bil nihče
kaznova zavoljo prekrška
s političnim obeležjem. En
sam podan predlog je bil
pravno okvalificiran v na-
vadno kršitev javnega reda
in miru.
Bolj skrbi podatek, da seje
število mladoletnih storilcev
prekrškov iz 103 povečalo la-
ni za 31. Obravnavah in kaz-
novali so 86 mladoletnikov,
večino zaradi kršitve predpi-
sov o varnosti cestnega pro-
meta. In če so leta 1986 sod-
niki v Slovenskih Konjicah
še posebej opozarjali na raz-
širjen problem alkoholizma
med mladimi, zdaj ugotav-
ljajo, da se je število te vrste
vloženih predlogov občutno
zmanjšalo. Nekoliko pogo-
steje pa so se lani mladolet-
niki pojavljali kot storilci
povzročenih prometnih
nezgod.
M. P.
Delovna skupnost upravnih
organov Skupščine občine Žalec
ponovno objavlja
prosta dela in naloge za:
svetovalca za premoženjsko
pravne zadeve
v občinskem sekretariatu za urejanje prostora, var-
stvo okolja in gradbeništvo z zahtevano visoko stro-
kovno izobrazbo pravne smeri ter petimi leti delov-
nih izkušenj - za nedoločen čas s polnim delovnim
časom
I vodjo odmere
v občinski upravi za družbene prihodke z zahtevano
visoko strokovno izobrazbo pravne smeri ter petimi
leti delovnih izkušenj - za nedoločen čas s polnim
delovnim časom
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati dostavijo v osmih dneh po objavi kadrov-
ski službi upravnih organov Skupščine občine Žalec.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
poteku objave.
Pobegnil po nesreči
v soboto zvečer je neznani
voznik rumene stoenke na
Kersnikovi ulici v Celju zadel
kolesarko Leopldino Bonaja.
Čeprav je kolesarka obležala
na cesti ranjena, ji voznik ni
nudil pomoči, ampak je odpe-
ljal dalje. Miličniki so kmalu
ugotovili, da je za volanom se-
del Slavko Kadovič iz Ulice
Milčinskega v Celju.
PROMETNE
NESREČE
s ceste v jarek
v nedeljo zvečer je 28-letni
Jože Štumfl iz Lipja peljal
z osebnim avtomobilom proti
domu. V Bevčah pri Titovem
Velenju je prehiteval drug
osebni avtomobil, vendar gaje
na ravnem delu ceste začelo
zanašati. Najprej je trčil
v vzpetino ob cesti, nato pa se
je avto dvakrat prevrnil in ob-
stal na strehi v jarku. V nesreči
so se huje ranili trije sopotniki
v njegovern avtomobilu: 50-let-
na Marija Štumfl, 14-letni Vla-
do S. in 4 letna Tatjana Š.
Umrl v kabini
v soboto popldne, približno
ob 13. uri je 34-letni Marko
Ramšak iz Smartnega ob Dre-
ti vozil delovni stroj-greder.
V naselju Primož pri Ljubnem
je zaradi prvelike hitrosti stroj
zaneslo v leseno obcestno
ograjo, nato pa se je začel pre-
vračati. Po približno 26 metrih
je greder obstal v strugi Savi-
nje. Med prevračanjem je
Ramšaka stisnila kabina, tako
da je umrl na kraju nesreče.
strela zanetila
kozolec
Prejšnji petek je strela uda-
rila v kozolec last Jožeta Je-
zernika v Podkraju pri Žalcu
in zanetila požar. Skoda je
precejšnja, sej je kozolec zgo-
rel do tal, v njem pa še tona
sena in več kubikov rezanega
lesa.
DELOVNA SKUPNOST
razpisuje
v skladu z 49. členom Statuta delovne skupnosti
LB Splošne banke Celje in 8. člena Pravilnika
o razvidu del in nalog dela in naloge delavcev
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
- za področje vodenja SEKTORJA
NALOŽB
z naslednimi pogoji:
- visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
- 48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
- za področje vodenja sektorja
računovodstva
z naslednjimi pogoji:
- visoka izobrazba ekonomske ali druge ustrezne
smeri
- 48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
- za področje vodenja ekspoziture
Slovenske Konjice
z naslednjimi pogoji:
- višja izobrazba ekonomske, pravne ali organizacij-
ske smeri
- 48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delovnih nalogah.
Mandat traja 4 leta.
Poleg navedenih pogojev se bo pri kandidatih upo-
števalo njihovo dosedanje delo. ki mora dokazovati
uspešno in celovito samoupravno in družbeno poli-
tično aktivnost ter moralno politične vrline.
Kandidati morajo ponudbi priložiti dokazila o šolski
izobrazbi in pisno opredelitev pri realizaciji progra-
ma Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Potreb-
ne informacije v zvezi s predlogom k realizaciji pro-
grama nudi Kadrovsko-izobraževalni oddelek.
Ponudbe sprejema Ljubljanska banka Splošna ban-
ka Celje v zaprtih ovojnicah v 15. dneh po objavi tega
razpisa na naslov:
LJUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA CELJE
Celje. Vodnikova ul. 2
»za razpisno komisijo za razpis del in nalog s poseb-
nimi pooblastili in odgovornostmi«
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o izbiri.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
12- Ml
Rokometne vesti
Rokometaši Aera so dožive-
li nov poraz v gosteh. Priznati
so morali premoč Iskre iz Bu-
gojna, ki je Celjane ugnala 21:
16 (8:6).
Celjani so spet slabše zaigra-
li v napadu, zapravili so dve
sedemmetrovki, nekoliko bo-
lje so igrali le v obrambi. Naj-
več preglavic jim je delal Is-
krin vratar Čatak. Pri Aeru so
zadetke dosegli: Razgor, Priv-
šek in Čater po 3, Safarič in
Pungartnik 2 ter Doberšek,
Selčan in Kleč po 1 zadetek.
V soboto bodo rokometaši
Aera odigrali predzadnje kolo
letošnjega prvenstva in zadnje
na domačem igrišču. Ob 19. uri
se bodo na Tehniški šoli v Ce-
lju pomerili z Borcem, v zad-
njem kolu pa jih čaka gostova-
nje pri ekipi Varteksa v Varaž-
dinu.
2. zvezna ženska liga: roko-
metašice Velenja so doživele
nov poraz. Tokrat so gostovale
v Sremu in izgubile 25:23. Če-
rafmova je dala sedem golov.
Velenjčanke so na repu lestvi-
ce in v soboto jih čaka odločil-
na tekma za obstanek, ko bodo
doma igrale z zadnjeuvršče-
nim Dubovcem. Cilj je samo
eden, zmagati, kajti s tem ko-
lom se prvenstvo tudi zaklju-
čuje.
Republiška liga moški: Šo-
štanj je gostoval v Prulah in
izgubil 27:23, najboljši strelec
pa je bil Plaskan z osmimi za-
detki. Šoštanj je na petem me-
stu, v predzadnjem kolu v so-
boto igrajo doma s Slovenj
Gradcem.
Republiška liga ženske:
ERA Šmartno je gostovala
v Kočevju pri Itasu in izgubila
27:17, največ golov pa je dala
Pavičeva 5. ERA Šmartno je
na zadnjem mestu brez poseb-
nih možnosti, da se reši, kajti
v predzadnjem kolu gostuje
v Mariboru pri Braniku, ki ga
bo težko premagati s takšno
igro in ekipo, kot je Šmartčan-
ke imajo. Iz tega sledi povratek
v nižji rang, kar pa je za to
ekipo škoda, ker je mlada in se
v nižjem rangu ne bo tako ka-
lila.
Lokostrelci
v Gornjem gradu
Minulo nedeljo je gornjegraj-
ski lokostrelski klub uspešno iz-
vedel tekmovanje v hunter in
fleld lokostrelski disciplini, ki
se ga je udeležilo 70 tekmoval-
cev iz različnih klubov Sloveni-
je. Tekmovanje je veljalo kot iz-
birno za sestavo državne repre-
zentance.
Med člani - instinktivno - so
bili najboljši Valentin Prelovec iz
Ankarana (771 krogov), Cveto
Florjančič iz Tolmina (766) in Ža-
re Krajnc iz Gornjega grada (764).
V prostem streljanju pa so si
člani prva mesta razdelili takole:
prvi je bil z 932 krogi Vladimir
Rosa iz Ankarana, drugi z deset
krogi manj Marko Podržaj, član
IKOS iz Kranja in tretji Ivana
Maradin iz Kamnika, kije nastre-
Ijal 919 krogov.
Nastopile so tudi članice in si-
cer v instinktivnem streljanju,
med najboljše pa so se uvrstile
Marinka Čavničar, ki je s 610 kro-
gi dosegla izrazito prednost pred
drugouvrščeno Julijo Žero\Tiik
in tretjo Simono Fale. UM
Tenišice novice
Teniški igralci TK Zlatarne
Celje so uspešno startali v 1. re-
publiški ligi, saj so v uvodnih
kolih dosegli dve pomembni
zmagi in to proti ekipama, ki
sta glavna kandidata za vrh le-
stvice.
