"GLASILO" podjetja za oskrbovanje gospodarstva 2 odpadnimi surovinami "DINOS" LJUBLJANA Leto Y, 19. julij 1966 Številka 21 VSEBINA Rezultati poslovanja v I. tromesečju 1966 Naši problemi na republiški gospodarski zbornici Iz poročila službe za razvoj in napredek gospodarstva GŽ SRS o prometu odpadniB surovin v SR Sloveniji v letu 1965 Izvolili smo polovico novih članov v DS podjetja in svete DE, nov UO in nov komisije DS Iz zapisnikov samoupravnih organov DE podjet ja Sklepi 21. zasedanja DS podjetja in seje UO Izvolili smo nov KOSP podjetja Poslovanje komercialnega biroja V zgornji zasavski, dolini-železna je pot jrsak dan krajša ... Nove dnevnice Iz vsebine nekaterih okrožnic 0 izpraševanju vreč Drugi zbor kolektiva v Braslovčah Pridobili smo nov počitniški dom v Umagu, obetajo pa se še drugi Prevoz s combijem na relaciji Ljubljana—Malinska in obratno 0 regresih za dopuste Preselitev finančnega sektorja v nove poslovne prostore Personalne novice Slovo od dolgoletnega sodelavca Razpored dela ob sobotah v avgustu in septembru 1966 na upravi podjetja Iz časopisov delovnih kolektivov stran 1 » 2 " 5 •« lo » 13 » 14. " 17 » 18 "H 19 » £1 n 22 " 23 " 24 » 25 » 26 " 27 » 27 " 28 " 29 » 29 " 31 Urejuje uredniški odbor ti ■' - ^ Poslovni uspeli kot celote v I. tromesečju 1966 je zelo ugoden, če ga primerjamo s I. tromesečjem 1965. leta, tako po fakturirani kot po vnovčeni realizaciji. Dohodek po fakturirani realizaciji je večji za 51,1%, po vnovčeni pa 44,8%, planirani pa je presežen celo za 18,2%. Ti uspehi so tuli doseženi pri 2,4% manjšem številu zaposlenih /519/, toda pri o,4% večjem številu oseh na delu'/485/, ker je tila odsotnost za 3o,6% manjša kot v prvem tromesečju leta 1965. Eksterna realizacija po ekonomskih enotah je tila po količini v letošnjem prvem tromesečju za 1,5% nižja od lanskoletne v istem razdotju. Po vrednosti pa.je tila za 25,4% višja od lanskoletne zaradi višjih prodajnih cen po reformi. Kljuh temu pa 4 delovne enote niso dosegle lanskoletnega nivoja realizacije in to najmanj Ljubljana za 5,6%.manj in Brežice za 3,8%. Največ so presegle lanskoletno realizacijo delovne enote komercialni biro za 17o%, Kočevje za 95,9%, Ilirska Bistrica za 52,4% in Nova Gorica za 42,6% veČ kot lani. Količinski plan v prvem tromesečju ni til dosežen, vfednostni pa presežen za o,3%. Od 16 obračunskih enot ga ni izpolnilo 6, Najmanj so dosegle plans Črnomelj le 48,9%, komercialni biro 63,8% in Kočevje 68,2%. Najbolj pa so presegle Slovenske Konjice 142,8%, Trbovlje 139,2%, Novo mesto 134,1% itd. Planirano razliko v ceni smo presegli v podjetju za 18,8%. Največji presežek izkazuje de lovna--enota Trbovlje, in sicer za 81,8%, Novo mesto za 69,6%, Slovenske Konjice za 69,2% in Celje za 59,3%. Dosegle je niso 4 delovne enote, in sicer komercialni biro, ki je za 64,2% pod planom, Črnomelj za 44,6%, Kočevje za 23,8% in Kranj za '3,6%. NAŠI PROBLEMI NA REPUBLIŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI Dne 5/7-1966 je Lila seja Odbora ra razvoj in napredek gospodarstva pri gospodarski zbornici SRS. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o delu komisije za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami, katerega je podal naš direktorj. V odboru za razvoj in napredek gospodarstva so zelo ugledne osebe - gospodarstveniki; odbor vodi n.pr. Hafner ing. Matevž, direktor Železarne Jesenice, zato vas bo morda zanimalo kakšno poročilo je bilo iz-nešeno. Sporočamo še to, da je po razpravi o poročilu, v kateri je sodeloval direktor Železarne Jesenice bil sprejet sklep, da bo zbornica iskala mnenje od vseh. zborničnih svetov, v katerih so gospodarske organizacije, ki rabijo odpadne surovine, da se izjasnijo o potrebi nadaljnjega obstoja komisije za oskrbovanje industrije z odpadnimi surovinami. Poročilo o delu in problemih komisije za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami: Komisija je bila ustanovljena na iniciativo podjetij za promet z odpadnimi surovinami. V njej so bilivpoleg predstavnika ''Dinosa" ■ in "Surovine" še predstavnik Železarne Jesenice, Livarne-Maribor, Cinkarne-Celje, Papirnice-Količevo, Steklarne-Hrastnik, Predilnice-Tržič, Litostroja-Ljubljana in Kartonažne tovarne iz Ljubljane, V svojem dvoletnem delovanju je imela 4 seje. Po četrti seji je predsednik komisije prosil za razrešitev in od tedaj se komisija ni več sestajala, čeprav so se obdržali kontakti zlasti z zbrrnico vse do danes. Komisija je na svojih sejah obravnavala polletne in letne rezultate prometa z odpadnimi surovinami in sprejela več sklepov z ozirom na problematiko zbiranja in pripravljanja odpadnih surovin, z ozirom na lokacije skladišč, finansiranje mehanizacije in z ozirom aa predpise, ki so omejevali širši razmah prometa z odpadnimi surovinami. Ena prvih ugotovitev komisije je bila, da nima pregleda kakšne odpadne surovine ustvarja slovenska proizvodnja in kakšne ter koliko jih rabi ter katere ostajajo. Pripravljene anketne liste niso šle ven, ker je nekdo smatral, da so bile delovne organiza- cije že preveč obremenjene z dajanjem podatkov. Tako je komisija delala naprej le na osnovi podatkov kaj zbereta in kakšne težave imata "Dinosin "S-urovina". Kljub temu so bili sklepi kot program dela komisije prilično dober odraz stanja na področju odpadnih surovin, bili pa so prezahtdvni z ozirom na možnosti, ki jih zbornica ima, oziroma zato, ker so bili predvsem vezani na denarna sredstva. Sklepe in program dela bi bilo mogoče strniti v naslednje ugotovitve: 1/ pomembnost odpadnega blaga za industrijo'je slabo poznana, zato razvijanje te dejavnosti naleteva na posebne težave 2/ podjetja za promet z odpadnimi surovinami so premalo mehanizirana, da bi lahko industriji nudila več in boljše blago 3/ organizacija zbiranja odpadnega blaga ni dovolj močna na področju gospodinjstva, zato so določene količine in vrste odpadnega blaga še neizkoriščene 4/ neizkoriščene so tudi določene vrste odpadkov, ki nastajajo v proizvodnji, ker nimamo takšne industrije, ki bi jih rabila Sklepi na osnovi teh ugotovitev so bili v bistvu le poziv določenim organom in organizacijam. V kratkem izvlečku so ti sklepi oziroma priporočila izglodala takole: a/ industrija, ki uporablja odpadne surovine v svoji proizvodnji, naj kreditira ali sofinansira povečanje mehanizacije podjetij za promet z odpadki b/ banke naj dajejo kredite tudi podjetjem za promet z odpadki c/ občine naj ne izrivajo podjetij za promet z odpadki ih svojih središč, zla&ti ne brez povračila stroškov d/ podjetja za promet z odpadki naj razvijejo odkup odpadnega blaga na višjo stopnjo, zlasti na področju gospodinjstva e/ vsa javna informativna sredstva naj propagirajo pomembnost zbiranja odpadnih surovin za potrebe naše industrije Takšni sklepi in priporočila so bili realizirani toliko, kolikor je to uspelo "Dinosu” ali "Surovini" na račuh lastnih sredstev in sposobnosti. Industrija, ki v svoji proizvodnji rabi odpadne surovine, ni bila in ni v stanju priskočiti na pomoč s finančnimi sredstvi. Kajlepši