OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI UST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA ŠTEV, DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	MSI	SE	NE	SPREJEMAJO.	H	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA STEV. 4.
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON J5-23	//
XXI. LETNIK.
V LJUBLJANI, 2. MAJA 1988.
STEV. 9.
Gospodarski pomen obrti
Ne glede na obrti, ki služijo pridobivanju naravnih zakladov kot n. pr. rudarstvo, pridobivanje surovega olja in ribarstvo, ki so smatrane le za specialne panoge narodnega gospodarstva onih dežel, v katerih se nahajajo ti naravni zakladi, se pojavljajo v vseh sodobnih kulturnih državah tri skupine obrtnega udejstvovanja: rokodelstvo, poljedelstvo in industrija. Te tri skupine tvorijo skupno temelj celokupnega produktivnega gospodarstva.
Rokodelstvo in poljedelstvo si nista bila nikdar v medsebojnem konkurenčnem boju, četudi sta oba stala v raznih kulturnih in konjunkturnih periodah v kritični borbi za lasten obstoj. Za obrt pa so medtem nastopile posebne okoliščine, ko se je pričela industrija vedno bolj razvijati in s tem ogrožati rokodelstvo.
Razmerje med rokodelstvom in industrijo se je vedno bolj ostrilo, kajti industrija je pričela izdelovati v masni produkciji one izdelke, ki jih je doslej proizvajalo rokodelstvo. To periodo moramo imenovati za najbolj kritično, kajti težka konkurenčna borba je težila na rokodelstvu, čigar položaj je bil močno ogrožen. Na drugi strani pa je industrija pričela dvigati proizvodnjo obrti s tem, da je proizvajala stroje za rokodelčevo uporabo. Na ta način si je rokodelska obrt s strukturno preobrazbo v gospodarstvu polagoma opomogla. Rokodelstvo in industrija težita za medsebojnim izpopolnjevanjem. Tudi na poljedelstvo ni ostala industrija brez vpliva. Z izdelovanjem poljedelskih strojev se je popolnoma preobrazila metoda poljedelskega dela ter je stroj nadomestil ročno delo. Vendar poljedelstvo ni bilo prisiljeno na tako neenako borbo kot pa rokodelstvo.
Četudi je industrija na eni strani rokodelstvo močno izpodrinila, mu je na drugi strani dala novih možnosti udejstvovanja. V velikih mestih, čigar ustvaritelja moremo smatrati razvoj industrije, imajo razne rokodelske stroke možnost pospešenega razvoja: to so zidarji, kleparji, tesarji, mizarji, slikarji, mesarji, krojači, frizerji, peki i. dr., da imenujemo samo nekatere med njimi. Iz drugega vidika opazovano torej moramo ugotoviti, da industrija neposredno pospešuje rokodelstvo, da ga ne ovira, pač pa povzroča gotove motnje v njegovem organičnem ustrojstvu in zdravem razvoju.
Da ne ostane tako tekmovanje brez posledic za gospodarstvo, je samo ob sebi razumljivo, kajti uvideti je treba veliko gospodarsko važnost rokodelstva in njegov značaj ob času, ko je pričela industrija prevladovati, kakor tudi še danes, ko še ni končnoveljav-no — vsaj pri nas — urejeno razmerje med industrijo in rokodelstvom. Rokodelstvo zaradi tega močno trpi. Prišlo pa bi lahko z večjo uvidevnostjo odločilnih ljudi do boljšega položaja in bi si poleg industrije lahko zagotovilo svojo eksistenco. V takem stanju bi lahko v okviru svojih zmožnosti in gospodarskim potrebam odgovarjajoče, imelo pred seboj razdobje zdravega razvoja. Razume se, da bi rokodelstvo lahko krilo še marsikatere tekoče potrebe naše nacionalne produkcije, razvijalo pa bi se v neslute-no višino s tem, da bi organiziralo nove načine rokodelske delavnosti.
Ni naša namera, da skušamo gospodarsko važnost rokodelstva statistično dokazati, dovolj je, če samo na kratko naštejemo temeljne razvojne mož-nosti, ki ga ustvarjajo za življenjsko
NAŠE GESLO VELJA: V NEDELJO 15. MAJA VSI V LAŠKO!
POZIV OBRTNIŠTVU
Morda bolj nego v katerikoli drugi civilizirani državi, predstavlja pri nas obrtništvo glavno moč onega številnega srednjega stanu, ki v političnem in gospodarskem življenju naroda in države tvori ono, kar se na kratko označuje kot — narodno. Obrtništvo je temelj države; brez solidnega in sposobnega obrtništva si ne moremo zamisliti normalnega razvoja trgovine in industrije, kakor si ne moremo misliti močne zgradbe brez temeljev. Zato se po vsem svetu posveča največja pozornost ravno tej osnovi narodnega gospodarstva in hrbtenici srednjega stanu, kot najbolj zainteresiranemu činitelju nacionalnega obstoja države. Posebno one države, ki v smislu svojih demokratičnih načel, žele oživeti pravičnejše gospodarske in socijalne sisteme, se naslanjajo na — obrtništvo. To opažamo v vseh naših sosednih državah, kjer je obrtništvo doseglo višek moderne gospodarsko-politične reforme.
Obrtniki! Obrtnice!
Tudi v naši domovini morajo prenehati sedanje razmere. Dovolj smo imeii prilike, da iznesemo svoje želje na merodajna mesta. Sedaj je še samo od nas samih odvisno, kakšno stališče bomo zastopali v razmerju do javnosti.
V obrambo naših pravic, v podkrepitev naših zahtev, v manifestacijo moči, volje in vere v našo neodvisno stanovsko organizacijo, sklicujemo
V NEDELJO, 15. MAJA 1938 V LAŠKEM (OB J. ŽEL.)
OBRTNIŠKI TABOR
vsega stanovsko zavednega obrtništva Dravske banovine.
Program glavnih dni je naslednji:
V SOBOTO 14. MAJA ob 17. uri: Zbor delegatov ZOD v dvorani hotela »Savinje<
na predkonferenco. ob 18. uri: XVI. rednj letni občni zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ob 21. uri; Pozdravni večer in proslava 40 letnega obrtniškega delovanja častnega predsednika Zveze, g. Jakoba Zadravca iz Središča ob Dravi.
V NEDELJO 15. MAJA ob 6. uri budnica mestne godbe.
od pol 7. do pol 8. ure sprejem gostov na postaji, od 8. do 9. ure koncert mestne godbe na trgu. ob 9. sv. maša. Po maši povorka obrtništva na zbor. ob 10. uri Obrtniški tabor na vrtu restavracije Henke.
Popoldne ljudska veselica, ki jo priredi Obrtnšiko društvo v Laškem. Ogled mestnih zanimivosti. Kopanje v Radio-Thermi s posebnim znižanim popustom na podlagi legitimacije zletnega odbora.
Gospod minister za promet je odobril polovično vozno ceno obrtnikom, ki se bodo udeležili skupščine v času od 10. do 16. maja. Na odhodni postaji je treba kupiti cele vozne karte na podlagi svoje članske izkaznice s fotografijo razen tega pa še železniško legitimacijo obrazec K-13 (po ceni 2.— Din). V zvezi s potrdilom o udeležbi na skupščini na žel. leg. obrazec K-13, velja karta, kupljena za vožnjo do Laškega, tudi za povratno vožnjo. Vozna ugodnost velja od 10. do 19. maja t. 1. v 2. ali 3. razredu potniških ali brzih vlakov.
Obrtniki, obrtnice! Ob priliki, ko bo vse zavedno obrtništvo na drugem obrtniškem taboru v lepem, prijaznem letoviščarskem kraju ponovno manifestiralo za svoja stanovska in narodna čuvstva, bi zagrešili proti sebi in svojemu stanu nepopravljivo krivico, da se ne bi odzvali vabilu na to lepo proslavo dela.
Kakor je vse leto bila naša poklicna dolžnost, da z kvalitetnim obrtniškim delom po delavnicah dvignemo in širimo v svetu renome jugoslovenskega dela, tako je sedaj, vsaj enkrat v letu prilika, da z vzgledom in vzpodbudno besedo ter z delom in uspehi pokažemo, da stojimo čvrsto na braniku za svoja socialna, stanovska, kulturna in gospodarska stremljenja.
PRIPRAVLJAJMO SE ZA NAŠ SKUPNI OBRTNIŠKI PRAZNIK!
Mednarodna obrtna razstava v Berlinu
Samo še par tednov nas loči od otvoritve prve mednarodne obrtne razstave, ki bo v Berlinu v času od 2. t. m. do 10. junija. Ves program je že dovršen in je uspeh te velikanske mednarodne manifestacije obrtniškega dela zagotovljen, število sodelujočih držav se je medtem še povečalo z Brazilijo in Bolivijo. Ob tej priliki bo izšel obsežen s slikami opremljen katalog, ki bo vseboval
nagovore predsednikov posameznih narodnih obrtnih organizacij, kakor tudi poročila o organizacijah in obrtniškem delu v posameznih državah. Ta katalog bo za vse obiskovalce razstave trajen spomin. Otvoritev razstave bo v takozvani »Masuren-halle« in bodo ob igranju slavnostnega pevskega zbora dvignjene na drogove zastave vseh soudeleženih držav. Otvoritev tedna
brezpogojni del celokupnega narodnega gospodarstva.