V 1. kolu so Celjani gostovali
v T.Velenju in premagali doma-
čine 6:3, za zmagovalce pa so na-
stopili Vengust, Dimitrijevič,
Mlinaric, Furlan, Veber in Trav-
ner. Uspešni so bili tudi v 2. kolu,
ko so v Mestnem parku premaga-
li lanskega člana zvezne lige
Kamnik tudi s 6:3. igrali pa so isti
igralci kot v prvem srečanju. Ob
tem je zanimivo, da Celjani igrajo
izključno z doma vzgojenimi
igralci, medtem ko so se skoraj
vse ostale ekipe okrepile. 3. kolo
bodo igrali v soboto. 14. maja
v Medvodah. 4. pa v nedeljo, 15.
maja v Celju z ŽTK Maribor.
V Medvodah je bil slovenski mla-
dinski pokal do 12 let. kjer je na-
stopilo več kot sto igralcev, med
njimi   tudi   petnajst   iz   Celja.
V kvalifikacijah so izpadli Marko
Rumf Jernej Godnik, Jernej
Furlan in Grega Bobovnik, v 1.
kolu Andrej Voh, v 2. kolu Igor
Virant, Vanja Simončič in Iztok
Jurjevec, v četrtfinalu Grega Ci-
zej in Ana Brajkovič ter v polfi-
nalu Tjaša Jezernik. ki je osvojila
3. mesto.
V Ljubljani pa so na podob-
nem slovenskem pokalu nastopi-
li pionirji do 14 let: Boštjan Do-
beršek je izpadel v 1. kolu, Goran
Brajkovič v 2., Miha Furlan seje
uvrstil v četrfinale. Brina Godnik
pa v polfinale.
Regijski pokal v Žalcu za pi-
onirje in pionirke do 16 let, kjer
je nastopilo 80 tekmovalcev iz te-
niških klubov Žalec, T.Velenje,
Slov. Konjice, Šentjur in Celje.
Rezultati pionirji Grega Cizej
(Ce), Matjaž Grosman (TV) in Iz-
tok Jurenec (Ce), pionirke Ana
Brajkovič (Ce), Darja Džibijanko
in Neda Hafner (oba TV), mladin-
ci Miha Furlan. Boštjan Dober-
šek in Matjaž Šrol (vsi Ce).
Klubski turnir za vse kategorije:
člani do 35 let Rok Vengust, nad
35 let Bogdan Vrečko, do 55 let
Jani Vučer, do 12 let Grega Cizej
in dekleta Tjaša Jezernik.     TV
Uspeli Volerjeve
v Skopju je bilo državno pr-
venstvo za mladince in mladinke
z zračno serijsko puško izdelano
posebej za te kategorije. Velik
uspeh je dosegla Irena Voler, ki
je osvojila 2. mesto, s tem osvoji-
la srebrno medaljo in z odličnim
rezultatom 372 krogov postavila
nov republiški rekord za mladin-
ke. Irena Voler je doma v Sloven-
skih Konjicah, sicer pa nastopa
za SD Unior Zreče. Ireno sta za
strelski šport navdušila mati Zo-
fija in oče Albin, ki sta tudi oba
odlična strelca in sta nastopala
po številnih tekmovanjih sirom
domovine. Irena je stara osem-
najst let in je dijakinja srednje
pedagoške šole v Celju.
Uspeh je zaokrožila Saška La-
mut z 8. mestom in nastreljenimi
363 krogi. Lamutova je doma
v Škofji vasi, sicer pa tudi nasto-
pa za SD Unior Zreče.
TONE JAGER
Alpe-Jadran skozi Celje
Pisana karavana kolesarjev na 22. dirki Alpe-Jadran je tudi letos prekolesarila lep del celjskega
območja. Začelo se je pri Zidanem mostu pa nadaljevalo skozi Laško do Vojnika, Zreč in nazaj
v Celje, kjer so prenočih, drugi dan pa ponovno zapeljali skozi Vojnik, Dobrno, Titovo Velenje in
dalje proti Mislinji. Organizatorjem, ki so vseskozi spremljali dirko, so se za dve etapi na celjskem
območju pridružili tudi športni delavci kolesarskega kluba Merx, ki jim je zaradi prejšnjih
odličnih organizacij bila zaupana tudi letošnja. Sodelovali so številni redarji, svoj delež pa so dali
tudi delovni kolektivi in organizacije, tako da lahko mirno zapišemo, da je delež celjskega
območja v letošnji dirki velik in tudi odmeven. Na sliki kolesarji po prihodu v Celje v neposredni
bližini mostu čez Savinjo. TV - Foto: EDI MASNEC
Uspeh
IVIerxovili
kolesarjev
Medtem, ko so šp
lavci KK Merx dom
zirali dve etapi dirk«
dran pa je skupin^
tekmovalcev s trene
rutom Piršem sodel
medklubskem tek
v Karlovcu, kjer so (
sodelovali na cestni i
poldne pa v kriteriju
ulicah Karlovca.
Mladi celjski tekrm
dosegh nekaj odmevr
tatov. Tako je Jure \
cestni dirki dolgi 45 kr
med mlajšimi mladin
bil Miran Tanjšek, l;.
Štor in 17. Jure Hohkr
člani na 90 km je bil p
odličen 2. Boštjan Pol
Sandi Šmerc.
Tudi v popoldanske
riju po mestnih ulical
ml. mladinci slavil j
deb, 7. je bil Mina Tan
Tomaž Štor in 18. Ju
kraut. Kriterij člani 2(
(36 km) je bil^Boštjai
tretji in Šandi Šmerc p
nično lep uspeh mlac
skih kolesarjev na sol
sedeni kolesarski dirk:
T.^
Gradnja skakalnice
napreduje po načrtu
Smučarski delavci iz Bra-
siovč so si lani zadali veliko
nalogo. Na Dobrovljah so
s pomočjo planiškega komite-
ja pričeli graditi novo 115 m
skakalnico. Delati so pričeli
jeseni in do sedaj so posekali
in spravili les ter opravili
glavna strojna dela.
Minuli konec tedna so grad-
bešče skakalnice obiskaU pod-
predsednik planiškega komi-
teja ing. Vlado Gorišek, dr.
Rajko Sugman, predsednik IS
občine Žalec Anton Bratuša,
predstavniki SD Braslovče,
TKS Žalec in izvajalca del.
O poteku gradnje je navzoče
najprj seznanil prdsednik SD
Braslovče Jože Oblak, kije po-
udaril, daje bilo opravljeno pri
poseku, spravilu lesa in drugih
delih več kot 4 tisoč prosto-
voljnih delovnih ur. Da pa bo
skakalnica nared za skoke, bo
potrebno še veliko dela. Mar-
jan Korošec, ki je opravil stroj-
na dela, največ z buldožerjem
in ostalimi težkimi stroji, je
orisal potek del od lanskega
septembra do aprila letos. De-
lo je bilo zahtevno, opravljenih
je bilo preko 3000 buldožer-
skih ur, več sto kompresor-
skih. Porabili so tudi tri tone
razstreliva. Vsega skupaj je bi-
lo treba odstraniti kakih 8 tisoč
kubikov zemlje in skal ter ka-
menja.
Ob končuje spregovoril tudi
ing. Vlado Gorišek: »Kar se ti-
če gradnje lahko dam pozitiv-
no oceno. Tisto kar je vložil
Planiški komite je bilo korist-
no porabljeno, imam pa pomi-
sleke tako zaradi odaljenosti in
pa zaradi drugih infrastruktur-
nih objektov. Skakalnico je
treba še »sfrizirati« in v novi
zimski sezoni bo lahko na njej
že prva tekma. Je pa vpraša-
nje, koliko denarja bo še po-
trebno. Planiški komite je do
sedaj dal 20 miljonov din, kako
bo naprej in koliko bo komite
še dal, pa vam v tem trenutku
ne morem reči. Treba pa je dati
priznanje vsem, ki ste tako ga-
rali, saj je delo, ki je do sedaj
opravljeno, zares veliko.«
T. TAVČAR   Pogled na gradbišče 115m skakalnice
Basebaii - šport za peščico navdušencev ali...?
Bo basebaii »vzklil« na iugoslovansklb (slovenskih, celjskih) tleh?,
2. nadaljevanje
»Zbiramo odslužene
rokometaše in atlete«
Celjski basebaii klub obsta-
ja od junija 1985 in danes šte-
je trideset članov. Z dušo in
srcem je od začetka v klubu
Robert Rupnik, ki bi ga lahko
šteli za očeta baseballa
v Celju.
Danes imajo Celjani že dve
ekipi - člansko in mladinsko.
Obe nastopata v slovenski ligi.
Vodja članske ekipe je Jože
Ramšak, mladinske pa Robert
Korošak. Za kondicijo celjskih
baseballistov skrbi znani bivši
športnik Štefan Topličanec.
Celjska ekipa je mlada. Se-
stavlja jo precej osnovnošol-
cev in srednješolcev. Morda je
tudi to vzrok, da lani niso niko-
li zmagali, zato so pristali na
zadnjem mestu brez točk. To-
da volje, zagnanosti in poguma
jim ni zmanjkalo.