dokaz temu je, da so samo podjetju "Dinos" dolžniki dolžni per 3o/6-1966 preko 9oo milijonov starih dinarjev in da so slovenska podjetja dolžna preko 7oo milijonov st, din. Občine še nadalje iz takozvanih turističnih, urbanističnih, sanitarnih in kdo ve kakšnih še vzrokov, izrivajo naše odkupne in zbirne baze v odročne kraje. Vsled tega moramo lastna investi- cijska sredstva tudi do 5o% trošiti v nova skladišča, namesto v novo: mehanizaci jo. Skupščinski organi še naprej sprejemajo zakone in predpise o prodajnih cenah in o različnih davkih, ki našo dejavnost tol j prizadenejo kot druge dejavnosti, celo tolj kot ostalo trgovino itd. 0 lanskih rezultatih zbiranja odpadnih surovin ne tom govoril, ker je na razpolago letno poročilo, omenil ti le nekaj splošnih ugotovitev: a/ starega železa za železarne ni toliko, kolikor ga železarne potrebujejo, čeprav je stopnja zbiranja na nivoju ostalih držav. Železarne uvažajo staro železo in večkrat prav zato niso v stanju redno prevzemati niti tega, kar zberemo doma. Zlasti ne prevzemajo železnih ostružkov, kar nam dela velike težave. Pri tem je vredno omeniti to, da je starega železa precej več kot ga dobe železarne, je pa klasirano kot uporabno staro železo in ima zato visoko odkupno oziroma prodajno oeno, tako, da ga železarne ne morejo kupovati za pretopitev. b/ Barvne kovine, zlasti baker, bron in medenina so še vedno predmet nekakšne trampe in vezane trgovine. Upamo si trditi, da so vsi odpadki barvnih kovin v prometu, toda za vse količine, ki jih odkupimo vemo že v naprej komu jih moramo prodati. Podjetja, ki rabijo izdelke iz barvastih kovin, le—te dobijo, če predhodno pošljejo določeno količino odpadkov barvnih kovin. c/ Vprašanje starega papirja je sedaj zelo zamršeno. Papirnice ga preko svojega poslovnega združenja uvažajo in izvažajo. Za izvoz se dogovarjamo tudi sami, ker nam papir zastaja po skladiščih. Kljub temu je poslovno združenje papirnic, ki v svoji proizvodnji rabijo star papir, ustanovilo lastno podjetje za zbiranje starega papirja pod naslovom Papir-servis-Unija-Zagreb d/ V suficitu so črepinje ravnega okenskega stekla, stare gume, to pa ©e opaža tudi za tekstilne odpadke Spričo tega, da komisija v svojem dosedanjem delu ni uspela bistveno zboljšati situacije na področju oskrbovanja industrije z odpadnimi surovinami in zato, ker se več ali manj konkretni sklepi niso mogli realizirati, je morda najbolj realno, da se bodoči program dela takšne ali podobne komisije zreducira na n.pr, takšno ugotovitev: odkup odpadnih surovin približati evropskemu povprečju, to je evropskemu odstotnemu razmerju lastne - slovenske potrošnje primarnih surovin. V ta namen voditi evidenco in izvajati ukrepe, ki bodo omogočili boljšo organizacijo in večjo mehanizacijo podjetij za promet z odpadki, s j^c^oojo katere naj se teži za tem, da bo tudi odkup v gospodinjstvih, dosegel višjo stopnjo”. Moje mnenje pa je, da bo komisija za oskrbovanje industrije z odpadnimi surovinami imela svojo opravičilo takr&t, kadar jo bodo na osnovi potreb zahtevale in ustanovile same industrijske gospodarske organizacije. V obratnem primeru, to je, da obstoja na iniciativo in zaradi potreb dveh slovenskih podjetij za promet z odpadki, komisija ni potrebna in predlagam, da se ukine. To svoje mnenje podpiram tudi z dejstvom, da je pro~ btematika okrog oskrbovanja industrije z odpadnimi surovinami jugoslovanska in imamo zato v jugoslovanskem merilu pri zvezni gospodarski zbornici odbor za odpadne surovine, ki je posvetovalni organ upravnega odbora zvezne gospodarske zbornice. IZ POROČILA SLUŽBE ZA RAZVOJ IN NAPREDEK GOSPODARSTVA GZ SRS 0 PROMETU ODPADNIH SUROVIN V SR SLOVENIJI V LETU 1965 Podjetji za promet z odpadnimi surovinami v Sloveniji sta v letu 1965 odkupili 123,491 ton vseh vrst odpadnih materialov ali za 5% več kot v letu 1964. Do povečanega odkupa je prišlo, pri tekstilu za 1.124 ton ali za 3o%, pri železu za 6.66? ton ali za 7%, litini za 360 ton ali za Ho in pri papirju za 224 ton ali za 1%. Pri vseh ostalih odpadnih surovinah je bil dosežen v letu 1965 manjši odkup kot v letu 1964. Posebno nizek odkup je bil dosežene pri kosteh /68% realizacije 1964/, gumi /81% realizacije 1964/ in steklu /86% realizacije 1964/. V jugoslovanskem merilu pa so bili doseženi znatno boljši rezultati kot v Sloveniji. Tako je bilo ddkupljeno vseh vrst odpadnih materialov za 139.24o ton ali za 14% več kot v letu 1964. V vseh vrstah odpadnih materialov je bil dosežen znatno večji odkup kot v letu 1964. Manjši odku kot-v letu 1964 je bil dosežen le pri kosteh, kjer je znašal odkup v letu 1965 komaj 76% realizacije v letu 1964. Delež slovenskih podjetij v celokupnem odkupu Jugoslavije se je znižal od 21,3% v letu 1964 na 19,6% v letu 1965. Že analiziramo gibanje odkupa v družbenem in privatnem sektorju v Sloveniji ugotovimo, da je bil v družbenem sektorju dosežen v letu 1965 za lo% večji odkup kot v letu 1964? medtem ko je til v privatnem sektorju dosežen za 11% manjši odkup kot v letu 2964. Iz podatkov je razvidno, da odkup v privatnem sektorju iz leta v leto močno nazaduje. Staro železo Slovenski podjetji sta v preteklem letu zbrali 88.258 ton starega železa ali za 7% več kot v letu 1964. Od tega je bilo zbrane v družbenem sektorju 69.465 ton ali 9% več kot v letu 1964, medtem ko so bile v privatnem sektorju odkupljene enake količine kot leta 1964. V Jugoslaviji je bilo v letu 1965 zbrano 469.334 ton starega železa ali za 11% več kot leta 1964. Uvoz starega železa je bil v letu 1965 za 13% manjši kot v letu 1944. Skupna poraba železa in železnih ostružkov v slovenskih žele~ zarnah je znašala 3o5 tisoč ton. Slovenske železarne so se oskrbovale iz tehle virov; - podjetja za odkup odpadnih materialov ton 99.000 - lastni odpadki železarn " 151.000 - iz uvoza " 55.000 Litina V preteklem letu je bilo zbrane litine za 7% več kot v letu 1964. Od tega iz družbenega sektorja za 4% več, iz privatnega pa za 4o%. Lito železo je vsa leta bolj ali manj deficitaren material, vendar podjetja za promet z odpadnimi materiali v glavnem zadovoljijo povpraševanju. Barvne kovine Podjetji za promet z odpadnimi materiali sta v letu 1965 zbrali 4.o52 ton vseh vrst odpadkov barvnih kovin, kar je za 1% manj kot v letu 1964. Družbeni sektor je zbral 3.9ol tono ali 96,3% privatni pa 151 ali 3,7%. Prodaja je bila v preteklem letu za 7% manjša kot v l&tu 1964, zaloge pa so razen medenine in aluminija zmanjšane na minimum. Promet in koriščenje odpadnih barvnih kovin in njegovih zlitin je pri nas precej neurejen. Ta problem.ni nov in že nekaj let se je poizkušalo urediti stanje z vrsto ukrepov, ki pa.niso prinesli pričakovanih rezultatov. Razlogov..za .ta .neuspeh je več. Bistveni razlog pa je nespoštovanje poslovnih odnosov med ve-limi potrošniki barvnih kovin, predelovalno industrijo in trgovino. Tekstil Odkup tekstilnih, odpadkov v SR Sloveniji je hil v preteklem letu za 224 ton ali 3o% večji kot v letu 1964. Vendar se je odkup povečal le v družbenem sektorju, dočim je v privatnem