Industrija, ki kapital in ljudstvo koncentrira in ga omejuje na skrajno izkoriščanje z masno produkcijo, je izpostavljena znatno bolj kolebanju svetovnega tržišča nego rokodelstvo. Kot gospodarski faktor torej absolutno ne more biti upoštevan za trdno in stabilno funkcijo, temveč mora računati z velikimi izgubami kapitala in brezposelnostjo sodelujočih. V rokodelstvu najdemo najlepšo poklicno skupnost. Mojster sam s svojo strokovno sposobnostjo, ki ima za seboj vse življenjske stopnje od vajenca do delavca in mojstra, jamči za pošteno in vestno delo. Ta poklicna skupnost in enotnost, zvezana s stalnostjo, skupno s celotnim gospodarskim ustrojem utemeljuje neomejeni položaj rokodelstva v gospodarstvu vsakega naroda.
Pod temi okoliščinami mora biti naloga vsakega rokodelca, da z vsem na-ponom svojih fizičnih in umstvenih sil, z lastno močjo, z lastnim veseljem in lastno voljo ustvarja pogoje za na-
daljnji gospodarski dvig ter popolnoma izkoristi svoj prvenstveni položaj zaradi lastne prednosti in v korist celote.
Želimo, da bi naša doba ustvarila popolnega obrtnika, ki bi bil sposoben za delo in napredek. Mislimo, da je polovičarstva pri nas vsepovsod dovolj, najbolj pa pri nas v obrtniških vrstah, ki se še nismo usposobili za samostojno mišljenje in ravnanje. Pozivamo delavoljno in trezno obrtništvo, da ustvarja okrog sebe vedro ozračje pozitivnega obrtniškega dela, vere in moči ter da svoje tovariše, ki so še daleč od pravega razumevanja obrtniškega stanovskega poslanstva, pozovejo k disciplini in treznosti. Danes nam je potrebna bolj, kot kedaj koli stanovska složnost, kajti le na ta način bo prišel naš ugled in pomen do izraza in da bo javnost cenila naše delo. Mi pa se moramo zavedati, da pomenimo v skupnosti našega narodnega gospodarstva činitelja, mimo katerega ne more nihče, ki želi da bo procvita-lo naše nacionalno gospodarstvo.
mode bo tudi nadvse slovesno izvedena. Trajal bo od incl. 29. do 9. junija. Prireditve modnega tedna bodo predvajane scenično, na velikem centralno vrtečem odru, kjer se bodo večer za večerom prikazovale najrazličnejše slike in fantazije iz modnega sveta: n. pr. družine na kolodvoru in na potovanju, v kavarni, na plesu itd. Vodili bodo saloni iz Dunaja in Pariza. Poleg tega bodo predvajane nacionalne noše posameznih narodov in dežel, med katerimi tudi Jugoslavija ne bo izostala. Imeli bomo torej priliko ločiti razne elemente narodnih motivov, ki se tako često po krivici zanašajo tudi k nam, kljub temu, da imamo sami neizčrpno bogastvo narodnega blaga.
V okviru modnih razstav bo imela tudi frizerska stroka dokaj odgovorno delo, kajti nad 50 različnih frizur bo potrebnih za vsako predstavo, ki se bodo izvršile na licu mesta in se bodo morale prilagoditi individualnosti posameznih noš.
Nemogoče si je predstavljati veličino otvoritvene »slovesnosti poveličanja obrti«, na kateri bo sodelovalo 300 plesalk, 10.000 'ostalih sodelujočih, 300 godbenikov in 1000 pevcev. Posebno zanimiva bo razstava delavnic raznih držav, v katerih bodo obrt. na licu mesta izdelovali najznačilnejše izdelke svoje nacionalne obrti. Tudi naša obrt bo predstavila svoje najznačilnejše umotvore iz filigranskega blaga iz Prizrena, čilimov iz Pirota i. dr. Izdelovalci umetnih ter spominskih predmetov iz kože in lesa iz Slovenije in Hrvatske bodo pokazali umotvore, ki so se razvili do umetniške višine.
Na (kulturno historični razstavi bomo imeli priliko gledati razvoj rokodelstva tekom tisočletij. Videli bomo kamnito knjigo, v katero so rokodelci vklesali zgodovinske dogodke pa dalje najnovejše luksuzno vezane in umetniško izdelane knjige. Videli bomo na tej razstavi n. pr. kako je izgle-dal pred nekaj tisočletji čevelj, kako se je tekom dobe razvijal in kakšne zahteve stavlja danes rokodelsko izdelano obuvalo od čevljarskega mojstra.
Aranžirane bodo posamezne razstave, ki bodo nudile našim mojstrom vseh strok perspektivo za bodoče udejstvovanje. Namen teh razstav je, da se pokaže kako naj vsak obrtnik s časom razvija svoje znanje in sposobnosti. Če se je n. pr. mizarski mojster kot vajenec učil izdelovati od svojega nekdanjega mojstra stare skrinje, tedaj dandanes ne bo mogel živeti od tega dela, kajti skrinja se ne uporablja več, vsaj v nekdanji obliki ne. Treba je torej najti novih možnosti zaposlitve. Rokodelsko delo, tudi ni nikdar popolno, če je izdelano brez vsakega okusa. To je takozvani »kič«, ki ga izdeluje industrija. Rokodelsko delo se razlikuje ravno v tem od industrijskega, da je okusno in precizno. Tako mora biti n pr. cilj mizarskega dela pravilno propor-cioniranje, poznavanje tehnike svetlobe in barve, materiala in površinske obdelave. Ravno tako je pri drugih strokah treba v vsak izdelek vložiti nekaj lastnega življenja. Vidimo torej, da mora biti dober obrtnik tudi dober poznavalec življenja.
Na posebni razstavi bomo videli strokovno obtmiftko literaturo, najvažnejšega pomočnika pri poklicnem in strokovnem izpopolnjevanju. Tu bomo videli strokovne knjige in liste iz vsega sveta, med katerimi bo tudi »Obrtni vestnik« imel svoje mesto.
Mednarodni strokovni kongresi
Na strokovnih kongresih, katerih bo cca 20, bodo govorili najboljši strokovnjaki o važnih poklicnih vprašanjih. Naj se zato samo mimogrede ustavimo pri dnevnem redu teh kongresov. Oblačilno rokodelstvo bo zastopano po krojačih z referatom o racionalizaciji v krojaštvu in o sodobni tehniki pri urezavanju. Kongres čevljarjev bo obravnaval ravnotako vprašanje racionalizacije, krznarjev o novodobni obdelavi kožuhovine in o pomenu gojenja kožuhovinar-jev, kongres frizerjev o lepotilni negi, negi telesa in o frizuri kot sestavnem delu mode. Pri kongresih o obdelavi kovine bodo n. pr. kleparji referirali o razmerju tehnike do gospodarstva v kleparski obrti, o centralni kurjavi v sedanjosti in bodočnosti, o razvoju kleparske stroke v primeri s porabo plina. Kongres mehanikov se bo bavil z vprašanjem razvoja motorizacije in o popravilih pisarniških strojev. Kongres elektrotehnikov o preskrbi z elektriko in o raz-
Uradni predlogi in odredbe
merju elektrotehniškega rokodelca do industrije, o uporabi električnih ur In o izdelovanju specialnih ur ter o vprašanju pospešitve te stroke. Optiki bodo obravnavali o mednarodnih odnošajih očesnih optikov, o vidnosti in anomalijah očesa, kongres zlatarjev o pozlatarstvu in legurah, fotografi o barvni fotografiji, o sodobni mali fotografiji in njenih pripomočkih kakor tudi o fotografiji kot reklamni umetnosti.
Prehranjevalne stroke bodo zastopane s slaščičarji, ki bodo govorili o novem stilu v tej obrti, peki o izdelovanju pšeničnega in kislega testa, o preprečevanju kožnih bolezni, o vplivu pekovskih pripomočkov na preskrbo peciva, kongres mesarjev bo razpravljal vprašanja o pridobivanju in izkoriščanju krvnih beljakovin ter klavniških odpadkov kakor tudi o pomenu konzerviranja in racionalnem izkoriščanju mesa.
Nadalje bodo imeli slikarji svoj kongres z referati o zdravstveni zaščiti slikarjev, o učni izobrazbi in o nalogah slikarske obrti. Prvič bo ob priliki te obrtne razstave otvorjen tudi mednarodni ženski kongres, kj se bo bavil z vprašanjem ustvarjajočega
dela žene v obrti, o poklicni vzgoji ženskih rokodelskih obrti kakor tudi o poteh in ciljih mednarodne združitve ženskih rokodelskih poklicev. Poleg navedenih razprav bodo imeli obrtniki posameznih držav priliko, da iznesejo težnje svojih stanovskih tovarišev in predloge k izboljšanju lastnega stanu. Za najboljša dela in razpored so predvidena posebna častna priznanja.