Razvijajo se brez podpore
ZTKO, ki jim je finančno po-
moč odklonila. Prošnje so po-
šiljali na različne strani. Za-
man. Letos so poizkusili še en-
krat in kar na začetku uspeli.
Pet starih milijonov so dobili
od ene izmed mariborskih de-
Baseball žoga je okrogla,
napolnjena s pluto, gumo ali
s čim podobnim. Tesno je ovi-
ta z dvema plastema belega
konjskega usnja in zaščitena
s sukancem. Tehta od 14,2 do
14,9 dag in meri v obsegu 22,9
do 23,5 cm.
lovnih organizacij, od celjskih
pa te dni m.rzlično pričakujejo
odgovore. V letošnji tekmoval-
ni sezoni bodo potrebovali 1,5
milijona dinarjev. Draga je
predvsem oprema. V glavnem
jo kupujejo v Italiji in deželah
Beneluxa. Samo usnjena roka-
vica za basebaii stane 100 tisoč
dinarjev.
S pričetkom tekmovanj zaži-
vi basebaii igrišče na Hudinji,
na katerega so zelo ponosni,
kajti le-to je popolnoma njiho-
vo. Je v bližini hitre ceste, ki
Celje povezuje z Mariborom.
Trenirajo trikrat tedensko. Od
petnajstih do sedemnajstih je
igrišče na voljo mladincem in
pionirjem, od sedemnajstih do
devetnajstih pa članom. Na
tekmah ne pobirajo vstopnine,
le skrinjico imajo, v kateri se
nabirajo prostovoljni prispev-
ki gledalcev.
Lani se Celjani zaradi finanč-
nih težav niso udeležili vsako-
letnega basebaii tabora v Pla-
nici, kjer svoje znanje prenaša-
jo italijanski trenerji in sodni-
ki.Letos upajo, da bo drugače.
Želijo si tudi, da bi mladi Ce-
ljani spoznali in se ogreli za to
športno panogo. Vrata so vsem
odprta. »Zbiramo pa tudi od-
služene rokom.etaše in atlete,«
je povedal Robert Rupnik. Če
bi ga poslušali, bi vas prepri-
Kij je gladka, okrogla pali-
ca, ki na debelejšem koncu ni-
ma premera več kot 7 cm in ni
daljša kot 106,7 cm. Kij ne
sme biti ploščat!
čal, da fante igrajo basebaii za
zabavo, po drugi strani pa je
v njih zdrav tekmovalni duh.
Realni so. Vedo, da jim še veli-
ko manjka. Znanja in tehnike,
predvsem pa strokovnjakov.
Toda celjski basebaUisti so
mladi in zato optimisti. In za-
kaj naj ne bi bili?
Igralec ali igralci lahko na-
pravijo menjavo med tekmo
vedno, kadar je žoga mrtva.
Kadar sodnik prekine igro za-
kliče »tirne«. Ko zakliče
»play«, se igra nadaljuje. Med
»time« in »play« je žoga mr-
tva. Igralec, ki je že bil zame-
njan, ne more ponovno vsto-
piti v igro.
Na kratko o baseliall
pravilih
Basebaii ekipo sestavlja de-
vet igralcev. Igrišče ima obhko
pahljače, igra pa se začenja iz
kota. v kotih notranjega igrišča
so pritrjene baze, po katerih je
igra dobila ime. Baze so štiri:
prva, druga, tretja in domača.
Tekmo sestavlja 9 inningov,
ki lahko trajajo največ dve uri
in pol. Če je po devetih innin-
gih rezultat izenačen, igrajo
podaljške, dokler ena ekipa
v enem inningu ne zbere več
točk kot druga. Domača ekipa
prične   vedno   prva
v obrambi. To pomeni,
na igrišču vsi igralci z i
cami za lovljenje žoge.'
joča ekipa prične igro'
napadalca, to je igralca,
bija žogo s kijem (battd
ke lahko osvaja le ekipi
v napadu. Cilj obramb«
poizkuša izločiti iz igre'
padalne igralce.  Ko .'
uspe, igro za kratek ča-'
nejo, da lahko moštvi za'
ta pozicije. Tisti, ki so i'-
sedaj   rokavice   in
v obrambi, pričnejo sef'
bijati žogo s kijem. Ttj
lahko rekli polčas prve'.
—'
Double hearder - če '|
v enem dnevu odig^aJj
prvenstveni   tekmi
tekma double hc'
mora pričeti najk.i^ i
minut po koncu prvt^
ve (inninga). Ko obra'
igralcem (tokrat so to.'
uspe izločiti tri doma^'
ce, ki so v napadu,
prva menjava (inning'
NATAŠA
^1 MAJ 198Ž
NOVI TEONIK - STRAN 17
20GA JE OKROGLA
{Republiška liga 21. kolo: v zadnjem športnem vikendu
«0 nas vse štiri ekipe, ki nastopajo v republiški nogo-
«,etni ligi razočarale, saj so ob treh porazih osvojile
jgpio eno točko in še to velenjski Rudar, ko je doma igral
ijgodločeno 1:1 s Triglavom, strelec pa je bil Jalušič.
jngrad Kladivar je gostoval v Domžalah in izgubil 1:0,
(;teklar pa pri Ljubljani in bil poražen 3:1 (častni zadetek
je dosegel Valek). Pred kar 1500 gledaci pa je tokrat pripra-
vil največje presenečenje Elkroj, kije doma izgubil*z Muro
2-3, Grobelšek pa je bil strelec obeh golov. Na lestvici so
ekipe v drugi polovici: 7. Rudar (TV), 9. Ingrad-Kladivar,
jj, Elkroj in 14. Steklar. 22. kolo bo v nedeljo, 15. maja;
[Tianjši lokalni derbi bo na Skalni kleti med Ingrad Kladi-
^-arjem in velenjskim Rudarjem, Steklar igra doma
2 Vozili. Elkroj pa gostuje pri Triglavu.
Vzhodna območna republiška liga 16. kolo: Dravinja je
izgubila v gosteh s Pekrami 2:1, ERA Šmartno pa je iztržila
točko na Ravnah proti Fužinarju. Novo prijetno presene-
čeje so pripravili nogometaši Partizana, ki so se tudi z zad-
njega gostovanja vrnih neporaženi, saj so s Pohorjem
KMN »8. oktober« iz Titovega Velenja bo v sodelova-
nju z občinsko konferenco ZSMS pripravil velik turnir
v malem nogometu. Turnir sodi v okvir številnih prire-
ditev ob dnevu mladosti in bo v soboto, 14. ter nedeljo
15. maja s pričetkom ob 8. uri zjutraj, igrali pa bodo vse
do osmih zvečer. Ekipam iz oddaljenejših krajev organi-
zator omogoča nastop samo v nedeljo, tekmovanje pa bo
potekalo v dveh skupinah. Za nagrade bodo najboljše
ekipe dobile pokale, priznanja in denarne nagrade.
igrali 1:1. Partizan je povedel z golom Druškoviča že v 9.
minuti in bi si po prikazani igri zaslužil obe točki. V 17.
kolu bo Partizan Žalec znova igral dorna, tokrat s Partiza-
nom IZ Slovenj Gradca. Na lestvici so Žalčani na 2. mestu,
ERA Šmartno deli četrto, osma pa je Dravinja.
Pionirji Partizana Žalec so na domačem igrišču izgubili
z ERA Šmartno 3:1, kadeti pa so gostovali v Mozirju in
doživeli poraz 5:1.
Medobčinska nogometna zveza člani 14. kolo: Orlica
- Celulozar 0:3, Kovinar - Svoboda 3:1, Šmarje - Rudar
Senovo 1:2, Odred - Papirničar 0:2 in Opekar - Hrastnik
0:11. Vodita Papirničar in Kovinar z enakim številom točk
-dvajset. Pari 15. kola v soboto, 14. maja s pričetkom ob
17^30. uri: Opekar - Orlica, Hrastnik - Odred, Papirničar
- Šmarje, Rudar Senovo - Kovinar in Svoboda - Celu-
lozar.
Polfinale mladinskega pokala za celjsko območje:
Ingrad Kladivar - Dravinja 3:4 in Odred - Usnjar 1:7. Oba
zmagovalca bosta zaigrala v finalu.
Danes, četrtek, 12. maja, bo polfinale članskega pokala
za celjsko področje: Rudar (TV) - Elkroj in Dravinja
- Ingrad Kladivar.
NA KRATKO
Jožica Šeško kot
prva na stezo
čeravno je prišlo do manjših
problemov okrog odhoda naše
moške in ženske kegljaške re-
prezentance na svetovno prven-
stvo v Budimpešto, ki se prične
v nedeljo, 15. maja, upamo da
bodo v Beogradu le zbrali denar
za pokritje vseh stroškov. Ali pa
bodo po "Stari« navadi vse sku-
paj prenesli na rame republiških
zvez in klubov, ki so dali repre-
zentante?