sektorju znatno padel. Prodaja tekstilnih odpadkov se je povečala za 2%, dočim so zaloge porasle za 19%. Problem je pri odkupu tekstilnih odpadkov iz privatnega sektorja, ki iz leta v leto močno nazaduje. Papir V letu 1965 so odkupna podjetja zbrala samo za 1% več starega papirja kot v letu 1964. Zaloge so znatno nižje v primerjavi z letom 1964, kar je posledica vse večjega povpraševanja industrije po starem papirju.' Papirni odpadki so za železom najpomembnejša vrsta odpadkov in predstavljajo cca 13% vseh odpadnih materialov. Z izgradnjo tovarnj za predelavo papirja in s povečanjem kapacitet v obstoječih tovarnah se povpraševanje po starem papirju iz leta v leto veča. Četudi je odkup v preteklem letu nekoliko več ji.so potencialne možnosti odkupa starega papirja še velike. Še vedno ostaja veliko starega papirja poredvsem v gospodinjstvih. Naša industrija bi v celpti krila svoje potrebe, če bi se zajeli vsi neaktivirani viri. Povečanje odkupa papirja se skuša doseči z acijami preko šol, mladinskih organizacij ali z neposrednim odkupom po hišah. Po navedbah podjetpj za promet z odpadknimi materiali je odkup v gospodinjstvih zelo drag, in se skoraj ekonomski ne splača. Steklo Odkup starrih črepinj se je v letu 1965 v primerjavi z letom 1964 bistveno zmanjšal. Podjetji za promet z odpadnimi surovinami tta v preteklem letu odkupili za 14% manj steklenih črepinj kot v letu 1964. Struktura odkupa kaže na to, da so bile v družbenem sektorju zajete skoraj vse razpoložljive količine /99,6%/, dočim je znašal odkup iz privatnega sektorja le 0,4%. V letu 1965 je bilo za 9% več prodanih steklenih črepinj kot v letu 1964, zaloge pa so ostale na nivoju leta 1964 in so znašale 1.348 ton. Za potrebe naših tovarn je bilo v letu 1965 uvoženo 2.465 ton steklenih črepinj. Nizka prodajna cena črepinj stekla in sorazmerno draga manip' pulacija sta verjetno vzroka, da se s to vrsto surovin ukvarjata v Jugoslaviji v glavndm le dve podjetji in to Dinos iz Ljubljane in Fenix iz Zagreba. Guma Že nekaj let je stara guma odpadek, ki ga industrija gume ne uporablja. V zadnjem času se uporablja predvsem za kurjavo v apnenicah, V preteklem letu je bilo odkupljenih v Sloveniji za 19% manj stare gume kot v letu 1964. Zaloge so ostale iste, prodaja pa je nekoliko porasla. V letu 1965 je bil dosežen ugoden sporazum med industrijo gume.v Humi in podjetji za promet z odpadnimi surovinami. Lahko računamo, da se bo perspektivno situacija verjetno izboljšala, ker podjetje v rumi povečuje kapacitete za predelavo gume. Kosti Problem odkupa kosti je še vedno dokaj delikaten, ker imajo odkupna podjetja težave s sanitarno inšpekcijo, ki zahteva posebna skladišča, muhotesne vozove, kostnice itd. V preteklem letu je bilo zbranih 786 ton kosti, kar je za 32% manj kot v letu 1964. Odkup se je v družbenem sektorju povečal, medtem ko je v privatnem sektorju izredno padel, V letu 1965 je bilo prodanih za 33% manj količin kosti kot v letu 1964, zaloge pa so se v primerjavi z letom 1964 povečale za 35%. Uvoženih pa je bilo 3o21 ton kosti. Podjetji za promet z odpadnimi materiali sta nezainteresirani za odkup in zbiranje kosti zaradi sorazmerno velikih investicij, ki jih zahteva skladiščenje in manipulacija ter nizke prodajne cene. Iz pregleda, ki temelji na zaključnih računih obeh navedenih podjetij, je razviden v letu 1965 porast celotnega dohodka za 22,3%« To povečanje kože na boljši finančni uspeh v letu 1965 kot v letu 1964. Upoštevati moramo, da se je število zaposlenih sicer delno povečalo, vendar se je delež porabljenih sredstev v celotnem dohodku znižal s 68,3% v letu 1964, na 67% v letu 1965. Za obe gospodarski organizaciji je značilno, da imata precej višjo fakturirano kot plačano realizacijo. Skupno so 'se terjatve kupcev povečale v letu 1965 na l,oo2.5ol tisoč st. din / v letu 1964 so bile 499.892 tisoč st. din/ ali za lo4,5%. Omenili bi še nekaj podatkov za vsako gospodarsko organizacijo posebej; "Surovina" Maribor ima nižji celotni dohodek kot "Dinos" Ljubljana, vendar nekoliko boljše finančne rezultate. V "Surovini" znaša porast celotnega dohodka 32,2%, v "Dinosu" pa 16,5%. Podoben odnos zasledimo tudi pri neto produktu, do~ hddku za razdelitev in pri skladih. Pri vsem tem pa moramo poudariti, da je treba večji porast posameznih kategorij celotnega dohodka v podjetju "Surovina" pripisati tudi za lo,l% višjemu številu zaposlenih, medtem ko se je število zaposlenih v "Dinosu" povečalo za 2%. Iz navedenega je razvidno, da je podjetje "Dinos" doseglo svoje finančne rezultate ob večjem intenzivnem gospodarjenju kot gospodarska organizacija "Surovina". V naslednjem pregledu navajamo nekatere finančne, .rezultate v odnosu na enega_zaposlenega v tisoč S din SIE07INA Maribor . DINOS Ljubljana T%T\ 1965 Indeks 19^5 19b'!> Indeke 0______ 1 3 4 5 6 ~ Faktur.realizacija Celotni dohodek Neto produkt bruto oseb.dohodki Neto oseb.dohodki Skladi Število zaposlenih 4.978 6.224 125,o 4.726 5.678 12o, 1 1.489 1.966 132,o 7o7 988 139,7 41o 593 144,6 345 517 149,9 4o7 448 llo,l 6.7o4 8.131 121 6. o6l 6.934 114 1.93o 2.o53 lo6 99o 1.253 127 576 767 133 361 345 96 535 545 lo2 Iz prikazane tabele je razvidno, da je gospodarska organizacija "Surovina" Maribor dosegla v letu 1965 na zaposlenega splošno nižje rezultate kot "Dinos" Ljubljana, vendar pa znatno več sredstev za sklade. Tako znašajo skladi na zaposlenega v Surovini leta 1965 517 tisoč S din, a v Dinosu le 345 tisoč S din. IZVOLILI SMO POLOVICO NOVIH ČLANOV V DELAVSKI SVET PODJETJA IN SVETE DELOVNIH .ENOT, NOV UPRAVNI ODBOR IN NOVE KOMISIJE DS 31. maja 1966 smo izvolili v delavski svet podjetja in svete delovnih enot polovico novih članov. Letos se je prvič začelo izvajati načelo ustave in statuta podjetja, da je treha vsako leto izvoliti polovico novih članov v organe samoupravljanja. Priprave na volitve so v vseh enotah, kjer so bile volitve, bile dobre, saj so sindikalne organizacije pravočasno opravile politično delo za izvedbo volitev. V delavski svet podjetja smo izvolili; Ivana .