čas zasedanja za vse kongrese je isti: 28. maja (v soboto) zvečer slovesnost v gradu Charlottenburg, 29. maja (nedelja) zvečer slovesno naznanilo otvoritve razstave v Deutschlandshalle, 30. maja (ponedeljek dop.) otvoritev strokovnih kongresov, ki bodo trajali do incl. 2. junija. Tu so na programu dopoldne zasedanja in razprave vse v prostorih Krolla (opera), popoldne pa razgledovanje delavnic in obrtniških ustanov. Pri nekaterih kongresih bodo skupinska potovanja v okolico. Brez določenega termina ostanejo za udeležence obisk mednarodne obrtne razstave, mednarodne modne revije, olimpijskega stadiona, muzejev i. sl.
Pomilostitev kazni radi prekrška taksnega zakona tar. štev. 34
V okvirju fin. zakona za 1.1938/39 je dovoljena taksna pomilostitev v primerih taksnih kazni radi računov i. sl. Gorenja pomilostitev se nanaša na vse kazni, ki še niso izvršene do 31. marca 1936.
Taksna prostost gospodarskih zadrug
V smislu § 19. fin. zak. za 1.1938/39 lahko fin. minister gospodarske zadruge, ki so svoja pravila že prilagodila zadružnemu zakonu z dne 11. septembra 1937, oprosti s posebnim odlokom od plačila takse iz čl. 5. taksnega zakona. Vse zadruge, ki so bile ustanovljene predno je novi zakon stopil v veljavo in so uživale delno prostost že doslej, imajo to ugodnost še tako dolgo dokler ne prilagodijo svoja pravila, kar pa se mora zgoditi najkasneje do 24. septembra 1939.
Obrtna dovolila za desinfekcijska in podjetja za pfflkončavanje mrčesa
Kot take obrti je smatrati one, ki se bavijo s pokončavanjem mrčesa, podgan, miši in škodljivih insektov s strupi, ki so za človeško življenje škodljivi. Izdajanje takih dovoljenj izvršujejo glasom §§ 101, 102 odst. 2 in 455 odst. 1. OZ pristojne oblasti.
4 milijarde državnega notranjega posojila
Ministrski svet je dovolil 6% državno notranje posojilo v svrho izvedbe velikopoteznih javnih del in za državno obrambo. Na osnovi te odredbe je fin. minister opol-nomočen, da v notranjem denarnem tržišču izvrši emisijo državnih obligacij v višini 4. miljard dinarjev. Obligacije se bodo glasile na ime lastnika in se bodo obrestovale s 6%, njihova nominalna vrednost bo po 5000 dinarjev pri 50-letni poravnavi. Posojila bodo popolnoma prostovoljna, ter se ne bodo obdavčevala. Pri tej akciji bodo sodelovali tudi javni denarni zavodi.
Nove takse Zbornice za TOI
Na podlagi uredbe o zbornicah je banska uprava v Ljubljani dovolila dopolnitve pri-stojbenika Zbornice za TOI: 1) za potrdila po § 95/5 OZ (izdajanje dovolitev za izvrše vanje obrtov) se plačuje za trgovinske in industrijske obrate stara taksa, za obrti pa znaša v krajih z več ko 50.000 prebivalcev din 480 (prej 400); v krajih z več ko 20.000 preb. din 350 (prej 350); v krajih z več ko 5000 preb. din 250 (prej 200); v krajih z več ko 1000 preb. din 150 (prej 100) in v ostalih krajih din 100 (prej 75).
Gradbeni obrti: inženjerski din 750, graditeljski din 1500 (prej 500) zidarski in tesarski din 800 (prej 300). V istem oddelku se spremeni 7. odstavek in se glasi: »Pri otvoritvi podružnice podjetja (razen pri gostinskem), ki ima sedež na zborničnem območju, se ob postavitvi poslovodje pobere polovična pristojbina, vendar tako, da znaša najmanjši polovični znesek din 50«. Zadnji odstavek v istem oddelku se glasi odslej: »Pristojbina za potrdilo pri preselitvi obrta v mesto znaša din 150 (prej 50) in na deželi 75 (prej 25).« Dostavijo se še: »Končna določila — Pristojbine se morajo stranki vrniti, odštevši 20 dinarjev za manipulacijske stroške ako se povrnitev zahteva v roku 4 mesecev potem, ko je bilo pooblastilo odklonjeno.«
Važna prometna odredba
Ministrski svet je z odredbo z dne 26. marca 1.1. podaljšal rok določen za izmenjavo platišč do 1. aprila 1939. Ministrstvo za gradbe opozarja, da tega roka nikakor ne bo podaljšalo. Zato morajo zlasti kolarji kovači in drugi v poštev prihajajoči obrtniki paziti, da ne bodo več izdelovali voz z nepredpisanimi platišči, ker bo njih uporaba po 1. aprilu 1939. brezpogojno prepovedana. Izdelujejo naj se torej samo vozila s platišči v smislu čl. 18 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih odnosno zakona o izpremembah te uredbe z dne 17. februarja 1933.
Obdavčenje obrtnikov
Po § 137 o. z. smejo rokodelci prodajati v manjšem obsegu blago, ki ga sami ne izdelujejo, če spada to blago v njih stroko in je postranskega pomena, so nekatere davčne uprave uvrščale vse takšne obrtnike namesto v davčno skupino s 6% odnosno 8% pridobnino, v trgovsko skupino, kjer znaša pridobnina 10%.
Proti tej praksi so na podlagi pritožb posameznih združenj, zavzele zbornice odločno protestno stališče, Rezultat tega je, da je ministrstvo financ z odlokom št. 4757 od 1. aprila 1938 izdalo pojasnilo, po katerem se obrtniški obrati, kateri prodajajo gotovo izdelano blago v manjšem obsegu po § 137 obrtnega zakona ne uvrščajo v
I.	skupino z 10% pridobnino, marveč v II. skupino 2a odnosno 2b, kjer znaša pridobnina 8% za obrtnike, ki uporabljajo stroje, odnosno 6% za one obrtnike, ki zaposlujejo preko 4 pomočnike. Tudi pavšalirani obrtniki obdržijo svojo ugodnost, če prodajajo blago v okvirju § 138 obrtnega zakona.
Zahtevajte povsod »Obrtni vestnik11!
V savski banovini je prepovedano fotografiranje po ulicah
Hrvatski fotografi so se borili, da dosežejo prepoved fotografiranja po ulicah. Ban ska uprava savske banovine je izdala odredbo, s katero se prepoveduje na celem področju savske banovine vsako fotografiranje po ulicah in ponujanje fotografskih posnetkov brez predhodnega naročila v delavnici. Ta prepoved velja tudi za one, ki so brez stalnega lokala. Le v turistične svr-he bo dovoljeno v izjemnih primerih tudi tako fotografiranje, če je mogoče taka prepoved v svrho omejitve šušmarstva razumljiva, se moramo čuditi čl. 3, ki dopušča tako delo fotografom-amaterjem »za lastne potrebe«.
Trgovsko izvrševanje ortopedskih del
Ministrstvo trgovine je o gornjem predmetu izdalo sledeči razpis: po pravilih sme trgovati vsakdo s predmeti svobodnega prometa, izvzeti so samo predmeti, ki so po zakonu rezervirani za določene osebe; tak primer je prodajanje zdravil v lekarnah. Za ortopedske predmete takega predpisa ni. Z ozirom na to, torej ni nobene ovire za prosto prodajanje ortopedskih predmetov. Po § 151 st. 1. o. z. ima trgovec pravico celo izvršiti male spremembe pri prodanem predmetu. Pač pa je strogo treba ločiti in proti vsakomur, ki bi se prekršil izvesti kazenske sankcije V smislu o. z., če bi n. pr. trgovec izvršil preko dovoljenega obsega kake popravke na ortopedskih predmetih. Vendar je bojazen neupravičljiva, kajti posamezne osebe, ki bi rabile predmete katere je treba prej še prikrojiti, bi zdravnik poslal naravnost k izdelovalcu takih predmetov in ne k trgovcu.