Celjani imamo med potniki za
Budimpešto dve kegljavki - Ma-
riko Nagy, ki bo nastopila kot
zadrija med šestimi kegljavkami
v začetnem moštvenem delu in
Jožico Šeško, ki bo nastopila kot
prva tekmovalka. To je velika od-
govornost, vendar je Jožica psi-
hično dokaj stabilna tekmovalka
in pričakujemo, da bo svoj krst
na svetovnem prvenstvu dobro
prestala. Škoda je, da ne potuje
po kvaliteti ena od najboljših
kegljavk Jugoslavije Tanja
Gobec. J.KUZMA
strelci v Zidanem
mostu
Na strelišču v Zidanem mostu
so izvedli 1. kolo občinske lige
z serijsko MK puško, kjer nasto-
pa devet ekip. Rezultati člani
ekipno 1. Rečica pri Laškem, 2.
T. Bostič Zidai most I, 3. Papirni-
ca Radeče I. 4. A. Kerše Pivovar-
na Laško I in 5. A. Kerše Pivovar-
na Laško II. Posamezniki 1, Ja-
nez Sašek Zid. most, 2. Andrej
Brunšek. 3. Damjan Pader oba
Rečica, 4. Roman Matek Pivovar-
na in 5. Zlatko Deželak Rečica.
VINKO LAVRINC
B. Malec z novim
rekordom
v Zaboku je bilo tradicional-
no tekmovanje z MK puško za
pokal osvoboditve, ki sovpada
z njihovim krajevnim prazni-
kom. Nastopilo je dvanajst ekip,
zmagala pa je ekipa Celja pred
Metalisom in lanskim zmagoval-
cem Dubočico. V celjski ekipi sta
nastopila po dva strelca iz Štor in
Celja: Franc Hočevar 227, Vili
Dečman 247, Jože Jeram 247 in.
Branko Malec odličnih 267 kro-
gov, kar je nov celjski rekord za
člane. Tako je Malec tudi postal
prepričljiv zmagovalec, na 4. oz.
5 mesto pa sta se uvrstila Deč-
man in Jeram.
TJ
Še vedno neporaženi
v Celju so nadaljevali s tek-
movanjem v 1. B republški ligi,
kjer nastopajo tudi igralci sek-
cije za namizni tenis, ki deluje
pri športnem društvu Ingrad.
Dosegli so dve novi pomembni
zmagi. Gladko so odpravili Bel-
tince 9:0, v derbiju z Mursko So-
boto pa bili v težkem dvoboju za
las boljši, saj so slavili 5:4. Novi
dve zmagi sta jih zadržali na vrhu
prvenstvene lestvice.
Najboljši Pevnik
Društvo upokojencev Žalec je
s pomočjo delovnih organizacij
in TKS Žalec pripravilo prvi ša-
hovski turnir za posameznike za
pokal občine, Zmagal je Ivan
Pevnik iz Polzele pred Stanetom
Skokom, Rudijem Florjancem,
Jožetom Grobelnikom itd.
Invalidi v kegljanju
Društvo upokojencev Žalec, ki
je še posebno aktivno na šport-
nem področju, je pripravilo in-
terno tekmovanje v kegljanju.
Zmagal je 85-letni veteran Franc
Avdič pred Vančem Markovi-
čem, Francem Slakanom itd.
JOŽE GROBELNIK
Uspeh mladega
konjenika
v Kumperku je bilo tradici-
onalno mednarodno jahalno
tekmovanje v  preskakovanju
ovir za pokal sozd Emona. Na
prireditvi so nastopili tudi člani
konjeniškega kluba Gotovlje, ter
dosegli lep uspeh. V glavni sku-
pini je zmagal njihov mladi tek-
movalec Aleš Pevec in prejel
glavno nagrado Emone. Boni se
je s konjem Dragonerjem, ki je že
prej z drugimi jezdeci dosegal le-
pe uspehe doma in v tujini. Vse
kaže, da je konj po odhodu nje-
govega tekmovalnega lastnika,
odličnega tekmovalca Franca
Mesarica, dobil ustrezno nado-
mestilo in da bomo o obeh, tako
o Dragonerju kot o zdajšnjemu
jezdecu Pevcu še lahko slišali.
TV
Gasilci v športu
v Vojniku
športna srečanja pobratenih
gasilskih društev Vojnik, Str-
mec, Jugorje in Dragomlja vas
so že tradicionalna in takšno
srečanje so letos pripravili
v Vojniku. Tekmovali so v ma-
lem nogometu na športnem igriš-
ču, ostale aktivnosti pa so izvedli
pri gasilskem domu. Tekmova-
nje je vodil poveljnik društva Av-
gust Čerenak.
Rezultati mali nogomet 1. Str-
mec, streljanje 1. Strmec, pikado
ženske 1. Jugorje, šah 1. Strmec,
mnogoboj 1. Vojnik in raznotero-
sti 1. Vojnik. V skupnem vrst-
nem redu je zmagal Vojnik pred
Strmecom, Jugorjem in Dragom-
Ijo vasjo.
FM
Zmagali Bola in
Lavrinc
V Zagrebu je bilo 2. pozivno
zvezno kontrolno tekmovanje
z zračnim in MK standard orož-
jem. Iz Slovenije so nastopili tu-
di strelci iz Titovega Velenja in
Rečice pri Laškem. Med mladin-
kami z MK standard pištolo je
zmagala Velenjčanka Denis Bo-
la, Helena Lavrinc iz Rečice pa je
bila druga. Med člani s MK pišto-
lo proste izbire je Velenjčan Ja-
nez Štuhec osvojil 10. mesto,
boljši pa je bil mladinec Fortunat
Legner, ki je z MK pištolo proste
izbire osvojil 2. mesto. Z zračno
pištolo pa je med mladinkami
zmagala Helena Lavrinc iz Reči-
ce pred Denis Bola iz T. Velenja.
VINKO LAVRINC
Atletinje v finalu
V Celju je bilo kvalifikacijsko
atletsko tekmovanje mladincev
in mladink za mnoštvo državno
prvenstvo. Med petimi moškimi
vrstami ni nastopila ekipa Kovi-
notehne - Kladivarja.
V ženski konkurenci pa so bile
najboljše mladinke Kovinotehne
- Kladivarja, ki so zbrale 8117
točk in se skupaj z mladinci TAM
Maribora uvrstile v finale, ki bo
21. maja. Kraj finalnih bojev še ni
znan. J. K.
Štartali tudi
baseballisti
Pričelo se je tekmovanje v slo-
venski basebali ligi. Celjani
imamo v njej kar dva predstavni-
ka - člansko in mladinsko ekipo.
V prvem srečanju letošnjega pr-
venstva so Celjani gostovali pri
ekipi Mihal Škofja Loka. Mladin-
ci so srečanje izgubili 4:12, člani
pa 9:15. V nedeljo pa so člani na
domačem igrišču, na Hudinji
v Celju premagali Jezico s 14:13.
Pri Celjanih velja pohvaliti An-
dreja Skamna, Aleksandra Švaj-
cerja, Roberta Korošaka in Sama
Poboljšarja. Članska vrsta Celja
se bo v soboto odpravila na go-
stovanje v Kranj, v nedeljo pa se
bodo v Zajčji dobavi pomerili
člani in mladinci Celja z Zajčki.
____■ -       ._MJi,
Šah na Lavi
šahovska sekcija v krajevni
skupnosti Lava je pripravila
redni mesečni šahovski brzotur-
nir. Med člani je zmagal Martin
Kovač pred Smailom Kurtičem,
Ljubom Krkom in Tonetom Ah-
tikom, medtem ko so bili najbolj-
ši med mladinci Boris Burič,
Boštjan Jurkošek, Vilko Žibret,
Milan Kunej in Grega Pun-
geršek.
Maja bodo mladi šahisti Lave
igrali za pridobitev IV. katego-
rije.
TONE ČRNJAVIC
Aprilski zmagovalec
Lojtrce domačih Radia
Ljubljana je Celjski in-
strumentalni kvintet
s skladbo Lepa je Slove-
nija, ki si je tako pribo-
ril pravico do nastopa
na zaključni prireditvi
• Tatjana Dremelj
v zadnjem času promo-
vira z nastopi po Slove-
tiiji naslovno pesem iz
TV nadaljevanke Mi-
stralova hči v slovenšči-
"i, pred časom pa je
2 umetniškim ansam-
blom JLA gostovala po
Primorski • Ansambel
Slovenija se dogovarja
za podpis nove triletne
pogodbe z avstrijskim
Založnikom Koch re-
cords. Z njimi v zad-
Jijem času prepeva tudi
^ajda Petan, kije za ne-
N časa zamenjala Eri-
•^o       Zakonjšek-Fele
• Tomaž Gerlanc še
^^dno organizira nasto-
raznih ansamblov po
''^'gj/i, čeprav je že ne-
'^^jkrat »nasankal« an-
^^mble in tudi organiza-
'0^76. Tudi nastop Da-
^'o^a Božiča v nedeljo
°^ 16. uri na Ljubečni je
^j^govo delo. Mogoče
rnu bo tokrat uspelo
• Discoteka M. v Hote-
^ Hum v Laškem ne bo
^^lala samo pri zabavi
^ diskoteki, temveč bo-
^0 enkrat mesečno pri-
^J^avili tudi žive nastope
^'1 na vrtu Savinje ali pa
restavraciji   Hotela
Izjemen koncert - za koga?