Čavleka iz PE Ljubljana, vodja stiskalnice za pločevino Staneta Domitra, iz PE Ljubljana, glavni skladiščnik Petra Kamnikarja iz PE Ljubljana, poslovodja Danila Jančiča z uprave podjetja, direktor komercialnega sektorja Eranca Berčiča iz mehanične delavnice, visoko kvalificiran orodjar Zalko Handiu iz ^ortirnice, materialni knjigovodja Franca Čakša iz PE Celje, šofer Ivana Matjaža iz PE Celje, nabavljaš - mehanik Jožeta Horvata iz PE Murska Sobota, poslovodja Franca Kološo, iz PE Maribor, šofer - mehanik Bojana Zorca iz TO Bohova, vodja TO Na prvi seji DS so bili potrjeni vsi mandati novo izvoljenih članov. Za predsednika DS je bil izvoljen tov. Danilo Jančič, za njegovega namestnika pa tov, Franc Zoher. Delavski svet je na seji 14. junija 1966 izvolil za člane upravnega odbora.podjetja naslednje delavce; Tatjano Erženovo, šef fakturnega oddelka uprave podjetja Martina Tesovnika, vodja EE Ljubljana Lazarja^Fortuno, skladiščnik PE Koper Franca Žoherja, vodja EE Maribor Jožeta Ureka, delovodja TO Bohova Antona Dečmana, poslovodja PE Jesenice Franca Berčiča, mehanična delavnica Karla Sanaborja, vodja EE Nova Gorica Stane Koman, glavni direktor je član UO po svojem položaju Za namestnike članov UO so bili izvoljeni; Rafael Trtnik, poslovodja PE v Živinozdravski in Kolezijski Janja Pokovec, vodja Sortirnice Jože Horvat, poslovodja PE Murska Bohota Djuro Vojin, šofer EE Ljubljana Bojan Zorec, vodja TO Bohova Marija Kunilo, vodja ekonomata Albin Strgar, vodja mehanične delavnice Anton Golja, ..referent, strojne službe uprave podjetja Ha prvi seji UO je bil za predsednika izvoljen tov. Jože Urek, za njegovega namestnika tov. Brane Berčič. Delavski svet je izpopolnil z izvoljenimi člani tudi svoje komisije in bodo te delovale v naslednjem sestavu! Komisija za plan in delitev; Brane Berčič kot predsednik Janez Ramovš kot član Jože Horvat kot član Bojan Zorec kot član Martin Tesovnik kot član Komisija za organizacijo podjetja; Brane Žoher kot predsednik Anton Gregorič kot član Anton Plešec kot član Janja Pokovec kot član Jože Mirnik kot član Komisija za tehnično in zdravstveno varnost pri delu; Peter Kamnikar kot predsednik Ivanka Mezek kot član Jože Šmelcer kot član Anton Golja kot član Andrej Vadija kot član Komisija za življenjsko raven delavcev; Mimi Žagar kot predsednik Jože Mejak kot dan Jože Čavlek kot član Terezija Galof kot član Brane Kološa kot član Komisija za izobraževanje in delovna razmerja; Brancka Prosenc kot predsednik Alojz Rutar kot član Nada Uršič kot član Brancka Kurent kot član Jože Urek kot član Komisija za vodenje postopka zaradi kršitve delovne dolžnosti Stane Domiter kot predsednik Dju*ro Vojin kot namestnik predsednika Janez Jamšek kot član Prano Krajšek kot namestnik člana Člana in namestnika vedno imenuje za vsak primer sindikalna organizacija, iz katere član je kršil delovno dolžnost. Komisija za prošnje in pritožbe; Olga Gregorčič kot predsednik Bojan Inkret kot član Nada Urbančič kot član V svete delovnih, enot so bili izvoljeni? delovna enota Ljubljana Ludvik Jordan, Stane Domiter, Zdravko Zorko in Prane Tonejo, delovna enota uprava podjetja Tatjana Eržen, Francka Prosenc, Nada Binter, Sonja Hočevar delovna enota Sortirnica Ljubljana? Ana Janič, Alojz Žagar delovna enota Celje? Alojz Bernjak, Prane Božnik, Karl Hotko, Milica Leskošek in Štefka Skamen. delovna enota Maribor; Andrej Habuš, Prane Kološa, Jožica Kranjc, Anton Leber, Jože Stupan, delovna enota TO Bohova? Ivan Stanjko, Prane Golc in Milka Pipenbaher V prihodnji številki bomo objavili imena vseh izvoljenih predsednikov svetov delovnih enot in kolektivov, kjer se svet delovne enote ne voli. IZ ZAPISNIKOV SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELOVNIH ENOT PODJETJA SORTIRNICA TEKSTILA LJUBLJANA, 9. seja, dne 5/1-1966 - niso imeli .pripomb na pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, razprava pa je potekala o ki ga mora sortirnica odvajati za upravo podjetja - razpravljali so o akcijskem programu podjetja in sklenili, da preidejo v eno izmeno in tako sprostijo delovno mesto enega vodje izmene. DA bodo zaostrili vprašanja prihajanja in odhajanja z dela in poskušali nabaviti signalno uro skupaj z EE Ljubljana - sklenili so, da se na delovno mesto skladiščnika imenuje tov. Ivanko Mezekovo - da se povečajo osebni dohodki vratarju in kurjaču Kremžarju - da bodo v balirnici uvedli dve izmeni, ko bodo dobili viličarja za dviganje bal - da se staro dvigalo za bale lahko proda DELOVNA ENOTA NOVO MESTO, dne 6/5-1966 - razpravljali so o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in ugotavljali, da ne morejo preiti na normo in akorde, ker vsi delavci delajo vse - da naj bi se vodje delovnih enot nagrajevalo po dosedanjem sistemu, ker bi preveč ali premalo zaslužil, če bi bil nagrajen od ustvarjenega dohodka /?/ - na predlog o novem statutu podjetja niso imeli pripomb. DELOVNA ENOTA ILIRSKA BISTRICA, dne 19/5-1966 - razrešili so Franca Kruha kot predsednika zbora delovnega kolektiva in izvolili Dušana Lemaica za novega predsednika - obravnavali so rezultate i^oslovanja v I. tromesečju in ugotovili, da so slabi, V zvezi s tem so sprejeli sklepe, ki naj v II. tromesečju dajo boljši rezultat poslovanja - sklenili so, da komercialisti ne morejo dobiti 15% razliko v ceni za posle, ki so že utečeni in za katere obstojajo letne pogodbe. Za takšne posle jim pripada le 75% razlike v ceni - da 15% razlike v ceni, ki jo bodo prejemali komercialisti zajema tudi vse dnevnice in potne stroške za razdalje nad 5o km - da morajo komercialisti uporabni material, ki so ga kupili prodati najkasneje v 3 mesecih, sicer ga bodo morali plačati sami - da se s tov. Čabri janom sklene pogodba, s katero bo postal pogodba^ s katero bo postal pogodbeni odkupovalec - da tov. Zicu ne pripadajo dnevnice za delo na Reki, da mu bodo za vožnje določili pavšal - razpravljali so o upokojitvi tov. Franca Kruha in.Antoloviča - sklenili so, da bodo odslej rezilcem z avtogenim aparatom plačevali za rezanje železa na kvaliteto VFP po 2,25 st, din. za kg, za rezanje na daljše kose pa l,9o st. din za kg - ugotovili so potrebo po motornem kolesu za PE Pivka, ker je precej oddaljeno od Pivke same DELOVNA ENOTA LJUBLJANA, dne 2o/6-1966 - potrdili so mandat novim članom DS DE, in sicer Stanetu Domitru, Ludviku Jordanu, Zdravku Zorku in Francu Tonejcu - za predsednika DS DE so izvoli tov. Staneta Domitra, za namestnika pa Ludvika Jordana - sklenili so, da se izplača polovica. še neizplačanih osebnih, dohodkov, ki so ostali nerazdeljeni po prvem tromesečju obračunu - sklenili so zaprositi tov. Janeza Ramovša - ekonomista, direktorja tehničnega sektorja pri upravi podjetja, da ugotovi če so akordne postavke v skladu z delitvijo ostalih osebnih dohodkov - sklenili so obravnavati vprašanje povračila stroškov za prihod na delo tudi onim, ki se vizijo na delo s kolesom, na masovnem sestanku - zadolžili so direktorja DE Martina Ješovnika, da bo s tov. Ramovšem proučil vprašanje povišanja akordne postavke za balinanje starega papirja - nagradili so odkupovalce odpadnega papirja po domovih, ki so v rednem delovnem razmerju s 362.ooo,- st. din, katere bodo medsebojno razdelili na osnovi opravljenih avtour - nagradili so tov. Simona Gregorčiča za izredno prizadevnost s 7o,ooo.- st. din, tov. Janeza Rakarja pa s 5o.ooo.~ st. din SKLEPI 21. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA, KI JE BILO 14/6-1966 V LJUBLJANI in 21. SEJE UPRAVNEGA ODBORA, KI JE BILA 6/7-1966 Na tem zasedanju so člani delavskega sveta? - potrdili zapisnik 2o, zasedanja delavskega sveta - potrdili mandat novim članom delavskega sveta - izvolili tov. Danila Jančiča za novega predsednika delavskega sveta - izvolili tov. Franca Žoherja za namestnika predsednika de- lavskega sveta - izvolili nove člane v komisije delavskega sveta podjetja - razrešili star in izvolili nov upravni odbor - potrdili poročilo o periodičnem obračunu za prvo tromesečje leta 1966 - zadolžili vse delovne enote, ki imajo preplačilo osebnih, dohodkov, da do kraja polletja store vse za tolikšno povečanje dohodka, da se bodo preplačila pokrila - zadolžili vse delovne enote, ki niso izpolnile plana, da do kraja polletja store vse, da bodo svojo plansko polletno obveznost izpolnile - zadolžili novo komisijo DS za plan in delitev dohodka, da s pomočjo strokovnih služb podjetja prouči par dobrih in par slabih delovnih enot ter o vzrokih aa njihove različne rezultate poroča delavskemu svetu - sklenili, da je treba poslati EE Ljubljana pismen odgovor na vprašanje tov. Kamnikarja, zakaj ima uprava podjetja toliko sredstev še za razdeliti na osebne dohodke. Odgovor je treba sestaviti na osnovi razprave o tem vprašanju - sklenili, da se zaradi dvomljive pravilnosti 3-mesečnega obračuna z izplačilom še neizplačanih osebnih dohodkov počaka, do zaključka prvega polletja, ko bodo rezultati poslovanja 'zanesljivejši. Do tedaj se lahko razdeli le polovica še neizplačanih osebnih dohodkov - soglašali so vsi, da si delovna enota Koper deli dohodek po ključu 85:15 v škodo skladom - soglašali so, da se o posebni delitvi dohodka na sklade in osebne dohodke za delovno enoto Maribor razpravlja ob polletnem periodičnem obračunu - soglašali, da se o reorganizaciji delovne enote Črnomelj v skladišče poslovne enote Novo mesto razpravlja ob polletnem periodičnem obračunu - soglašali, da se v Mostu na Soči ustanovi izpraševalnico vreč in v ta namen odobrili investicije v višini 4 milijone starih dinarjev ’ . - soglašali, da se naš dom na.Pohorju že letos dvigne in popravi, da se odkupi parcelo v Savudriji za kasnejšo izgradnjo počitniškega objekta, in da se takoj odkupi počitniško hišico v Umagu - soglašali, da se sredstva potrebna za realizacijo prejšnjega sklepa črpajo iz skupnega sklada za osdbne dohodke, ki je' namenjen za posebno nagrajevanje, in sicer v višini 4,285.27o,- st. din, ki so ostala neizkoriščena v prvem tromesečju - soglašali s predlogom KOSP, da naši delavci dobijo regres za letne počitnice s tem, da je regres odvisen od zaslužka ki pride na posameznega člana njegove družine. Tako je mogoče dobiti regres za počitnice na Malinski od l.loo,- do 2.3oo.- st, dinj v Kopru, Pohorju in Umagu po l.ooo,- st. din in v drugih domovih po 1.15o,- st, din na dan in na osebo in največ za lo dni. - soglašali so s predlogom odbora za srečanje kolektiva v Braslovčah in da se v ta namen lahko potroši l,5oo.ooo,-st* din iz sklada skupne porabe in sklada za izredno nagrajevanje, ki so prenešena iz leta 1965 v letošnje leto - soglašali so, da se s podjetjem Otpad-Kula sklene pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju - soglašali so s predlogom, da dohodek, ki ga DE ustvari na področju druge DE brez soglasnosti le—te avtomatično pripada DE na-, področju, katere se je blago kupilo. V zvezi s tem je treba dopolniti 'pravilnik o delitvi dohodka - soglašali so, da je treba v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, določilo, ki govori o tem, kako se obračunavajo komercialisti komercialnega biroja, spremeniti tako, da ne bo v nasprotju s prakso - soglašali so, da se zaprosi za novo registracijo polnega naslova in predmeta poslovanja našega podjetja. Skrajšano ime podjetja Dinos pa naj ostane - soglašali so, da se podeli tov. Jožetu Piklu loo.ooo,- st. din- nagrade za njegove dosedanje uspehe v DE in njegovo dejavnost v organih samoupravljanja ter v KOSP - soglašali so, da se podeli tov. Tonetu Plešcu 4o.ooo.- st. din nagrade za dobro izvedeno organizacijo dopolnilnih volitev v organe samoupravljanja - soglašali so, da se podeM značka podjetja tov. Martinu Tesovniku starejšemu, ki je v pokoju in, ki je dolga leta uspešno vodil DE Ljubljana - soglašali so, da se povečajo sredstva za nakup pisarniških strojev, pisarniške opreme in drobnega tehničnega orodja za l,8oo,ooo.- st. din, in sicer za nakupi a/ električnih seštevalnih strojev za DE v Živinozdravski in Kurilniški v Ljubljani, v DE Ilirska Bistrica in za upravo podjetja b/ električnega računskega stroja na 4 operacije za DE Maribor c/ portabel pislani stroj za DE Slovenske Konjice in upravo d/ Ido eno omaro za DE Kovo mesto in Škofjo Loko e/ eno tehtnico za PE Škofja Loka f/ dve plinski peči za DE Maribor g/ telefonske aparate za DE Dravograd in Ludbreg, napravo za čiščenje tal v upravi podjetja /bikser/ in za nakup podaljškov omar v upravi podjetja - odobrili so 3,3oo.ooo.~ st. din za plačilo trgalnega stroja za TO Bohova - odobrili so l,ooo.ooo.- st. din za ureditev garderobe in sanitarij na PE Škofja Loka - soglašali so, da se iz načrta letošnjih investicij črta plačilo ene nove paketirke za pločevino in da se sredstva uporabijo za nakup drugih osnovnih sredstev - odobrili so direktorju podjetja in tov. Danilu Jančiču potovanje v Italijo zaradi nabave novih preš za stiskanje papirja, izvoza starega papirja in predelave starih tračnic v betonsko železo - razšreill so dosedanji uredniški odbor našega "Glasila" in izvolili novega v sledečem sestavu; Stane Koman Danilo Jančič Stane Mancini Venčeslav Vetrovec Janez Ramovš Janez Jamšek Na 21. seji je upravni odbor izvolil za svojega predsednika tov. Jožeta oreka, za namestnika pa tov. Franca Berčiča. Na tej seji je tudi določil višino dodatka za posebne pogoje dela vodjem delovnih enot, poslovodjem poslovnih enot ter komercialistom v sklpu (delovnih enot ter razpravljal o personalni problematiki na upravi podjetja. IZVOLILI SMO NOV KOORDINACIJSKI ODBOR SINDIKALNIH PODRUŽNIC PODJETJA - KOSP Na zboru kolektiva 18/6-1966 v Braslovčah je predsednik KOSP tov. Jože Piki podal kratko poročilo o delu tega odbora v njegovi mandatni dobi. Kljub težavam, ki so spremljale delo odbora, so bili v delu doseženi dokajšnji rezultati, saj to povedo podatki o izvršitvi plana in vsakoletno povečanje obsega prometa tako po količini kot vrednosti. Razpiarljal je o važnejših ključnih vprašanjih in tudi sprejel stališča, ki so predstavljala osnovo za razpravo po sindikalnih podružnicah. Po predhodni razpravi s sindikalnimi podružnicami je bil izvoljen nov kooerdinacijski odbor sindikalnih podružnic podjetja v naslednjem sestavu; Ivan Dečma$ iz Trbovelj, Jože Petrina iz N0vega^mesta, Andrej Vadija iz Maribora, Jože Urek iz Bohove, Franc Šebenik iz Sortirnice,- Pavla Gruden iz Nove Gorice, Alojz Guček iz Brežic, Justina Maraspin iz Kopra, Anton Golja iz Ljubljane, Peter Grabrijan iz Kočevja, Jože Sedmak iz Ilirske Bistrice, Tone Dečman iz Kranja in Venčeslav Kolar iz Celje. Člani bodo na prvi seji izvolili svojega predsednika in tajnika. Akcijski program, ki ga je sprejel delavski svet podjetja, bo prav gotovo osnova za načrt dela, ki ga bo sprejel novoizvoljeni koordinacijski odbor. Uspeh, dela odbora pa bo v mnogočem odvisen od aktivnosti vseh članov kolektiva. POSLOVANJE KOMERCIALNEGA BIROJA Komercialna služba se je v zadnjih dveh letih pri našem podjetju močno razširila in povečala. Organizacijski sestav te službe, katerega nameri je bil koordinirati in voditi enotno komercialno politiko celotnega podjetja, je