Za pomočniški izpit je potrebno predhodno redno obiskovanje obrtno-nadaljevaln c šole
Z ozirom na nejasnost glede gornjega, je pristojno ministrstvo odredilo izpitnim komisijam za pomočniške izpite, da v nobenem slučaju ne dopuščajo kandidate k zadevnim izpitom, če nimajo za seboj popolne obrtno-nadaljevalne izobrazbe. Radi lažje kontrole mora vsak kandidat prinesti s seboj 1) dokaz o absolviranju obrtno-nada-ljevalne šole, ker le v takem slučaju se ga more pripustiti poleg drugih izpolnjenih pogojev k izpitu. 2) če učenec nima dokazila o pohajanju obrtno-nadaljevalne šole, tedaj se smatra, da te šole ni dovršil; a) če je učenec starejši od 18 let mora dokazati, da je do dovršenega 18. leta obiskoval šolo, in sicer od dneva ko je vstopil v uk računano, če šole ni dovršil, tedaj mora to izobrazbo dovršiti ev. privatnim potem, sicer ne bo mogel biti pripuščen k izpitu. Isto velja če je mlajši od 18 let, s tem da mora kakorkoli dovršiti za dotično stroko potrebno obrtno-nadaljevalno izobrazbo.
Nova odredba za gostinske obrti v Sloveniji
Ban dravske banovine je za gostinske obrti v dravski banovini posebno za Ljubljano, Maribor, Celje, Bled ter ostale leto-viščarske kraje odredil, da sme imeti direktni stik z gosti samo ono osobje, ki ima popolno strokovno izobrazbo. V navedenih krajih se sme za pomožno osobje, ki je zaposleno z neposredno postrežbo pri obračunavanju vzeti 10% od skupnega računa. To je treba v lokalu objaviti s pripombo, da osobje ni upravičeno sprejemati nikakih napitnin.
Zidarski mojstri in betonska dela
Po § 77 fin. zakona za 1.1938/39 je dodano glede izvrševanja betonskih del po zir darskih mojstrih novo določilo, ki se glasi: k čl. 9. odredbe o delokrogu stavbenih del je treba dodati nov odstavek (4): zidarski mojstri, ki so že imeli svoje obrtnice pred 9. marcem 1932. lahko izvršujejo dela po čl. 9, st. 3 predpisa o obsegu stavbnih del, kot n. pr. plošče iz armiranega betona do razpetine 5 m, stebre iz arm. betona do višine 5 m s središčno obtežbo in sicer brez dopolnilnega izpita za betonska dela, vendar morajo biti taka dela pod osebnim vodstvom in odgovornostjo projektanta. Vsi ostali zidarji pa morajo položiti omenjen dopolnilni izpit.
Ustanovitev instituta za raziskavanje gospodarstva
Glasom dovolila finančnega zakona za 1. 1938/39 se bo ustanovil poseben institut za proučevanje našega gospodarstva. Ta ustanova bo sodelovala z vsemi gospodarskimi činitelji v državi od katerih bo prejemala potrebne informacije.
Ali smejo trgovci, Id prodajajo živo apno, tega tudi gasiti?
Na gornje vprašanje je trgovska zbornica potrdila češ, da spada tako delo med postranske trgovinske posle.
Podaljšanje termina za polaganje dopolnilnega izpita iz betonskih del
Na prošnjo beograjske zbornice je minister TI podaljšal termin za polaganje gornjega izpita za eno leto, t. j. do 21. marca 1939. Tega podaljšanja se lahko poslužijo tudi oni mojstri, ki so prejeli po 1.1932 do uzakonjenja te uredbe dovolilo za izvrševanje zidarske obrti. Istotako se lahko s tem okoristijo one osebe, ki so prejele obrt-
Program potovanja slovenskih obrtnikov na razstavo
Ker je veliko zanimanje za udeležbo na razstavi in kongresih tudi med našim obrtništvom, je sklenila Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani s sodelovanjem Zveze za tujski promet v Slovenije v Ljubljani, organizirati izlet z vlakom na mednarodno razstavo v Berlin. Da smo se odločili predvsem za potovanje z vlakom nas je vodilo načelo, da se obrtniki ne zadržujejo predolgo na potovanju, ker bi to podražilo celoten aranžman, neglede na to, da bi bilo potovanje z avtom relativno mnogo cenejše in koristnejše, toda zato mnogo dolgotrajnejše in utrudljivejše.
Program potovanja po železnici je torej naslednji: Odhod iz Ljubljane proti Miin-chenu v četrtek 26. t. m. ob 20.48, prihod v Miinchen naslednji dan ob 5. uri. Tu bi si ogledali znamenitosti mesta, tehniški muzej, galerije itd. Proti Berlinu bi odpotovali še isti večer ter bi prispeli tja v soboto 28. maja ob 1. uri zjutraj ter bi še isti večer prisostvovali otvoritvenim svečanostim. Dneve od 29. maja do 2. junija bomo izkoristili v smislu gornjega programa. Dne 2. junija ponoči odpotujejo naši izletniki proti Dunaju, kjer se zadrže ves dan z razgledovanjem mesta ter nato odpotujejo še isti večer proti Ljubljani, kamor prispejo v soboto 4. junija. Onim izletnikom, ki bodo imeli posla na ljubljanskem sejmu bo s tem ustreženo, ker je ravno tega dne otvoritev. Izletniki iz krajev izven Ljubljane se bodo morali priključiti na že omenjeno železniško zvezo.
Cena vožnji s potrebnimi prenočišči in dobrim zajtrkom, izkaznico za poset vseh gori naštetih razstav, kongresov in muzejev, kolektivni potni list bo 2050 dinarjev. Ta vsota seveda še ni definitivna, kajti v slučaju, da se prijavi pravočasno večje število udeležencev, se lahko ta vsota zniža s tem da bomo imeli poseben vlak, stroški za prenočišče bodo pa tudi verjetno malo nižji. Nastanejo lahko torej male diference v ceni.
Pred zaključkom lista smo zvedeli, da se temu potovalnemu programu priključi tudi Zbornica za TOI, ki bo s svoje strani podprla akcijo, da se čim več naših obrtnikov udeleži te razstave. Vabimo Vas torej, da se čim preje prijavite za ta izlet, ki Vam bo mudil mnogo koristi in razvedrila. Prijave sprejemajo vse izletne pisarne in bi-ljetame Putnika. K prijavi je treba priložiti še dve shki, oni pa, ki stanujejo izven ljubljanskega območja še od sreskega na-čeltsva izdano potrdilo, da smejo potovati v inozemstvo. Nadalje je navesti ime in priimek ime očeta, dekliško ime matere, poklic, kraj in datum rojstva ter stalno bivališče. S seboj mora imeti vsak osebno legitimacijo s sliko.
S tem pozivamo vse, ki reflektirajo in ki so se že obrnili na Zvezo obrtnih društev zaradi informacij, da se čimpreje, po možnosti vsaj do 15. t. m. prijavijo pri krajevnih pisarnah »Putnika«, da se bo lahko pravočasno moglo rezervirati prenočišča!
♦
Onim, ki bi si želeli tudi tekom potovanja privoščiti kaj več kot navadno železniško vožnjo, posebno z ogledom mest mimo katerih gre pot na razstavo, priporočamo avtobusno potovanje. Cena vožnje z istimi ugodnostmi kot zgoraj znaša 1950 dinarjev. Razlikuje se v toliko, da je potovanje sicer cenejše, vendar je možnost večjega potroška; potovanje pa je tudi utrudljivejše in dolgotrajnejše. Odhod bi bil iz Ljubljane 26. maja zjutraj. Tura vodi nadalje preko Graza, Semmeringa, Dunajskega Novega mesta, Dunaja, Prage s prihodom v Berlin 28. maja zjutraj. Odhod iz Berlina 3. junija zjutraj preko Dresdena, Leipziga, Ntimberga, MUnchena, Konigsee-ja, Berchtesgadena in preko Grossglockner-ja in Koroške v Ljubljano, kamor bi prispeli 5. junija zvečer. V vseh imenovanih krajih bi bil daljši ali krajši postanek po potrebi. Oni, ki bi se odločili za potovanje z avtobusom bodo lažje in svobodnejše potovali in ne bodo navezani na vlak. Organizacija tega potovanja prevzema znana solidna tvrdka Okorn M. iz Ljubljane (Pre-
šernova ul.). Pogoji za prijavo so isti, kot zgoraj. Vse prehodne informacije daje tudi Zveza obrtnih društev s tem, da se priloži znamka za odgovor.
Mednarodna obrtniška razstava v Berlinu
(Uradno poročilo Zbornice)
Kakor simo že poročali, bo od 28. maja do 10. julija t. 1. v Berlinu mednarodna obrtniška razstava. Po pripravah sodeč bo to ena največjih razstav te vrste, zlasti ker se je bodo udeležile ne samo skoro vse evropske, temveč tudi nekatere prekomorske države. Tudi Jugoslavija je prijavila svojo udeležbo. Priprave vršijo naše obrtniške zbornice in zbornice z obrtnimi odseki že od meseca januarja. Glavno delo je koncentrirano pri beograjski in zagrebški zbornici in pri Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani.
Prostor, ki je na berlinski razstavi določen za Jugoslavijo, je eden največjih in tudi najobsežnejših (meri okrog 500 m2), s čimer je dana jugoslovenskemu obrtništvu možnost, da se čim bolj uveljavi.