Izjemen koncert Nade
Žgur in njenih učencev je
minuli ponedeljek v dvorani
Narodnega doma v Celju iz-
zvenel v prazno. Pri blagajni
so prodali samo 34 vstopnic,
tako da je bilo vsega skupaj
kakih štirideset obiskoval-
cev. Pri tem se nehote vsilju-
je vprašanje, kaj je treba sto-
riti, da bi bil takšen glasben
dogodek tudi primerno obi-
skan.
Organizator te prireditve
v Celju je bil Zavod za kul-
turne prireditve v Celju, ki si
je zamislil prireditev kot
mladinski koncert, zato seje
tudi pričel ob 16 uri. Na šole
so sicer poslali lična obvesti-
la, vendar je bilo to premalo,
da bi mlade pritegnili v Na-
rodni dom. Pred leti je ome-
njeni zavod, v okviru priredi-
KOMENTIRAMO
tev Glasbene mladine Slove-
nije, pripravil tudi koncert
Tomaža Pengova, kije odpa-
del, ker ni bilo nobenega obi-
skovalca. Prav gotovo imajo
na šolah obilo dela z rednimi
programi, verjetno pa bi se
moral najti čas tudi za dopol-
nilna izobraževanja, pa če-
prav so ta samo glasbena.
Po drugi strani pa je bil
program, ki so ga izvajali Na-
da Zgur in njeni učenci, bolj
primeren za večerni koncert,
saj bi ga potem obiskali tudi
starejši poslušalci, ki po-
poldne bolj poredkoma za-
idejo na tako prireditev.
Kakorkoli že, izjemnega
glasbenega dogodka nismo
znali izkoristiti. Upamo lah-
ko samo, da se bomo tudi na
tej napaki kaj naučili.
F. P.
Nada Žgur in njeni učenci
Nastop učencev Glasbenega studia Nade Žgur, ki dela v okviru Srednje glasbene in
baletne šole v Ljubljani, je nudil maloštevilnim poslušalcem izjemen glasbeni užitek. Davor
Božič, Damjana Penič, Marta Zore, Dominik Kozarič, Tamara Obrovac in sama Nada Žgur
so se predstavili z izbranim programom domačih in tujih avtorjev, ki so ga naštudirali
v tekočem študijskem letu.
Tudi spremljevalna skupina v kateri so bili: klaviaturist Martin Žvelc, bas kitarist Jože
Hauko, bobnar Dragan Gajič, pianist Miran Juvan in znani trobentar Petar Ugrin je s svojo
glasbo prispevala, da je bil ponedeljkov popoldan glasbeni dogodek, kakršen je pri nas
redkost.
18. STRAN - NOVI TEDNIK

Frankolovske
težave
Težave s frankolov-
skim bazenom se vleče-
jo že tako dolgo, da se je
medtem že menjal celj-
ski predsednik SZDL.
Nekateri se bojijo, da se
bo zamenjal še en.
Zaradi dolgega po-
stopka seveda.
Spremembe
Nič ni več tako kot je
bilo nekoč.
Smo pred tremi lede-
nimi možmi - nam pa
napovedujejo veliko od-
mrznitev!
Športna
čeprav pravijo, da je
nogomet bolj moška
igra, mozirskim »hlačar-
jem« v nedeljo ni šlo.
Mero mu je vzela na
domačem terenu Mura.
Nič čudnega
Saj ni nič čudnega, če našega zveznega
predsednika premalo zastopimo, premalo poz-
namo.
Ko pa je stalno na poti.
Prava rešitev
Pravijo, da bodo v velenjski občini končno rešili
problem o tem, ali se piše pravilno Gaberke ali
babrke.
Kako tudi ne bi, saj je na čelu geodetske uprave
Gaber!______________________,_________________............___________.............._____
Obiski
Te dni si obiskom
skorajda podajajo
ske kljuke. Komaj je
potovala delege
Singna, že je prispel
sta iz Sombora. Ve
pa so govorili o sod
vanju pri športu, kuii
gospodarstvu, turizrr
Upajmo, da ne
ostalo le pri turizmu!
NEKATERE S ŠOKI ZDRAVIJO
- DA NE BODO NAS POKOPALI.
Kolesarsko Celje
Celje je vse bolj priljubljen kraj za raz-
ne kolesarske tekme. To pa je možno le
zato, ker kolesarji - tekmovalci ne vozijo
po kolesarskih stezah. Če bi morali, takih
tekmovanj v Celju ne bi moglo biti.
Saj skorajda tu ni takih stez.
Vprašanje
Le zakaj smo se vendarle odločili za
ciljno inflacijo?
Saj vendar vemo., da ne znamo zadeti
pravega cilja.
Za stabilizacijo naj bi se
borili predvsem z ODe - ne
vem, če ne bomo kmalu
spoznali, da samo tako ne
gre!
Začele so se prireditve
prazniku mladih.
Mladi pa pravijo, da je vse si
paj zanje vse manj praznično,
Nad naše kraje je veter
prinesel saharski pesek.
Kot da ne bi imeli dovolj
že tega, ki nam ga mečejo
v oči.
Včasih smo težko čakali pj
najstega, da smo dobili plačo
smo lahko nakupovali.
Zdaj se bojimo petnajstec
- pa zato nakupujemo!
FRAN SALEŠn-FINZGAR
68
II. del
Pod svobodnim soncem
Celo Iztok seje upijanil od neprestanega boja. Njegov
meč ni udaril nikdar na moža brez orožja. Kjer je bil
bojni metež najgorši, tam seje gibal njegov šlem, udar-
jal je njegov meč. Šlem mu je bil posut z udarci, prsi
rjave od krvavih srag, roka ožuljena od ročnika. Vedel
je, kaj dela tolpa. Bežal je pred njo, studilo se mu je, toda
tiha slast mu je zaeno grela srce.
»Maščevanje vršim, grozno maščevanje,« je mrmral,
kadar je počival po boju samoten na ravnini, v gozdu,
vrh griča. »Devet bratov mi je umoril Bizanc - stotero
maščevanje zanje! Sestro Ljubinico je umoril Bizanc
- kdo drug? Hun ni bil sovražen Slovenom, dokler ga ni
podpihnil Upravda! Maščevanje zanjo! Ireno je prega-
njal Bizanc in mučil in jo hotel oskruniti, o, maščevanje,
maščevanje! In mene samega! Ha, privezala me je vla-
čuga k jaslim, da bi me počasi umorila, da bi se napasla
ob mojih bolečinah! Maščevanje!«
In ob takih mislih se je oglasil krik preganjanih, jok
ujetnic in vzdihi umirajočih kot pesem, ki jo je z naslado
pilo njegovo uho. V tej omami se je zbudila ljubezen.
Nemirno je zahrepenel po Ireni. Ponos se je dvigal
v njem.
»Ne boš se sramovala junaka, ker ljubiš junake.
Predte stopim, ovenčan z zmago! Vsa vojska te počasti
kot carico. Posujem te z dragulji kakor despojno, ti
edina!«
Ni bil več daleč od Topera, da kaznuje tam tudi strica
Rustika. In potem! Kam? V njegovi duši je vstala drzna
misel Kam? V Solun. Toda ne sam! Z vojsko pridem
ponjo. V najlepši palači bova svatovala. Ona, ki se skriva
sedaj, bo sedla na prestol in narod bo vriskal od radosti
in čaščenja pod njenim oknom. Da, Irena, ne boš se
sramovala svojega ljubega!
Ob takih trenutkih ga je prevzelo tako neukrotljivo
koprnenje, da je vstal, zdramil trudno vojsko in jo brez
oddiha gnal dalje, da bi čimprej dospel pred Toper.
Prefekt Rustik je naglo zvedel o navalu barbarov.
Številno beguncev seje otelo za obzidje. Vsi so govorili
o grozotah barbarov, a nihče ni vedel, koliko jih je in
kam so namenjeni. Rustika je mikalo, da bi jim udaril iz
Topera nasproti. Poslal je ogleduhe, od katerih se mnogi
niso vrnili, drugi so poročali o tisočih Slovenov, neka-
teri pa pravili, da je samo razbrzdana drhal, ki bi jo
užugala ena sama njegova stotnija. Ker so bile pozvedbe
tako nejasne, je prefekt sklenil, da počaka v Topem.
Najmanjše bojazni ni občutil Posadka je bila močna;
poleg tega je oborožil še tisoč meščanov, da bi uspešno
in zlahka branili močno obzidje vso zimo.
In ne samo, da se Rustik barbarov ni bal celo veselil
se je po tihem njihovega prihoda. Zakaj pred dvema
dnevoma je dobil grozeče pismo od Azbada iz Bizanca.