v posameznih dejavnostih prerasel svoje meje. Promet, katerega je ustvarjala komercialna služba pri upravi, se je posebno vodil kot 03. Ta oblika dela se je pokazala preozka, ni bilo več zadostnega pregleda in koordiniranega dela, zato je bil sprejet predlog, da se ustanovi posebni oddelek s samostojnim obračunom pod imenom "Pinos - komercialni biro". V delo komercialnega biroja so vključene sledeče dejavnosti; 1/ prodajalna v Šentvidu 2/ centralno skladišče barvnih kovin 3/ predstavništvo v Zagrebu in Beograd 4/ demontaža in kaaacija V tem oddelku je sedaj zaposlenih rddno 11 delavcev. Prodajalna v Šentvidu; V vseh tovarnah in podjetjih se pojavljajo razni viški reprodukcijskega materiala, ostanki raznih materialov, ki so za finanlni izdelek neprimerni, so pa še vedno uporabni za druge namene. Vse take materiale odkupujemo in prodajamo naprej zainteresiranim potrošnikom. V preteklem letu je imela trgovina okoli 4o milijonov starih dinarjev prometa, v letošnjem letu pa mesečno 3-4 milijone starih dinarjev. Centralno skladišče barvnih kovin; a/ zbira vse barvne kovine, vodi evidenco celotno zbranega materiala, disponira po sklenjenih pogodbah in potrebah posameznim podjetjem b/ posluje z večjimi livarnami kot so Bor, Svetozarevo, Šabac, Mariborska livarna itd. Tem večjim livarnam odpremi ja odpadne barvne kovine v korist še v naprej določenih podjetij, odvisnih od njihovih finalnih izdelkov c/ vse odvisne količine barvnih, kovin in kovine, ki so po kvaliteti manjše vrednosti, daje skladišče v sortiranje, čiščenje ter ponovno prelivanje, nakar jih vračamo nazaj industriji. Predstavništvo v Zagrebu in Beogradu; Obe predstavništvi navezujeta stike z raznimi podjetji in ustanovami in zastopata naše podjetje v ostalih republikah. Posredujeta prodajo in nakup raznega materiala, pripravljata večje pogodbe in sklepata s soglasnostjo uprave podjetja večje aranžmaje. Demontaža in kasači ja; Ekipa, ki vrši kasači jo, reže predvsem stare železniške vagone, lokomotive in tračnice in razne železne objekte. Po nakupu železniških prog se je ekipa zelo povečala. Nova večja demontažna ekipa sedaj maši progo na relaciji Eateče-Planica, V pisarni komercialnega biroja se evidentira in knjiži promet vseh sektorjev biroja, potrjujejo sklepi in dogovori in izstavljajo vsi potrebni dokumenti za sprejem in odpremo blaga. Komercialni biro preko predstavnikov in trgovine oskrbuje poslovne enote z raznim materialom, pomaga pri večjih nakupih in prodajah. Biro je pričel redno poslovati šele s 1/4-1966.in še nima dovolj uglajenega poslovanja. Veliko je še odprtih in nerešenih problemov, batere bomo v drugm polletju skušali rešiti in ob zaključku leta prikazati uspeh komercialnega biroja V ZGORNJI ZASAVSKI DOLINI ŽELEZNA JE POT VSAK LAN KRAJŠA ... Ni dolgo tega, ko je po^najlepši dolini naše Gorenjske odmeval ropot in žvižg vlakov. Železni knjiček se je ponosno prebijal po dolini in sem in tja skočil preko bistre Save in pogosto prečkal vijugasto ozko manjvredno cesto. Prišel je čas in s časom ljudje, ki so se odločili in sklenili, vijugasti poti postaviti slavoloke, lepo železno traso pa opustiti in končno, da ne bi delala sramote, čimprej porušiti. Podjetje "Dinos” je s kupoprodajno pogodbo v mesecu juniju odkupilo ves zgornji del proge, to so tračnice, drobnotirni material, pragove in mostove na vsej progi. S pogodbo se je naše podjetje obvezalo, da bo vsa -demontaža izvršena v lastni režiji in zaključena še v tem letu. Železniška proga, ki je namenjena za rušenje, to je od železniške postaje Hrušica do državne meje v Ratečah, je dolga 29 kilometrov. Ha omenjeni progi je veliko železniškega materiala še uporabnega, zato se istočasno sortira in vse kar je še uporabno, proda nazaj železnici. Z rušepjem proge se je pričelo 2o. junija, tik ob državni meji. Začetek je bil najtežji del proge, ker je bila proga precej zaraščena z grmičevjem. Preskrbeti smo si morali posebno dovoljenje za obmejni pas, stalno so nas nadzorovali obmejni stražarji in delo samo ni še steklo tako kot bi moralo. Kmalu so bilg zečetne težave premagane in v 5 dneh smo se z rušenjem proge približali železniški postaji v Ratečah. Pri demontaži proge je danes zaposlenih 22 delavcev, ki dnevno porušijo in presortirajo okoli 6oo metrov proge. Stanujejo v zapuščeni železniški postaji, hranijo pa se v počitniškem domu. Delali so vse dneve, razen za praznik borcev, ko so imeli 2 dni prosto. Delo na demontaži proge vodi tov. Šušteršič Viktor, ki je v začetku pokazal, da kljub pomanjkljivim orodjem in slabim tehničnim pripomočkom uspešno napreduje in upa, da bo v pogodbenem roku zaključil delo. Obseg, dela, katerega je prevzelo naše podjetje, zahteva od vseh nas mnogo truda in skrbi, saj se vsak dan pojavljajo novi problemi. Za vse ljudi, ki delajo aa progi je treba skrbeti, da so tehnično in higiensko zaščiteni, za hrano, za prenočišča, za pravilni razpored dela itd. Material odpremi jamo po železnici in kamionih. Organizirali smo posebno tehniko nakladanja in izkoristili za ta namen naš Coles, ki je že dalj časa nepokreten, toda kljub temu koristno služi svojemu namenu. Kupili smo tudi traktor Unimog za prevoz malih vagončkov in prevoz samega materiala. Pru rušenju proge moramo upoštevati vse varnostne prddpise o zavarovanju pri demontaži sami, nakladanju, pri prevozih, posebno pa na cestnih; prelazih in na progi, ki teče vžporedno s cesto. Bilo je že vrsta komisij s Cestne uprave, Prometne varnosti, Železnice, Pošte itd. Potrebna so bila razna dovoljenja od raznih institucij, upoštevati smo morali njihove želje, predloge in predpise. Mostovne konstrukcije bomo skušali prodati na kraju samem, kolikor pa nam ne bo to uspelo, bomo tudi te pričeli rezati, oziroma boljše konstrukcije razkovičili in odpeljali. Za de-montažo mostov bo treba sestaviti boljšo tehnično ekipo, ker je to delo težje in zahteva boljši strokovni kader. V načrtu je, da v letošnjem letu porušimo celotno progo, mostove pa kolikor ne bi uspeli v tem letu, porušimo v prvi polovici prihodnjega leta. Podjetje "Dinos" je odkupilo tudi železniško progo Daklo-Tržič, demontaža te proge bo precej lažja, mora pa se zaključiti tudi v tem letu. Istočasno je naše podjetje odkupilo tudi ves za železnico neuporabni material na progi Brezovica-Vrhnika. To progo demontira železniško podjetje samo, tirnice in drobnotirni material pa odkupujemo postopoma na depoju v Brezovici. Neuporabne železniške pragove bomo prodajali za kurivo, dobre pragove pa odkupi železnica nazaj. Del teh bomo prodali za izgradnjo industrijskih tirov. Zavedamo se, da je ta posel velikega obsega in da bomo sami z uspešnim delom dvignili ugled našega podjetja in si še v naprej zagotovili večje trgovske aranžmaje. NOVE DNEVNICE Z novim Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov je bil spremenjen dosedanji način izplačevanja dnevnic. Da bo vsem bolj jasno, kako je po novem, prečitajte ta sestavek! Od 1/6 dalje imamo v podjetju le dve vrsti dnevnic. Do prve kategorije; to je višje