Slovensko obrtništvo ni imelo dovolj časa, da bi se pripravilo za razstavo tako, kakor bi želelo in moglo, ker smo dobili končne dispozicije o našem razstavnem prostoru šele v drugi polovici februarja in je bilo mogoče šele takrat pristopiti k detajlnim načrtom za posamezne razstavne predmete in k njihovi izvršitvi. Naši obrtniki pa so kljub izredno kratkemu času vendar izvršili svojo nalogo. Te dni že dohajajo posamezna mojstrska dela v Zbornico za TOI v Ljubljano, kjer se zbirajo, urejujejo ter bodo danes s posebno skupno pošiljko od-premljena v Zagreb, od tam pa skupaj z razstavnimi predmeti ostalega jugoslovanskega obrtništva v Berlin. Ljubljanska, zagrebška in beograjska zbornica bodo po-J slale na razstavo svoje strokovnjake, ki bodo v zadnjih 10 dneh pred otvoritvijo I razstave izvršili vsa potrebna dela na razstavnem prostoru.
Naša jugoslovanska razstava bo razdeljena v tri skupine. Imela bo kot prvo skupino tri sobe, eno slovensko, eno hrvatsko fn eno srbsko. V naši sobi, ki bo imela kljub profinjenim izdelkom izrazit slovenski značaj, bo med razstavljenimi predmeti zastopana cela vrsta rokodelskih strok. V zvezi z izdelki rokodelskega značaja bodo razstavljeni na primeren način tudi tipični naši folkloristični predmeti.
V prostoru med tremi sobami bo 32 m vitrin, v katerih bo obrtništvo iz vse države skupaj po strokah razstavilo svoje tehnično in v umetniškem pogledu čim bolj dovršene izdelke, ki bodo več ali manj izrazito nosili tudi naš narodni značaj. Kot tretja skupina prihajajo v poštev tri delavnice, kjer bodo nameščeni naši obrtniki in obrtnice, da pokažejo naše tipično narodno obrtno delo. Med temi bo tudi ena naša čipkarica, ki bo izdelovala čipke, s kakršnimi smo uveljavili ugled naše države že na marsikateri mednarodni razstavi.
Zbornica za TOI v Ljubljani je določila za enkrat prispevek 50.000 din, banska uprava dravske banovine 30.000 din, minister za trgovino in industrijo, ki Je v častnem predsedstvu mednarodne obrtniške razstave, pa je po informacijah, ki smo jih prejeli, določil za kritje stroškov jugoslovanske razstave znesek 500.000 din.
V zvezi z mednarodno obrtniško razstavo bodo tudi razne druge obrtniške prireditve, zlasti modne revije, frizerske tekme, kongresi poedinih obrtniških strok ter poučni ogledi. Da si morejo naši obrtniki ogledati to važno mednarodno obrtniško prireditev, se pripravlja skupno potovanje v Berlin. Obrtniki iz naših južnovzhodnih krajev potujejo preko Budimpešte, iz za-padnih delov države pa preko Jesenic in MUnchena. Organizacija teh potovanj je v rokah Putnika (v Sloveniji podružnice v Ljubljani, Celju in Mariboru) in bodo že v nekaj dneh na razpolago podrobnejša pojasnila, ki bodo objavljena tudi v časopisih. Po sedanjih računih bo voznina z vso oskrbo stala okroglo 2.600 din. Podrobnejše informacije glede berlinske razstave pa dobe naši obrtniki pri Zavodu za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani.
no pravico pred izvedbo obrtnega zakona, se pa v smislu I 77 odst. z fin. zakona niso strinjale z odločbo.
Mali zidarji in mojstrski izpit za zidarsko obrt
Po pojasnilu ministrstva ni nikake zakonske osnove, da lahko mali zidarji, tesarji in klesarji položijo dopolnilni izpit za popolno obrtno pravico, četudi so svojo obrt izvrševali dolgo vrsto let.
čokolade in bonboni iz kakava, izdelani v tuzemstvu so prosti banovinske užitnine
Budžetni oddelek fin. ministrstva je izdal pojasnilo, na podlagi katerega je čokolada, kakor tudi druga življenjska sredstva, ki vsebujejo kakao in se v Jugoslaviji predelujejo iz kakava, prosta banovinske užit-nine, ki se ne sme pobirati kot doslej ob priliki uvoza.
Odpis dolgov pri zaščitenih den. zavodih s prepisom vlog
Beograjska trgovska zbornica je predložila ministrstvu trgovine predlog, da se bi odpis dolgov izvršil pri enem in istem zavodu na ta način, da se bi vzele v poštev 100% vloge iz prejšnje dobe. Ta predlog je bil odklonjen, z motivacijo da lahko še vedno zavod sam v posameznih slučajih tako ugodnost dovoljuje, v splošnem se pa še vedno ne more dovoljevati, ker bi na ta način mnogo zavodov ostalo brez gotovine.
Nova uredba o mali zidarski, tesarski in klesarski obrti
Obrtnike gorenjih strok opozarjamo na novo uredbo o izvrševanju male zidarske, tesarske in kamnoseške obrti. 01. 1- določa delokrog teh malih obrti, čl. 2. o upravičenosti in kvalifikaciji. Ol. 3. določa, da sme lastnik manjšega zidarskega obrta opravljati posle, zakatere se n,e zahteva gradbeno dovoljenje po odredbah gradbenega zakona: in sicer v mestih vsa dela, ki ne segajo v konstruktivne dele zgradb, kakor n. pr. maltanje in beljenje zidov, maltanje podstrešij, popravilo malte, popločanje z opeko, kamnom, cementnimi ploščami, zidanje'in popravilo štedilnikov, zidanje odprtin, vzidavanje oken in vrat. Na vaseh pa poleg navedenega še zidarska dela pri zgradbi pritličnih hiš za stanovanje, enostavne konstrukcije in njihova predelava. Lastnik tesarskega obrta sme analogno zidarskim mojstrom izvrševati le manjša dela. za katera ni treba stavbnega dovoljenja, na vasi poleg tega pa še lesene konstrukcije z največ 10 m razpetine. Manjši kamnosek lahko opravlja konstruktivne dele zgradb, kjer ni treba zidarja. 01. 4. določa kje smejo omenjeni mali obrtniki izvrševati svojo obrt. Lastniki manjših obrti ne smejo sprejemati vajencev, glede pomočnikov pa veljajo določbe obrtnega zakona.
Obresti od izposojenega kapitala, ki se porabi za investicije, pri odmeri pridobnine niso odbitne
Vprašanje, ali in v koliko so dolžne obresti pri pridobnini odbitne, se v praksi različno tolmači. Zakon o neposrednih davkih v 5 54. štev. 4, omejuje odbitnost samo na dolgove, ki obremenjajo posel, toda že § 55., štev. 5, omejuje to odbitnost, ker določa, da obresti od celotne lastne in tuje vložene glavnice v kakršnikoli obliki niso odbitne.
V konkretnem primeru davčna uprava ni priznala dolžne obresti za odbitne, češ da tvori glavnica, od katere se te obresti plačujejo, del vložene glavnice. Tudi pritožbo katero je stranka vložila, je reklamacijski odbor zavrnil. Radi tega je vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri je zahtevala da se tudi one obresti, ki se niso odbile, naknadno odbijejo, kajti v smislu čl. 54. štev. 4. zakona o neposrednih davkih so odbitne vse obresti, ki v nasprotju s privatnimi, zadevajo poslovne dolgove. Upravno sodišče je tožbi ugodilo. Finančna direkcija je na podlagi razsodbe državnega sveta, ki je to potrdil, izdala na davčne uprave navodilo, da je s to razsodbo definitivno rešeno vprašanje, če so obresti od izposojene glavnice, ki se je investirala v obratu, pri odmeri pridobnine neodbitne. Ker gre torej za odmero pridobnine po čl. 54. in 55. zakona o neposrednih davkih in uveljavlja davčni zavezanec odbitek pasivnih obresti, je treba vestno ugotoviti, da-li se take obresti nanašajo na glavnico, investirano v pridobnini zavezanem podjetju, pa v takem slučaju dodati take obresti osnovi pridobnine. V kolikor bi davčni ali reklamacijski odbor take obresti priznal za odbitne, mora drž. zastopnik izjaviti pritožbo na reklamacijski odbor oziroma na upravno sodišče.
Oglašanje prodaj radi popusta prepovedano
Trgovinsko ministrstvo je z ozirom na izkoriščanje razprodaj s popustom, kar pa v mnogih slučajih ne odgovarja resnici, odredilo, da se mora proti takim prestopkom po § 168. OZ radi pobijanja nelojalne konkurence, najstrožje postopati. § 168 OZ se glasi: Brez dovolitve razprodaje je prepovedana vsaka reklama, s katero bi se moglo v javnosti ustvariti prepričanje, da je v določenem lokalu razprodaja. Prav tako je prepovedana brez vsake dovolitve razprodaje vsaka raba besede »Razprodaja« in podobno v reklamne svrhe. Po § 399. se
kaznujejo prestopki proti § 168 OZ z globo od 200 do 10.000 din.