Magister eguitum je zaman potoval v Drenopelj, da bi
sprejel Ireno in jo odvedel v Bizanc. V carski palači jo je
zaman čakala Teodora.
Ne despojna in ne Azbad nista zvedela ničesar o njej.
Celo Rustik je doznal za rop Irene šele po osmih dneh,
ker so Numidovi razbojniki pometali vsa trupla v glo-
bok jarek in za silo prikrili dejanje. Stric je pošiljal
vohune na vse strani. Toda najmanjšega sledu niso
dobili. Pogoltnila jo je noč, in stric si je grizel ustnice
v bledem srdu in strahoma čakal poročil z dvora.
In sedaj je prišlo pismo od Azbada, ogorčeno, polno
groženj in oblastnih žalitev Očital mM je, kako strašno
je razžalil dvor, kako naj se trese pred despojno in daje
edina rešitev ta, če neutegoma pošlje Ireno do njega, da
jo povede k despojni. Rustik ni odgovoril na pismo. Če
sporoči, da jo je poslal mu ne bodo verjeli. Če pove, da
sojo oteli neznani roparji, ga kaznuje dvor zaradi nepre-
vidnosti Zato je razmišljal in po bizantinsko sklenil, da
hitro izterja jesenski davek in s polno blagajno uteče
- kamorkoli.
Vtem so se pojavili Slovani. Vzradostil seje tega, ker
je upal, da med vojno pozabita Azbad in Teodora na
Ireno in zaeno tudi nanj in njegovo kazen.
Iztok seje približal Toperu na dva dni hoda. Vojsko je
ustavil in ji velel počitek. Radu in Jarožiruje poslal sle,
naj takoj ustavita ropanje in se pridružita njemu. Sam
seje nato preoblekel v tračanskega kmeta, odbral nekaj
tovarišev in odjezdil proti Toperu, da bi si ogledal trd-
njavo.
Ko se je čez štiri dni vrnil, so bili zedinjeni vsi trije
voji. Narod je kričal in veseljačil in kakor v pijani blod-
nji živel edino trenutkom zmage. Izkušene vojščake pa
je zaskrbelo, ko so zapazili na Iztokovem čelu oblak
skrbi.
»Ne zavzamemo mesta, če ne prevarimo Rustika.
Polovica vojske bi si razbila glave. Tako je obzidje
Topera.«
»Ljudem o tem molčimo,« je pripomnil Jarožir, »da
ne upro.«
»Molčimo in mislimo na ukane,« so pritrjevali dn
vrli vojščaki Iztoku.
Svarunič je ukano že nosil v glavi, eno in dve in
več. Zato je skrbel naprej za tolpo, ki bi ga samo ovin
pri delu. Ukazal jim je, da so zasedli prazna sela v dolii
strogo prepovedal požigati stanovanja, naročil varovi
in stražiti ujetnike in čuvati in skrbno pasti čredo. Ns^
boljšo vojsko pa je odbral in ločil od tolpe. Zanesljiv
mladce je poslal na stražo proti vzhodu in zapadu. Vsi
dan so morali poročati, če bi zapazili bližanje bizanth
skih čet.
Ko je tako oskrbel da mu ni mogel nihče nenadom
za hrbet, je v temni noči jel voditi čete po gozdovih i
globelih proti Toperu. Vsak vojščak je moral vze
s seboj brašna za teden dni. Odločno je velel, naj vsi
kega sumljivega človeka, ki bi ga srečah, na mesl
usmrte. Ni zaupal Rustiku, da bi bil tako kratkovideni
bi ne pošiljal iz Topera oglednikov.
Ko je bila v dveh nočeh glavna sila vojske poskrii
v gozdovih, globelih in kotlinah, ki so proti vzhoi
obdajale mesto Toper, je poveril vodstvo slabo oboroži
nih Slovenov in Antov Jarožiru. Zapovedal mu je, daji
vodi pri belem dnevu, hrupno in kričeče, po navai
barbarov, pred Toper.
Jarožir je na povelje poblisnil z levim očesom. Dobi \
je razumel Iztokovo ukano. ,;
Udaril je takoj z velikim krikom v velikem nered'^
kakor čreda drobnice po cesti proti trdnjavi. Prvo nc,^
so se ustaviU v dolini in zanetili ognje ter gnali hrup, ^\
je Rustik zlahka zvedel v Toperu: barbari se bližaj^[
Navsezgodaj drugo jutro se je podila četa v večjih i;.
manjših zborih po cesti, po ložah in travnikih, dosp^"^
popoldne pred Toper in zavila naravnost pred vzhodni
vrata. . -
20. STRAN - NOVI TEDNIK
12. MAJ
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CELJE objavlja
RAZPIS
ZA EVIDENTIRANJE UPRAVIČENCEV DO STANOVANJ
DRUŽBENE POMOČI
1.
Upravičenci do stanovanj družbene pomoči
so:
- delavci, ki združujejo delo v organizacijah
združenega dela,
- delovni ljudje, občani in družine, ki nimajo
pogojev, da bi zadovoljili svoje stanovanjske
potrebe v organizacijah združenega dela (tudi
delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih,
študentske družine in drugi),
- občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne
morejo zadovoljiti svojih stanovanjskih po-
treb, kot so upokojenci, borci NOV, starejši in
za delo nesposobni občani ter občani, ki jim je
družbena denarna pomoč edini ali dopolnilni
vir za preživljanje in
- mlade družine,
ki nimajo stanovanja ali nimajo ustreznega
standardnega stanovanja, in ki izpolnjujejo še
druge splošne ter posebne pogoje.
2.
Upravičenci do stanovanj družbene pomoči
morajo izpolnjevati sledeče splošne pogoje:
- da imajo stalno bivališče na območju obči-
ne Celje,
- da upravičenci ali njihovi družinski člani
niso imetniki stanovanjske pravice na stan-
dardnem stanovanju ali lastniki vseljivega
standardnega stanovanja,
- da upravičenci ali njihovi družinski člani še
niso ustrezno zadovoljili svoje stanovanjske
potrebe z družbenim stanovanjem,
- da upravičenci ali njihovi družinski člani
niso neopravičeno nezaposleni in
- da upravičenci ali njihovi družinski člani
niso lastniki počitniške hiše.
3.
Poseben pogoj, ki ga morajo izpolnjevati
upravičenci vseh kategorij, razen.borci NOV in
upokojenci, je doseženi povprečni mesečni
prihodek na družinskega člana v preteklem
letu, to je v letu 1987, ki ne sme presegati:
- pri samskih občanih 75%
- pri družinah 65% in
- pri mladih družinah 85%
povprečnega osebnega dohodka na zaposle-
nega v SR Sloveniji v preteklem letu.
V izjemnih primerih, ko se ocenjuje, da živi
upravičenec do stanovanja družbene pomoči
v posebno težkih socialno materialnih in sta-
novanjskih razmerah, se šteje, da izpolnjuje
pogoje za dodelitev stanovanja, če skupni pri-
hodek na družinskega člana v preteklem letu
ne presega mejnih zneskov iz prejšnjega od-
stavka za več kot 15%.
Za mlade družine se v smislu tega razpisa
štejejo tiste družine, ki imajo najmanj enega
otroka, pri katerih je vsaj eden od staršev
zaposlen in pri katerih oba starša nista starej-
ša od trideset let.
Za družinskega člana upravičenca do stanova-
nja družbene pomoči se štejejo njegov zako-
nec, otroci, pastorki, posvojenci, starši in star-
ši zakonca ter druge osebe, ki jih je dolžan
preživljati in živijo z njim v skupnem gospo-
dinjstvu.
Pri ugotavljanju skupnih prihodkov upravičen-
ca do stanovanja družbene pomoči in njego-
vih družinskih članov se upoštevajo vsi dose-
ženi osebni dohodki, nadomestila osebnega
dohodka, pokojninski prejemki, invalidnine,
štipendije, preživnine in socialno varstvene
pomoči ter drugi dokazljivi prihodki.
4.
Upravičenci, ki menijo, da so upravičeni do
stanovanj družbene pomoči, pošljejo vloge,
opremljene z dokazili, podatki in dokumenta-
cijo, stanovanjski skupnosti in sicer:
- delavci preko organizacij združenega dela,
v katerih delajo,
- delavci, zaposleni pri samostojnih obrtni-
kih, preko Občinskega sindikata delavcev za-
poslenih v obrti,
- upokojenci preko društev upokojencev,
- borci NOV preko združenj borcev NOV,
- upravičenci do družbene denarne pomioči
preko Centra za socialno delo v Celju,
- drugi občani pa preko krajevne skupnosti,
v kateri živijo.
Organizacije združenega dela in druge organi-
zacije ter skupnosti iz prejšnjega odstavka
morajo vloge z mnenjem in predlogom svoje-
ga pristojnega organa v razpisnem roku posla-
ti stanovanjski skupnosti.
5.