dnevnice, so upravičeni vsi vodilni delavci v podjetju, vsi poslovodje z nad 5 zaposlenimi in šef revizijske službe na upravi. Vsi ostali delavci pa so upravičeni do druge višine dnevnice. Dnevnica se deli na 3 dele in je namenjena le za pokrivanje stro-škof prehrane in prekomerno uporabo obleke. Za potovanja, ki trajajo več kot pet ur in je bilo začeto po lo uri, pripada delavcu 1/3 dnevnice. Obračun dnevnic je s tem pravilnikom postal enostavnejši. Zahtevek po izstavitvi potnega naloga pa je vezan na predhodno pismeno obrazložitev. Za potovanje nad 12 ur pripada delavcu cela dnevnica. Za ostanek časa nad 24 ur se 1/3 dnevnice ne more priznati, ker je namen tretinske dnevnice le stimulirati kratka poldnevna službena potovanja. Za ostanek časa nad 24 ur se prizna le 2/3 dnevnice, če je ostanek časa večji kot 8 ur in manjši kot 12 ur. Višina dnevnice je naslednja? I. vrsta M H • vrsta 1/3 dnevnice od 5 do 8 ur 15,oo N din 12, oo N din 2/3 dnevnice od 8 do 12 ur 3o,oo N I din 24, oo N din cela dnevnica nad 12 ur 45,oo N din 36, oo N din Za prenočevanje se prizna delavcu ne glede na to ali mu ; pada višja ali niš ja dnevnica enak znesek o! predložitvi ustreznega računa za spanje. Več kot 3o N din se za prenoči šče ne povrne. IZ VSEBINE NEKATERIH OKROŽNIC 0 okrožnicah., I-S-4o/41 SK/VK z- dne 7/6-1966 - da ne spadajo v "rešeno pošto", temveč v posebne mape, ki bodo vedno pri roki 0 službenih potovanjih, I-S-4o/42 SK/VK z dne 7/6-1966 - da je treba napisati obrazložitev, zakaj je potrebno opra viti službeno potovanje, a po vrnitvi še poročilo o rezu! tatih službenega potovanja. Brez obrazložitve in poročila dokumentacijo o službenem potovanju zaradi obračuna ni po-polna in se stroški ter dnevnice ne smejo izplačati 0 avtogumah za izvoz, II-S-4o/4o DP/ID z dne 3/6-1966 - da naj se avtogume, ki imajo celo platno deponirajo na posebnem prostoru in ko jih. bo vsaj za en kamion, je o tem treba obvestiti komercialno službo v Ljubljani, Dimenzije, ki bi šle v izvoz, so napisane v okrožnici. Cena je ze^o ugodna. O avtogumah za projektiranje /nalitje/, II-S-4o/44 DP/ID z dne I3/4-I9blb da Pabrika guma Remont iz Požarevca kupuje avtogume s celim platnom po 0,60.- N din fco nakladalna postaja, da jih. je treba odbrati po dimenzijah in da se pošiljke lahko kompletira iz več poslovnih enot za eno vagonsko pošiljko Vse ostale avtogume se bo še naprej odpremijalo v Industrijo gume - Ruma 0 IZPRAŠEVANJU VREČ Pred kratkim smo s Tovarno cementa "15. september", Anhovo, sklenili kooperacijsko pogodbo o čiščenju vreč. Ob pogoju, da Anhovo opusti dosedanjo izpršševalnico vreč v okviru svojega podjetja, se obvezujemo postaviti na lastne stroške novo izpraševalnioo v Mostu na Soči. Obrat bo opremljen s stroji iz Nahovega, ki jih bomo od tovarne odkupili, obenem pa nam bo prepuščala vse izpraznjene vreče, ki jih zbirajo iz dobav azbesta. Strojno čiščenje je v bistvu krtačenje vreč med obloženimi valji. Za odvajanje azbestnega prahu in vlaken so na strojih montirane sesalne naprave, ki omogočajo znosnejše delovne pogoje. S čiščenjem pridobimo iz domala neuporabne embalaže azbesta znatne količine vsestransko uporabnih vreč, zlasti za polnjenje žitaric, močnih krmil, peska in podobno. Pri izgradnji tega obrata bomo storili še en korak naprej s tem, da mu bomo priključili oddelek za krpanje vreč, našim odjemalcem pa ne bo treba več misliti, kje bodo zakrpali kupljene vreče. DRUGI ZBOR KOLEKTIVA V BRASLOVČAH Ko smo v lanskem letu proslavljali 2o-letnico obstoja našega podjetja, se je v Polhovem gradcu zbral skoraj ves kolektiv iz vseh naših poslovnih enot« To je bilo prvo srečanje članov našega kolektiva, ki so že dolgo let pri nas zaposleni in so se osebno spoznavali m tem zboru. Izredno prijetno vzdušje, ki je vladalo v Polhovem gradcu, je pozneje nekoliko pokvarilo dežerno vreme, vendar je to srečanje ostalo vsem v prijetnem spominu. Nemalo je bilo že v Polhovem gradcu menje, da naj bi taka srečanja podjetje organiziralo vsako leto. Delavski svet našega podjetja je na eni izmed svojih sej odobril potrebna sredstva za drugi zbor kolektiva in pripravljalni odbor je za letošnje leto izbral kraj Braslovče v Savinjski dolini. Dne 18. junija so iz vseh strani Slovenije pri-najali avtobusi in osebni avtomobili na zborno mesto. Po otvoritvi.zbora je predsednik koordinacijskega odbora sindikalnih podružnic, tovariš Piki podal krajše poročilo o delu podjetja,organov upravljanja in o delu sindikalnih podružnic ter predlagal razrešitev starega odborain izvolitev novega koordinacijskega odbora. Po končanem slavnostnem delu se je začelo tekmovanje v sortiranju kovin ter tekmovanje v raznih športnih panogah, kot je vlečenje vrvi, streljanje z zračno puško, med dvema ognjema itd. Vmes je vesele viže igral kvin tet, tako da so lahko prišli na račun tudi tisti, ki radi plešejo. Izredno lepo sončno vreme je omogočalo kopanje v jezeru in tudi vožnjo s polni. V svoji sredini smo imeli tudi goste, in sicer direktorja in komercialnega direktorja podjetja t,Otpad"-Karlovac, ter nekaj članov kolektiva, ki so že v pokoju. V prijetnem vzdušju je dan kaj hitro minil in avtobusi so proti večeru odpeljali posamezne skupne domov. Za prihodnje leto pa so še nekateri člani kolektiva predlagali zbog na Goriškem. Točen kraj in čas srečanja bo izbral pripravljalni odbor in upamo,da bo tretje srečanje še prijetnejše. Zal se tega zbora niso mogli udeležiti vsi dolgoletni in že upokojeni delavci podjetja. Opravičili so se. Med drugim se je opravičil tudi dolgoletni direktor podjetja tov. dr. Lunaček, ki je v opravičilo napisal naslednje? nZa Vaše povabilo na tovariško srečanje v Braslovčah se Vam najlepše zahvaljujem, Ker sem bil odsoten is Ljubljane, sem povabilo z veliko zamudo prejel in se zaradi tega, srečanja žal nisem mogel udeležiti. Prepričan sem, da je bilo srečanje prijetno in vzpodbudno za složno in uspešno nadaljnje delo kolektiva. Y tem pričakovanju Vas tovariško pozdravljam. Dr. Aleksander Lunaček. PRIDOBILI SMO NOV POČITNIŠKI DOM V UMAGU, OBETAJO PA SE ŠE DRUGI Delavski svet podjetja je na zadnjem zasedanju odobril nakup zemljišča v Savudriji, na katerem bomo lahko zgradili majhen počitniški dom za štiri družine. Lokacija je na zelo lepem prostoru, blizu svetilnika. Na istem zasedanju je odobril nakup wikend hišice v Umagu, kjer bodo že od letošnjega julija lahko istočasno letovali dve družini. Hišica ima šest ležišč in je grajena iz siporex ploše, ki so izredno dobro izolacijsko sredstvo. Hišica je oddaljena cca 3oo m od morja s prelepim razgledom nanj. Zgrajena je na takšnem mestu, kjer bo mogoče dograditi še eno prav takšno hišico še za dve družini. Hišica v Umagu ima dve sobi, sanitarije in veliko dnevno sobo s kuhinjsko nišo in dvemi ležišči. Prirejena je tako, da si letoviščniki lahko kuhajo sami. Kuhinja je moderno opremljena s štedilnikom, pomivalnim koritom in hladilnikom. Že dolgo govorimo o tem, da naši delavci ne čutijo do Pohorja posebnega veselja in da je pretežno prazen, ker je dom neurejen. Zato je delavski svet podjetja na svojem zadnjem zasedanju odobril 4.000,000 st, din za popravilo in ureditev tega doma. Popravljen dom bo mogoče tudi oddajati v najem, s čimer bi se kmalu pokrili stroški za preureditev. Ureditev doma je nujna, sicer bi začel propadati. Naše zmogljivosti počitniških domov počasi, a sigurno naraščajo. To pa je glede na vedno višje cene gostinskih storitev edini izhod, da bomo lahko nudili našim delavcem prepotrebne in cenene počitnice. PREVOZ S COMBIJEM RA RELACIJI LJUBIJ ARA—MALIRSKA IR OBRATRO Lotos so ladijske zveze z otokom Krkom zelo slabe, zaradi tega bo uprava počitniških domov organizirala lastni prevoz s combijem na relaciji Ljubljana-Malinska in nazaj. Prevoz v eno smer bo stal cca 25,oo.