Tolmačenje ministrstva trgovine in industrije k zadružnemu zakonu
Ministrstvo TI je izdalo naslednje tolmačenje k zadružnemu zakonu: Novi pravni položaj menja v osnovi karakter poslovanja gospodarskih zadrug. Dočim je bilo prej mogoče gospodarskim zadrugam delovati z nečlani ravno tako kot s člani, je sedaj poslovanje omejeno samo na članstvo. Z določbami § 54 zadružnega zakona so v polni veljavi obdržane vse določbe §§
9., 33. in 60. OZ. Z omenjenim § 54., pravi tolmačenje, je obdržano ono pravno stanje, ki je obstojalo po obrtnem zakonu.
Nov pravilnik za izdajo popustov na železnicah
je v veljavi, s katerim se dovoljuje polovična vožnja le kulturnim, znanstvenim, človekoljubnim, telovadnim in športnim društvom in sicer vsakemu članu posebej na podlagi legitimacije s sliko, dočim so stanovske in gospodarske organizacije izključene od teh ugodnosti.
S 1. aprilom stopi v veljavo vsakoletni predpis § 11. žel. potniške tarife glede voznih olajšav v tujskem prometu. Kdor biva v kateremkoli kraju najmanj 10 dni, ima pravico do brezplačnega povratka in to za razdaljo od 200 km dalje.
Temeljne odločbe o delokrogu raznih obrti
Beograjska zbornica je odločila nekatera temeljna načela o delokrogu raznih obrtnih strok. Tako se smejo n. pr. v trgovini prodajati istočasno s klobuki tudi kučme in z kožuhovino obrobljena pokrivala. V obrtni delavnici in trgovini z porcelanom se ne sme istočasno prodajati brez dovoljenja tudi zlatnino in dragocenosti, istotako tudi obratno ne. Glede prodajanja kozmetičnih preparatov v brivnicah smejo držati samo oni preparati, ki se potrebujejo za nego brade, kože in las. Tako se ne sme n. pr. poleg mila za britje prodajati še toaletno imilo. Gori imenovane predmete se ne sme ■ prodajati vsem brez razlike temveč samo stalnim gostom. Vse druge toaletne potrebščine smejo prodajati samo drogerije. Kuhanje in pečenje mesa in klobas na sejmih in ostalih odprtih prostorih tudi ni dovoljeno, ker spada v gostinsko obrt.
Prodajanje klobukov v trgovini z mešanim blagom
Po mnenju beograjske zbornice smejo trgovine z mešanim blagom prodajati tudi klobuke če ni v dotičnem kraju izdelovalec klobukov ali kaka trgovina s pokrivali.
Delokrog steklarske obrti
Najdejo se slučaji, da trgovci s steklenino, ki še na podlagi obrtnega zakona iz L 1884 izvajajo svojo obrt, še vedno izdelujejo razna dela, ki spadajo v delokrog steklarjev. K temu odloča beograska zbornica sledeče. Trgovci s steklenino smejo steklo samo rezati v kolikor je potrebno za razprodajo. Nikakor pa niso upravičeni rezati steklo dn ga prirejati za prodajo. Ne smejo uokvirjati slik, rezati okenskih šip, ker spa da to delo strogo v delokrog steklarjev. Steklarstvo je vezana obrt, zato mora vsako tako delo biti vezano z dokazilom potrebne strokovne izobrazbe
Poslovne knjižice pomožnega osobja
Trg. minister je izdal, kot smo poročali v smislu § 307. zakona o obrtih predpis, da mora imeti pomožno osobje v trgovinskih obrtnih, zadružnih prodajalnicah, prodajal-.nicah rokodelskih in industrijskih obratov, v gostinskih obratih, v obratih po čl. 7. pravilnika o postopku pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov, v rokodelskih obrtih, itd. poslovne knjižice, ki jih izdajajo prisilne združbe trgovcev in obrtnikov sicer pa mestna poglavarstva ali občinske uprave.
Gospodarska zadruga ključavničarskih mpjstrov v Ljubljani in sodelovanje na Ljubljanskem sejmu
Kot prvi svoj večji nastop, pripravlja gospodarska zadruga ključavničarjev v Ljubljani kolektivno sodelovanje svojih članov na ljubljanskem sejmu, v pričetku junija
1.1. Ta razstava bo imela dvojni cilj! Predvsem bo članom pripomogla, da bodo s svojimi izdelki prišli na tržišče, ter tako znabiti prvič prišli v direkten stik s kupci, ki jim je res za brezhibno blago in strokovnjaško delo. Ta obrtniška razstava ključavničarjev pa bo poleg tega pokazala pravo, kvalitetno vrednost rokodelskega dela, ki se od industrijskega »kiča« bistveno razlikuje. Pokazala bo kupcu, da je bašvtem razUka v ceni in v vrednosti rokodelskega izdelka. Vse informacije prejmejo člani in nečlani pri omenjeni zadrugi v Ljubljani.
Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da zapadejo v plačilo vsi plačilni nalogi, ki so bili te dni dostavljeni delodajalcem. Urad mora brezpogojno varovati likvidnost in poceniti svoje poslovanje. Zato v bodoče ne bo več pošiljal opominov in izvlečkov. Proti zamudnikom bo urad v zakonitem roku uvedel po zakonu dopustne izterjevalne postopke. Ugovori ne odlagajo plačila.
čitajte Obrtni vestnik!
|AntonHapjakf|
■ •
Umrl je idealist. Zapustil je svoje ljubljeno Prekmurje — mož značajnik, iskren nacionalist, tovariš in prijatelj, kakoršnih v današnji dobi srečujemo manj in manj. Podlegel je težki, neozdravljivi bolezni, ki si jo je nakopal v svojem kovaškem poklicu in pri svojem neumornem, vsestranskem udejstvovanju, delu kakršnega mu je narekovala edinole čista in nesebična ljubezen do svoje ožje domovine in do svojega obrtniškega stanu.
Antona Hajdinjaka, vrlega našega obrtniškega sodelavca ni več med nami. Ponesli so ga dne 14. m. m. ob žarkih zlatega pomladanskega solnca na domače pokopališče. Truma hvaležnih rojakov, tovarišev in znancev je pohitela k pogrebu, da se oddolži dolžni zahvali dobremu možu. Poleg političnih dostojanstvenikov iz Ljubljane in Ljutomera je četa pokojnikovih ožjih tovarišev iz Dolnje Lendave in okolice z zastopnikom Zveze obrtnih društev g. Zadravcem spremila mrtve ostanke ljubljenega prijatelja in mu ob odprtem grobu posvetila ganljivo slovo. — In ko smo se solznih oči razhajali vzplamtela so naša srca v mislih po pokojnikovih idealih in o ciljih njegovega dosmrtno značajnega in vse* stransko vzglednega dela. Da! Tok časa nas mimo vseh krivic in zapostavljanj bodri na važnost in resnost dela za obrtniški stan!
Anton Hajdinjak! Strt pod pezo trpljenja in nehvaležnosti si nas zapustil. Zapustil si svoj doan, svojo neutolažljivo gospo soprogo, devetorico svojih otrok; ne pozabi tudi onkraj groba svojih tovarišev in njih stremljenj za boljšo bodočnost slovenskega obrtništva. Slava Antonu Hajdinjaku. Mir in pokoj njegovi duši!	J.	Z.
Po daljšem bolehanju je na veliki torek v Odrancih podlegel bivši narodni poslanec Anton Hajdinjak, eden izmed najmarljivejših narodnih delavcev v krajih onkraj Mure, star šele nekaj nad 40 let. Pokojnik je kot prekmurski domačin storil mnogo za napredek svojih krajev, trudil se je do zadnjega, da bi Prekmurje doseglo ono stopnjo, ki jo v okviru svobodne Jugoslavije po dolgem robstvu zasluži. Anton Hajdinjak je bil doma iz lendavskega sreza, rodil se je v Odrancih. Postal je kovač in posestnik v rodnem kraju. Od mladih nog se je sam izobraževal. Bil je izredno delaven v javnem življenju in si je v vsem okraju pridobil zaradi lepega značaja splošno priljubljenost. S posebno vnemo se je posvetil vprašanju agrarne reforme. Organiziral je agrarne interesente v dolnjelen* davskem okraju. Od uedinjenja dalje je bil prvoboritelj nacionalne misli v Prekmurju. Kot mož lepih zaslug, čistega značaja in velike marljivosti je pri volitvah dne 8. novembra 1931 kandidiral v svojem srezu in je bil izvoljen v Narodno skupščino. V narodni skupščini si je pridobil splošne simpatije. Zadnja leta je bolehal in se je ponovno moral podvreči operaciji. Bolezen mu je ovirala delo, toda v duhu in s srcem je bil vedno z nami. Njegova smrt je silovito zadela njegovo številno družino in vzbudila globoko obžalovanje v širokem krogu njegovih znancev in prijateljev. Naj mu bo ohranjen časten spomin — žalujoči družini izrekamo iskreno sožalje!