Prijavi na razpis je treba priložiti:
- potrdila o doseženih prihodkih za upravi-
čenca in za vse njegove družinske člane v letu
1987 (za vse prihodke, ki so našteti v zadnjem
odstavku 3. točke tega razpisa),
- potrdilo o doseženi skupni delovni dobi
upravičenca do 12. 5. 1988,
- potrdilo o delovni dobi, doseženi na območ-
ju občine Celje do 12. 5. 1988 in
- druge dokaze glede na posebne socialno
zdravstvene razmere upravičenca in njegovih
družinskih članov (dokaz o invalidnosti,
o motnjah v duševnem in telesnem razvoju
otrok ter podobno).
Upokojenci dokazujejo dosežene pokojninske
prihodke v letu 1987 z odrezkom pokojninske
nakaznice za mesec december 1987 ali za
mesec januar 1988.
Potrdilo o doseženi skupni delovni dobi in
o delovni dobi, doseženi na območju občine
Celje, izda organizacija združenega dela, pri
kateri je upravičenec zaposlen, na podlagi po-
datkov iz delovne knjižice.
6.
Prijave na razpis je treba poslati na posebnem
obrazcu, ki ga upravičenci prejmejo pri stano-
vanjski skupnosti.
Rok za vlaganje prijav na razpis traja trideset
dni, to je do 13. 6. 1988.
Prepozne in nepopolne vloge ne bo mogoče
upoštevati.
Prijave na razpis pošljejo upravičenci Samo-
upravni stanovanjski skupnosti občine Celje,
Celje, Gledališka 4, pri kateri prejmejo tudi
obrazce in vse potrebne informacije (telefon
štev. 21-656 interno 41 in 42).
7.
Vsi udeleženci razpisa, ki bodo izpolnjevali
splošne in posebne pogoje, se bodo uvrstili na
prednostno listo upravičencev do stanovanj
družbene pomoči glede na doseženo število
točk.
Stanovanja družbene pomoči se bodo dode-
ljevala upravičencem po vrstnem redu, kot se
bodo uvrstili na prednostno listo, in glede na
strukturo stanovanj (stanovanjska površina in
število bivalnih prostorov) ter glede na struk-
turo družin upravičencev (število družinskih
članov).
Udeleženci razpisa bodo uresničevali vse pra-
vice in obveznosti v skladu s Pravilnikom
o družbeni pomoči v stanovanjskem gospo-
darstvu občine Celje, ki je bil objavljen v Urad-
nem listu SR Slovenije štev. 15/88.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CELJE
RADIO CEUE
Četrtek, 12. 5.: 8.00 Poročila, obvestilj
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15
še zdravje, 10.40 Srečanje z leti; Popolj)
spored: 14.00 Napoved, informacije, ISj
ročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika,
V živo; Ljubezen, 18.00 Zaključek spore«
Petek, 13.5.: 8.00 Poročila, obvestila
Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 2v
meter; Popoldanski spored: 14 00 Nap
informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogoc
odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in po
vi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 kro
17.30 Turizem nas bogati, 18.00 Zaključek
reda.
Sobota, 14. 5.: 8.00 Poročila, obvestila
Dopoldne z vami, 9.20 kuharski kotiček.
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 10.30 i
ski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00^
ved, informacije, 15.00 Poročila^ 15.30 Dog
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 čestitke in
dravi,17.00 Kronika. 17.15 Lestvica zabč
melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 15. 5.: 9.00 Napoved, infomič
9.10 Poročila, obvestila, 10.00 Kekčevi pn
Iji, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska odi
12.15 Literarni utrinek,12.30 Iz domačih lo
13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdr§^
Ponedeljek, 16. 5.: 8.00 Poročila, obve
8.20 Športno dopoldne, 10.00 Poročila; P(
danski spored: 14.00 Napoved, inform;
15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
nos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.3C
zerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvic;
mačih viž, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 17. 5.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.i
sveta glasbe, 10.00 Poročila J 5.30 Dogodi
odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz
vi, 16.00 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 1
Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 18. 5.: 8.00 Poročila, obvestila,!
Pokličite in vprašajte - zavarovanje vozi
premoženja, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar
turnih prireditev; Popoldanski spored: K
Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 1i
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.30 Rs
viran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 1{
Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 10
MHz in na srednjem valu 963 KHz.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
12. MAJ 1
Peš v svetlejšo prihodnost
Najbolje bo, da se v svet-
lejšo prihodnost odpravimo
kar peš, saj so se s prvim
majem ponovno podražili
avtobusni prevozi. Kot je pri
nas navada seveda podraži-
tev ni le nekaj odstotna, tem-
več moramo od praznika de-
la dalje plačevati za vozovni-
ce kar četrtino več. »Hiti po-
časi,« je rekel že nek stari
Rimljan, in njegove besede
so od ene zamrznitve do na-
slednje odmrznitve vse bolj
preroške. Pa tudi naši krvni
predniki so oblikovali ljud-
ska rekla s fantastičnim vizi-
onarstvom. Samo pomislite:
ne reče se »Počasi se daleč
pripelje« temveč »Počasi se
daleč pride«, ne poje se »Si-
va mačka seje v brezje pelja-
la« ampak »Siva mačka
v brezje šla« in tudi ob trez-
nih analizah družbenopoli-
tičnega in gospodarskega
položaja v domovini ne
vzklikamo »Vse se pelje
v genitalije!« temveč »Vse
gre v maloro!« in tako dalje
in tako naprej. Sicer pa, za-
kaj bi se v svetlejšo prihod-
nost vozili s smrdečimi avto-
biasi kot živina na klanje?
Pojdimo raje peš. Noben Iju-
ti brkač, ki ima vse pravice,
dolžnosti pa nobene, ne bo
sedel na našem rezervira-
nem sedežu, ob zaprtih
oknih se ne bomo zadušili
zaradi vonja človeških izloč-
kov, ob odprtih ne bomo do-
bili vnetja srednjega ušesa,
pa tudi na poti v republiško
središče naš avtobus ne bo
poniknil na Vransko kot
v kakšno vesoljsko črno luk-
njo. Od privarčevanega de-
narja za vozovnico si lahko
kupimo kos črnega kruha in
potešimo žejo ob potočku.
Obujmo torej dobre stare
čevlje, ki nas zagotovo ne bo-
de ožulili, napeljimo vanje
nove vezalke in se peš odpra-
vimo v svetlejšo prihodnost.
Prispeli bomo resda malce
pozno, pa saj veste, bolje
pozno kot nikoli...
BRANE PIANO
Iz babičine skrinje
Učenci osnovne šole Nade Cilenšek v Grižah so šol-
ski dan preživeli drugače kot sicer. Pokukali so
namreč v babičino skrinjo in obudili običaje, s pod-
strešja pa so prinesli zaprašene predmete, kakršne so
nekdaj uporabljali. Razstavili so jih na šolskem dvo-
rišču in jih zaščitili, tako da jih zob časa ne bo več
»grizel«. Večino predmetov so krajani učencem poda-
rili, le-ti pa so jim obljubili, da bodo pazili na njih in
bodo šoli tudi lep okras. Učenci so si pri domačinih
ogledali, kako se peče kruh, kako se pletejo košare,
postavljajo hrneljske »štange« ... Popoldne pa so s sta-
rejšimi vrstniki pripravili še zabavno prireditev, kjer
so obudili običaje šranganja in ohceti po starem, znani
griški citrarji so zaigrali, predice so predle...
EDO MASNEC
Ob bistrem potočl(u je majhen mlin
Predniki Jožeta Golouha so imeli v Zgornji Rečici pri|
Laškem nekdaj mlin, kovačijo, žago in še kaj. Ko seje Jože^
pred leti v Laškem rudniku premoga upokojil, je ob hišii
postavil vodno kolo, ki poganja miniaturno kovačijo, mlin-
ček in žago (na sliki v hišici v ozadju). Z ženo Slavico sta
v lični brunarici odprla še bife. v katerega domačini in gostje
iz Zdravilišča Laško radi zahajajo. Bifeje postal kar nekak-
šen družabni prostor tega dela krajevne skupnosti Rečica,
v njem pa Jože in Slavica ponujata vse vrste pijač in preka-
jene svinjske krače. 3P ^^^^ g^,
Prodajalec z nasmehom
Danes ljudi daleč proč iz
mesta nič več ne skrbi, kako
vsak dan v trgovino po prepo-
trebna živila, saj so trgovine
že v vsaki krajevni skupnosti.
Majhno trgovino, v kateri pa
je moč najti takorekoč vse,
imajo tudi v Rečici pri La-
škem. Njen poslovodja je ved-
no nasmejani in ustrežljivi
Zlatko Kolarec.
Kar verjeti nisem mogla
očem, ko sem stopila v prostor,
ki meri le nekaj pičlih kvadrat-
nih metrov, pa je bilo v njem
vso prehrambeno blago - od
sadja, zelenjave, svežega mesa,
žitnih in drugih proizvodov, do
tekstila, posode, porcelana in
celo keramike. In ne boste ver-
jeli, toda včasih bi v njej našli
celo manjši km.etijski stroj.
Zlatko je namreč nadvse
ustrežljiv in gre krajanom rad
na roko, kot temu pravimo. In
če ga poprosijo, mu ni težko na
svoje stroške pripeljati tudi
kakšen stroj iz mesta.