Drobne Testi
X Obrtniški koledar za 1. 1939. bo nanovo preurejen po želji naročnikov samih. Po sedanji zamisli Obrtniškega društva v Ljubljani, ki izdaje vsako leto to tradi-cionelno obrtniško (publikacijo, bo torej prihodnji koledar prav lepa pridobitev za naše obrtnike.
X V češkoslovaški je 40.000 čevljarskih delavnic, ki hranijo najmanj 150.000 ljudi. Poleg tega je zaposlenih preko 8.000 pomočnikov in 5.000 vajencev. Torej vidimo, da čevljarska obrt še dolgo ne bo propadala, kakor bi pričakovali z ozirom na zelo razvito čevljarsko industrijo v OSR. K temu tudi vlada sama skrbi, da se uredi delokrog industrije in male obrti.
X Zanatska banka podružnica v Ljubljani je razposlala na obrtniške mojstre pisma, v katerih jih poziva da pouče svoje vajence in pomočnike o pomenu varčevanja. Pismom so priložene tiskovine, ki nazorno kažejo uspeh varčevanja. Akcije ■bančne uprave, da se privzgoji med obrtno ■mladino smisel za varčevanje, je zelo hvalevredna.
X Združenje gostinskih obrti za mariborsko okolico na Pobrežju je imelo nedavno svojo skupščino, na kateri je predsednik opozarjal na velika davčna bremena; novi trošarinski pravilnik tudi ni prinesel zadovoljstva. Zahteve vseh gostilničarjev je zato, da se trošarina uredi za vso državo enotno, t. j. s pavšaliranjem. Združenje šteje ogromno število članov t. J. 325, mnogo preveč je raznih vinotočev, priznanih celo 44, drugih pa še mnogo več. Z novim zadružnim zakonom se bo baje položaj gostinske stroke poslabšal, ker se bodo ustanavljala zadružna gostinska podjetja brez vsakega obrtnega dovoljenja. V narodni skupščini, ki je ta zakon razpravljala je bil tudi poročevalec za gostinstvo g. dr. Koce, ki se pa za težnje gostinstva prav nič ni pobrigal. Zato je skupščina s soglasnim sklepom potrdila, da se dr. Koce odstavi kot resorni referent za gostinstvo.
X 1201etnlca od rojstva Ralffelsena, očeta kreditnega zadružništva je potekla 30. p. m. Rajfajznovke so se v p faksi popolnoma obnesle. Temeljna načela take za-idruge so sledeča: okoliš obsega samo eno občino, deleži so nizki, da lahko pristopijo v zadrugo tudi revnejši sloji, uprava vodi zadrugo brezplačno, deleži se ne obrestujejo, dobiček se ne deli med zadružnike kar pocenjuje upravne stroške in so posojila lahko cenejša. V svrho nabave večjih denarnih sredstev se sprejemajo hranilne vloge od vsakogar. Posojila se podeljujejo samo zadružnikom in sicer samo za koristne gospodarske in socialne namene. Vidimo, da Je ideja Raiffeisenovega zadružništva z ozirom na idealne namene med našim ljudstvom mnogo premalo upoštevana. Prvi, ki je med nami uvedel zadružništvo je bil B. Vošnjak, čigar lOOletnico rojstva smo se pred kratkim spominjali.
X Vrhovni gospodarski svet za smotrno ureditev gospodarstva je ustanovila Ru-munija. Na podlagi zakonskih predpisov z dne 18. marca 1932., z ustavnim členom 24. iz 1. 1921. ter v ustavi z 1.1931. je bila zamišljena ustanovitev gospodarskega sveta za vso Jugoslavijo. In dočim vse ostale naše države uvajajo strogo načrtno in avtarkično gospodarstvo, mora naše gospodarstvo radi nerazumevanja političnega predstavništva hirati. Za nas obrtnike bi bilo gospodarsko predstavništvo tem večjega pomena, ker nimamo v narodnem zastopstvu svojih poklicanih sodelavcev ter se v skupščini o obrtništvu najmanj razpravlja, četudi predstavlja dvanajstino celokupnega prebivalstva. Na drugi strani pa Je gospodarsko predstavništvo najbolj potrebno onim gospodarskim slojem, ki morajo najbolj braniti in čuvati svoje gospodarske interese.
X Sekcija krojačev za možka oblačila v Beogradu je sklicala kongres za vso državo že dne 8. januarja t. 1., ki pa se ni vršil zaradi preslabega odziva. Zaradi nujnosti takega kongresa z ozirom na važnost vprašanj, o katerih se sedaj obravnavajo sklicuje ta sekcija ponovno kongres svojih poklicnih tovarišev iz cele države za dne 8. maja t. 1. v Zanatski dom v Beogradu, in to s sledečim dnevnim redom: šušmarstvo v zvezi z revizijo obrtnega zakona, o koletivnlh pogodbah, o kulturnem in poklicnem dvigu krojaških mojstrov (ev. ust. lastnega glasila), ustanovitev krojaške Zveze za vso državo, o za-drugarstvu ter o predlogih in vprašanjih. Vse sekcije in strokovna združenja so pozvana, da delegirajo svoje zastopnike na gornji naslov. Odobren bo popust na železnici, kar bo pravočasno sporočeno.
X V Nemčiji mora imeti, kot je znano vsak polnopraven državljan prednike čistega pokolenja. Nemške družine so pričele zato hraniti svoje dokumente v posebni vezani mapi, kjer so hranjene tudi slike družinskih prednikov. Fotografi in knjigovezi so na ta način dobili mnogo novega dela. pa tudi pestrega umetniškega ustvarjanja, kajti take mape so lično izdelane iz rezanega usnja, na katerih je napis »Moji vnuki«. "
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov
V marcu je imela Bolniška blagajna samostojnih Obrtnikov svoj 50. Občni zbor pod predsedstvom g. Aleksandra Gjuda. Zborovalci so Se spomnili umrlih članov gg. Sreibota, šeberja in Erjavca. Posebne zasluge za ustanovo si je pridobil pokojni Erjavec, ki je bil 39 let član blagajne, 18 let njen podpredsednik in 12 let tajnik. Predsednik je obžaloval, da vlada med obrtniki tolika nerazumevanje in brezbrižnost za to obrtniško ustanovo, k; bo letos praznovala 50 letnico svojega obstoja in je brez dvoma na zdravi podlagi in potrebna, saj so jo vodili obrtniki, ki so žrtvovali mnogo nesebičnega dela v korist tovariša obrtnika.
Po blagajniškem poročilu je razvidno, da je blagajna izplačala 22.000 din za bolniške podpore in zdravnike, 7.500 din za pogrebnine in 10.000 din za starostne podpore. Ker je v Ljubljani okrog 1500 samostojnih obrtnikov, od katerih jih mnogo nitj ne ve, da obstoja ustanova, naj opozorimo ob tej priliki na postanek in ustroj blagajne.
Dne 15. avgusta 1. 1888 je na redni seji Kranjskega obrtnega društva predlagal Matija Kunc, naj se v zaščito Obrtnikov ustanovi bolniška blagajna samostojnih obrtnikov. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Dne 20. septembra 1. 1888 je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen za predsednika nove ustanove Matija Kunc. Pristopilo je takoj nad 100 obrtnikov, kar kaže na zavednost našega obrtništva v tistih časih.
Sedaj ima blagajna dva plačilna razreda. V prvem razredu plačajo člani 72 din na mesec, v drugem razredu pa 42 din na mesec. V primeru bolezni dobe člani v prvem razredu povmjiene vse stroške za zdravnika in za zdravila ter prejemajo dnevno bolezensko podporo po 35 din. V drugem plačilnem razredu dobi bolni član povrnjen prvi zdravniški obisk in prva zdravila ter po 35 din dnevne bolezenske podpore. Bolezensko podporo plačuje blagajna 13 tednov po 35 din ter 13 nadalj-nih tednov po 17.50 din dnevno. V primeru smrti dobe svojci člana 2500 din pogrebnine. Svojci člana blagajne imajo tudi primeren popust pri mestnem pogreb-
nem zavodu. Obstoja še starostni fond, iz katerega dobivajo onemogli in dela nezmožni člani starostne mesečne podpore.
član blagajno lahko postane vsak zdrav samostojen Obrtnik in poslovodja,ki ni starejši od 45 let. Zlasti mlajši samostojni obrtniki naj bi pristopili v blagajno in si s tem priskrbeli svoje bolezensko zavarovanje. Vsa pojasnila daje predsednik g. Aleksander Gjud na Kongresnem trgu.
Poravnajte naročnino!
Brez ponudbe ni zaslužka
Neko reklamno podjetje je na temelju dolgoletnih izkušenj ugotovilo, da izgubita obrtnik in trgovec svoje stare naročnike radi sledečih vzrokov: vsled smrti 1%, vsled propagande ostalih podjetij 3%, vsled odselitve 5%, vsled cenejše nabave 9°/o, radi slabe postrežbe 14%, vsled pomanjkljive reklame in propagande 68%. Iz tega vidimo, kako važna je propaganda za vsakega podjetnika.
ČEVLJARJI, naročite poletno številko »Obučarske revije« (čevljarske revije) pri Obrtniškem društvu v Ljubljani (Sv. Petra c. 4). Skrbite, da boste v tekočem informirani o željah svojih naročnikov. Cena posamezni številki je s krojno polo 30.— dinarjev.
Obrtniki in obrtnice, oklepajte se svojih stanovskih organizacij, ker le te vam pomagajo v sili!
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem	80 znaSf^ S1; ,a^T'
v	m	w	.	_	^ M	bra 1936 din 2,909.574.60, varnostni zaklad din
računu vsem kredita zmoznun osebam m tvrdkam -
1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81.
imimi
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem 1xm nosilnosti. — Telefon interurban št. 21-57 — Masarykova c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
%v
KROJAČII
Dober zaslužek in večji promet dosežete le s kolekcijo vzorcev veletrgovine sukna in krojaških potrebščin
FRANJO NOVAK A MO.
LJUBLJANA ŠT. 105
Ogromna izbera. Ugodne cene. Vestna postrežba. ZAHTEVAJTE KOLEKCIJO VZORCEV TAKOJ!
KROJAČI!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
m
-j
. .	P&i#
ACETILENSKI GORILNIK
je najvažnejši del naprave za AUTOGENO VARENJE in REZANJE !
V gorilniku se mešata oba plina — acetilen in kisik — v priprostem razmerju 1:1, na šobi gorilnika na-stanja plamen z vročino do 3100° C, s pomočjo katerega se kovine pri varenju pretalju-jejo in pri rezanju predgrevajo in v pravilno uravnanem gorilniku tudi leži osnova za dobro delo.
ZATO ni vseeno, kako je gorilnik izdelan.
Dobri so le prvovrstni izdelki, kateri se izdelujejo običajno v kompletni sestavi z 8 separatnimi uložki za varenje in 1 uložkom za rezanje.
Tak prvovrsten gorilnik je »O P T I M U S« to je »najboljši« in izdelujejo ga, ter prodajajo po ugodni ceni:
A G A R U ŠE d. d. udružene jugoslovenske tvornice acetilena in oksigena
Ruše pri Mariboru
ZA VESEL DELOPUST Političen klepar
1. advokat: Najina klienta sta si soseda, toda vmes teče reka, ki loči njuni posestvi. Pred tremi leti je voda odtrgala velik del zemlje od posestva mojega klienta in ga nanesla na njivo mojega nasprotnika. Ali naj jo mar obdrži? Ali se ne pravi: Nemo alterino damno debet locupletari? Na ta način se bo njegov klient okoristil s škodo mojega varovanca, kar je vendar a parte čisto proti aequitatem naturalem. Mar ni tako, gospod župan?
Urban: Da, kaj takega ni mogoče dovoliti. Prav imate, gospod.
2. advokat:	Ampak	Justinljan	vendar
razločno trdi libro secundo Institutionum, titulo primo, de alluvione. . .
Urban: Kaj za vraga me briga, kaj pravi Justinijan ali Aleksander Veliki. Ta dva sta najbrž živela dva tisoč let prej kakor se je to zgodilo, kako torej moreta razsojati o stvareh, ki se niso zgodile v njunem času ?!
2. advokat: Upam, da blagorodni gospod župan ne bo zavračal zakonov, ki so povsod po svetu priznani.
Urban: Ne, kaj takega nisem mislil. Niste me dobro razumeli. Hotel sem samo reči.. . (kašlja) Bodite tako dobri in nadaljujte.
2. advokat: Justinijan piše do pičice tako: Quod per alluvionem agro tuo adiecit, iure gentium tibi adquiritur.
Urban: Gospod advokat, vi govorite pro-kleto hitro. Povejte mi bolj počasi! (Advo-
kat mu ponovi, toda bolj počasi). Ej, gospod, izgovorjava vaše latinščine je šmen-tano slaba. Povejte kar po domače, bo bolje uspelo. Tega vam ne pravim zato, ker bi ne bil v latinščini doma. Včasih se raz-govarjam po latinsko s svojim služabnikom ure in ure. Mar ni tako, Tine?
Tine: Ah, to vam je veselje, kadar moj gospod govori latinski. Rečem vam, solze mi stopijo v oči, ko se spomnim tega. Človeku se zdi kot bi sejal rožice, tako mu lete besede iz ust. Vrag vedi kako se more človek v tujem jeziku tako izražati. Toda dolga vaja naredi mojstra.
2.	advokat: Blagorodni gospod župan, Justinijan trdi sledeče: Kar ti voda nanese od sosedove njive ti pripada po občem pravu.	__
Urban: Seveda, v tem ima Justinijan vsekakor prav. Bil je mož poštenjak. Preveč ga spoštujem, da bi hotel njegovo sodbo ovreči.
1. advoikat: Toda, gospod župan, moj nasprotnik bere zakon tako kakor hudič sveto pismo. Pozablja, kaj pravi kmalu nato: Per alluvionem autem videtur id idici, quod ita paulatim adicitur, ut intelligi non pos-slt quantum quoque temporis momento adicitur.
Urban: Oprostita, gospoda, moram na rotovž, ker je ura že pol petih — Tine, glej, da z njima to stvar urediš.
1. advokat: Toda, gospod župan, povejte nama vendar svoje mnenje.
Urban: Gospoda, oba imata prav, vsak po svoje.
2. advokat: A kako je to mogoče, da imava obadva prav? Ce bi imel jaz prav,
bi mislil, da moj nasprotnik nima prav. Justinijan govori jasno zame.
Urban: Oprostita mi, na rotovž se mi mudi.
1. advokat:	(zadržuje Urbana). Toda pravkar sem dokazal, da je Justinijan na moji strani.
Urban: Seveda, vsekakor, Justijan je na vaši in na vaši strani. Pa čemu, za hudiča, ne poravnata svoje stvari ? Vidva ne poznata Justinijana tako dobro kot jaz. Ce trobi v dvojni rog, potem je to prav toliko kakor bi rekel: Poberita se, sleparja, in pobotajta se!
2. advokat: Gospod župan, da spoznamo pravo mnenje zakonodajalca, moramo primerjati poglavje s poglavjem. Ali ne sledi takoj v naslednjem poglavju: quod si vis fluminis de tuo praedio.
Urban: Dajta mi že mir, mojstra Skaze. Dajta si dopovedati, da moram na rotovž.
1. advokat: Samo trenutek, gospod župan! Naj še izvemo, kaj pravi Hugo Gro-tius.
Urban: Da bi vaju oba z vajinim Hugo-nom Grotiusom hudič vzel. Kaj mi mar Hugo Grotius. Tine, vrzi ju skozi vrata!
(Odideta. Tine se z nekom zunaj prepira. Takoj pridirja nazaj in spremlja ga stara ženska, v katero je preoblečen moški.)
ženska (zagrabi Urbana za vrat): kakšna gosposka je to, ki daje takšne postave, da ima mož lahko dve ženi ?! Kaj mislite, da ni več boga v nebesih?
Urban: ženska, kaj si znorela? Kdo, za vraga, bi dajal take postave?
imunim
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon fit. 20-30 — Račun Poštne hranilnice flt. 14.003.
ženska: čakaj, nesnaga, ne bom imela prej miru, dokler ti ne spijem krvi. (Tine s silo vrže žensko skozi vrata).
TRETJI PRIZOR Urban, Tine, dva meščana in lakaj
Urban: Tine, prokleto se ti bo otepalo, če boš še spuščal k meni stare ženske in advokate. Ti me morijo vsak po svoje. Pa tudi če pridejo drugi ljudje, jim moraš povedati, naj pazijo, da ne spregovore besedice latinski: reci jim, da sem se zaklel, da ne bom črhnil latinske besede in to iz določenih razlogov.
Tine: Jaz sem se tudi zaklel iz prav istih določenih razlogov.
Urban: Lahko jim rečeš, da govorim samo grški. (Nekdo trka. Tine gre k vratom in prinese velik sveženj aktov.)
Tine: Tu je sveženj aktov od upravnika. Gospod župan naj izreče svoje pomisleke, (župan sede in brska po aktih).
Urban: Tine, županovanje vendar ni tako lahka stvar kakor sem si mislil. Sam zlodej naj se znajde v teh papirjih. (Začne pisati, vstane in si obriše znoj, nato spet sede in prečrta, kar je prej napisal.) Tine!
Tine: Gospod župan?
Urban: Kakšen ropot pa delaš. Kaj ne moreš mirovati?
Tine: Saj se niti z mesta ne ganem, gospod župan.
Urban: (spet vstane, si obriše znoj, vrže klobuk na tla, nato se vsede in spet piše): Tine!
Tine: Gospod župan?
Urban: Ce ne boš miroval, ti razčesnem butico! že drugič si me spravil iz koncepta.	(Dalje	prihodnjič)
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. - Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.