Zlatko je vešč svojega pokli-
ca. Preden se je odločil priti
v Rečico, je bil dve leti poslo-
vodja v trgovini v Marija Grad-
cu. Pa tudi v Rečici so ga ljudje
vzeli »čisto za svojega«, saj se
vedno trudi, da bi ustregel kar
največ željam kr^anov.
»Ljudje se v zaselkih zelo
razlikujejo od mestnih. Manj
so zahtevni, vedno dobre volje
in pripravljeni pomagati drug
drugemu. Skratka, te ljudi
osreči že en sam prijazen poz-
drav in nasmeh. Le gneča je
včasih prevelika v trgovinici,
saj je le-ta ena sama za celotno
Rečico,« nam je dejal ob koncu
in ponovno pohitel za prodajni
pult. MOJCA AUŽNER
Bodice
Največkrat iz vaji
reforme tisti, ki ^
v formi.
Žalostno je, da nu
kmet istočasno z i]
no pitati tudi - b\
krate.
Največ akumulač
je pri nas v obliki ji,
pravičenega bo^
stva.
Na beraško palico i
bo spravilo - »bera
nje« tujih kreditov.
Samoupravne int
resne skupnosti $
spreminjajo - v sku\
nosti za administn
tivne interese.
Ni potrebno imeti gl,
ve na pravem mesti
če imaš na pravei
mestu komolce in pi;
vo kuverto.
Naš najbolj priljul
Ijen sadež je - jabolk
spora.
9. maj je dan zmag
- sprašujem se, kda
bomo imeli dan zrnu
ge tudi v gospodai
stvu?
MARJAN BRADAl
Partizanske domačije
29
Piše Milenko Strašek
»Duša se nam je polenllal«
Revolucija je seveda rodila
tudi posebneže, ljudi, ki niso
mislili, kot je misel zastavila
celota. Odveč je seveda po-
udarjati, da so skozi življenje
koracljali nerazumljeni, sko-
rajda odvečni, nemalokrat
smešni, v najboljšem prime-
ru - čudaki.
O Stričku. ki ni nikjer do-
ma, in vendar je njegova par-
tizanska domačija povsod,
sem pisal že večkrat. Takole,
na primer:
»Nikoli se nisem nikomur
vsiljeval!«
»Saljivec Gabrov Lipe,
partizan Striček, posebnež
Branko Defar, je v stodese-
tih dneh prehodil mejo Ju-
goslavije.«
Striček z mladimi in s spo-
mini!«
Nisem pisal le jaz. Striček
seje »zasidral« v ves jugoslo-
vanski tisk. S svojo poseb-
nostjo. S svojo nemirnostjo.
S svojo resnico.
Živi v hiši, blizu nje, ki je
bila v tistih težkih časih pri-
bežališče »gozdnih«. Na
Kozjanskem.
Težki svedri napadajo tr-
doživo skalo v dolini Gračni-
ce. V tisti dolini, kjer je na
pohodu Štirinajste udarne
divizije padel narodni heroj
Ilija Badovinec. In tako
hrupno je menda bilo v tej
doUni, v tej soteski, le še ta-
krat ... Danes ostajajo za sve-
dri in težkimi stroji novi ki-
lometri sodobne ceste. Tudi
okoli Planine pri Sevnici le-
zejo po strminah, ki so jih
brez izjeme preklinjali tom-
šičevci, bračičevci in šercer-
jevci, buldožeij) in utirajo
pot novi cesti. Razžaljeno
poletje napoveduje Kozjan-
skemu dokončno iztrganost
iz stoletne zaspanosti, ko sta
bila motika in kosa edina
možna oblika preživetja.
Pri starodavnem Jurklo-
štru, kjer menda počiva Fri-
derika Celjskega do zadnje-
ga izmučena ljubica in žena
Veronika, ki še danes s svojo
trpinčeno usodo vznemirja
literate in zgodovinarje, ro-
pota strojev ni več slišati. Še
manj na Marofu, kjer je vse
vtopljeno v vročico in se dvi-
guje prah za redkimi avto-
mobili.
Pod Voluško goro, strmo
nad Marofom, mir prehaja
v svojo najostrejšo obliko.
Včasih ga zmoti le Striček
s svojimi prglicami. Branko
Defar, posebnež, ki to ni.
Vsaj za nekatere ne! Iskalec
svobode. Nemirna kri. Poto-
vec pod šotorom. Človek
z nahrbtnikom.
Velika, betonska zvezda
pred samotno domačijo pod
Voluško goro (tamkaj so se
partizani radi oglašali, zvem
nekoliko pozneje), kolovoz,
spran od nalivov, kozjanska
domačija na križpotju. Strič-
ka ni med zidovi. Pokažejo
mi drobno piko za gozdom.
Šotor na obronku. Partizan-
ščina!
Trideset, štirideset krep-
kejših, raztegnjenih kora-
kov, je do tja. Do roba gozda.
Tišina. Na štoru krožnik,
skleda in nož. V šotoru mož
z zaprtimi očmi. Striček.
Človek, ki ga pozna Štajer-
ska, Slovenija, mož, kije pre-
senetil Jugoslavijo...
Branko Defer-Striček
Defarjevi so pred vojno
pribežali pred fašističnim
nasiljem iz Istre v Podsmre-
ko pri Višnji gori. Prosto-
voljno pregnanstvo je bila
posledica njihove narodne
zavednosti, neuklonljivosti
rimskim željam. Samo po se-
bi umevno je bilo, da so trije
fantje odšli v gozd. Očeta,
starega Defarja, so ubili čr-
norokci. Vseh pet sestra so
odgnali v internacijo.
Tam, pod šotorom, na ro-
bu gozda, Striček, Branko
Defar, prežene hudomuš-
nost, ki se mu sprehaja kot
vsakdanji gost po obrazu.
»Veliko nas je bilo v na-
šem gnezdu. Bil sem sedma
sreča svojih staršev. Marsi-
kaj sem počel na tem svetu.
Kmalu me je zaneslo med
partizane. Tri leta in tri me-
sece sem se potikal po vsej
Sloveniji. Imel sem pestro
življenje, vendar nisem bil
nikoli premeščen zaradi kak-
šnega prestopka. Je pač tako
naneslo., Največ časa sem
prebil v Šercerjevi brigadi in
se zato nekako prištevam
mednje. Na Štajersko sem
prišel s Štirinajsto, da bi
ustanavljal bolnišnice. Tik
nad domačijo, na Voluški
gori, sem spravil v življenje
bolnišnici R 9 in R 10. Nisem
zdravnik, še zdaleč ne, toda
od tistihdob so mi rekli
»dohtar«. Zakaj le mora ime-
ti človek toliko nadimkov?
Tako: počel sem pač tisto,
kar se bi mi v normalnih raz-
merah niti sanjalo ne bi.
Vendar: kaj je sploh normal-
no, kdo je normalen in kdo
ne?«
Striček, hrust igrive nara-
ve, vnaša med ljudi veselje,
cmeravost popopra z zdra-
vim humorjem, s posebnost-
jo, ki razveseljuje.
Ljubezen do narave, prvo-
bitnosti, nenehno iskanje za-
četkov, je čokateža, ki ga je
življenje ovilo v arogantnost
(kakor za koga?!), pripeljala
do kmetovanja. Štirindvaj-
set let je sameval pod Volu-
ško goro, redil dve kravic
žgal oglje, trgal gori kamen)
za apno, rezljal toporišča, di
lal grablje, igral na orglice,!
in tam okomotal oshčka;
se spustil v dolino... in sev:
da vedel vse, kar se je dop
jalo na tej prijazni, partiza'
ski domačiji, ne edini c
Kozjanskem.
»Marsikaj se mi je posret
lo na gori, marsikaj ne, toc
to življenje tukaj, to krneti
vanje, je bila univerza, za
tero mi nihče na svetu ne'
mogel dati indeksa. Tufc,
(premishl sem vso to zgod'
vino in vso to partizanščin'
sem dozorel, dobil občute
gotovosti, približal sem J,
naravi. Le malo jih je, ki |
lahko pohvalijo s čim podoj
nim. Vehko več jih je, ki •,
- trapasto - smejejo. Doživi I
sem tisto prvo svobodo ^ \
tinštiridesetega  leta,  h"'^ i
sem doživeti še drugo. Isl'^
sem jo v naravi, neutrudi]^;
ne oziraje se na kogarkoli.^ I
tvoval sem vse. Približal sef (
se tistemu nedorečenem|;
Hotel sem do kraja. Karj^^l
manjkalo, je bilo skrito n^^^i
mladimi, v krvi, ki je ži),'ti
plala in vznemirjala. Kjer*^'; i
h sem že bil, v Celju. P";
Voluško goro, v Slovensi^J;
Konjicah,  Poljčanah. P"
sod, so me mladi vedno ^
šli. Oh, prenašanje izročil'^,
šega boja? Nič lažjega - Pj^j
steno in preprosto je tre
povedati   in   poslušajo
Razumejo! ,^
(Nadaljevanje prihod^}'