- N din. Ra prvi pogled kaže, da je ta cena zelo visoka, toda če upoštevamo, da prevoz v drugem razredu brzi valak na relacij j. Ljubljana Reka stane R din 16,2o,- in avtobus na relaciji RKa-Malinska R din 7,bo.-, 't0 3e skupaj 23,8o.- R din, je razlike samo R din l,2o,- ali starih 12o,- din. Kakšno prednost nam nudi prevoz s combijem je razvidno iz naslednjega; avtobus iz Reke proti Malinski gre vsak dan ob 6 in 8 uri in potem šele popoldan ob 14.3o. Če želite priti na Reko pravočasno, da dobite zvezo z avtobusom ob 6 uri, potem morate iti iz Ljubljane s potniškim vlakom okrog. o.38 ure in čakati v Pesto jni na zvezo za Reko vse do 4.o3 ure. Ra Reko pridete ob 5.3o uri in se peljete naprej z avtobusom ob 6 uri tako, da ste na Malinski ob 8 uri. Potujete lahko tudi z brzi vlakom, ki pelje od Zagreba do Pule in odpelje iz Ljubljane ob 1.3o uri. V. Postojno pridete okrog 2.3o ure in ponovno čakate na zvezo za Reko do 4.o3 ure. Glavni problem pa je, da avtobus, ki pelje na relaciji Punat -Reka pridfe v Malinsko okrog 7 ure /glej vozni red/ nabito poln in se prav lahko zgodi, da vam sprevodnik pove "vse je zasedeno, počakajte naslednji avtobus". Vsled tega priporočamo prevoze z našim combijem, saj so izdatki večji samo za ceno ene cocte, ugodnost potovanja s combijem pa se sploh ne da primerjati s težavami, ki bi j.ih imeli, če bi se peljali z vlakom ali avtobusom. Ker je treba prevoz plačati tako ali tako in ker je naše podjetje že vsem izplačalo sredstva za prevoz na počitnice, računamo, da se boste ugodnosti prevoza s combijem posluževali v polnem številu. O REGRESIH ZA DOPUSTE Tako kot vsako leto, težimo tudi letos, da bi čimveč delavcev preživelo svoj letni dopust v naših počitniških domovih ali kako drugače in se odpočili, da bi laže premagovali delovne težave. V ta namen se daje delavcem, ki se kakorkoli že izkažejo, da so svojo dopust preživeli v rekreativne namene, regres v višini 1.15o,- st. din na dan. Kot dokazilo o preživelem dopustu v rekreativne namene, služi račun počitniškega doma, hotšla ali potrdilo o plačani turistični taksi, o plačanem prostoru za campiranje na ime našega delavca in podobno. Kolikor delavci letujejo v naših počitniških domovih pa dobe regres na dva načina. Ge letujejo v Kopru, Umagu ali Pohorju in si sami kuhajo, dobe l.ooo.- st. din na -osebo, če pa letujejo v Malinski pa plačajo določen znesek po tabeli, ki je bila objavljena v ''Glasilu'1 št. 19, razliko do poldego penziona ki stane 2.9oo,- st. din pa plača podjetje. Kdor se zanima za regresirano letovanje, naj se obrne na tov. SokoloviČa, ki vam bo rade volje ustregel z željenimi informacijami in preskrbel take počitnice, da boste zadovoljni. PRESELITEV EIUANČUEGA SEKTORJA V UOVE POSLOVNE PROSTORE Einančni sektor podjetja je bil od leta 1962 dalje v zasilnih prostorih in se je moral ves čas prilagajati potrebam drugih v glavnem občinski upravi Ljubljana-Bežigrad. Tako se je moral štirikrat seliti. Zadnje leto je posloval v prostorih nad gost '.šoem Kačič, ki so predvideni za rušenje v prihodnjem letu. Ker se nam je ponudila prilika, da dobimo izpraunjene poslovne prostore v Parmovi ulici 33, v prvem nadstropju, prav nad našo upravo, se je finančni sektor preselil 22. junija v nove poslovne prostore. S tem je rešen problem poslovnih prostorov, ki je bil dalj časa zelo pereč. Kdor potrebuje finančni sektor mora klicati eno izmed telefonskih številk telefonske centrale; 321-664, 31o-536, 316^573. Da bi razbremenili s tem bolj obremenjeno telefonsko centralo, so obdržali še telefonsko številko 135-721, na katero lahko pokličete tov. Mancinija ali tov. Tekavčevo, ki pa sta sicer vezana tudi na številke telefonske centrale. Upamo, da bo s to preselitvijo poslovanje učinkovitejše, nadaljnje preseljevanje pa vsaj za nekaj časa prenehalo. Uprava podjetja se ob tej priliki prisrčno zahvaljuje za pomoč in razumevanje direktorju DOZ tov. Ivu Pozniku. Brez tov, Poznika, ki je tudi predsednik sveta za komunalne zadeve pri skupščini občine Bežigrad, bi težko kaj dosegli, saj so v prostorih, kamor se je sedaj preselil finančni sektor, bili prej uslužbenci DOZA. PERSONALNE NOVICE V maju in juniju so se na novo zaposlili; Stana Kavčič, pisarniški uslužbenec, na upravi podjetja za določen čas, Pavlek Luskovec, skladiščno-transportni delavec, v Škofji Loki Danica Potočnik, oskrbnik doma na Pohorju Anton Ivanek, skladiščnik v Radgoni Paik. Sinanovic, skladiščno transportni delavec Ciril Repovš, rezilec-ključavničai* Pri demontaži proge v Kranjski gori smo na novo za določen čas in to do 3o. septembra 1966, zaposlili 24 delavcev. Odšli iz podjetja; Silvo Sodec, poslovodja PE Radgona, izključen iz delovne organizacije zaradi zlorabe svojega položa-ig Boro Bradarič, transportni delavec PE Ljubljana, Žarko Ivanovič, tfansportni delavec Iz poslovne enote Ljubljana so v juniju odšli 4 delavci, ki so bili na preizkusnem roku. SLOVO OD DOLGOLETNEGA SODELAVCA Dne 21/5-1966 smo se oT> odprtem grobu za vedno poslovili od na' šega dolgoletnega sodelavca tov0 Alojza Straha. Rojen 19/ll-19o5 v naši lepi Prlekiji v Mali nedelji, je po raznih predvojnih službah 15/lo-1945 ob ustanovitvi našega podjetja, v stopil v naše vrste, kjer je kot vodja skladišča na Teznem služboval vse do svoje upokojitve do konca leta 1963. Napreden, šegav in kot strokovnjak za kovine, je bil priljubljen ne samo v podjetju, temveč domala po vsej Sloveniji. Ima Strah je bilo znano vsem našim odjemalcem, kakor dobaviteljem in si prav gotovo niso mogli zamišljati naše podjetje brez tov. Straha. Svoje znanje je nesebično prenašal na mlajše člane kolektiva in s tem vzgajal novi kader, kateri danes nadaljuje njegovo delo. Zaradi takega dela in odnosa do sodelavcev, je bil tudi večkrat izvoljen v samoupravne organe podjetja, kjer si je pridobil zaradi svoje nepristranosti in strokovnega znanja, nešteto prijateljev. Za podjetje, posebno pa še za našo enoto, je bil vzor naprednega delavca. Kot takega, ga bomo pogrešali in ohranili v trajnem spominu. RAZPORED DELA OB SOBOTAH V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1966 NA UPRAVI PODJETJA Pinančni sektor; 6/8 Vodovc Nuša 13/8 Giosento Ljudmila, Binter Nada 2o/8 Bo&tič Tončka, Gravnar Pranja 27/8 Klančar Anton, Kurent Rezka 3/9 Vodovc Nuša lo/9 Giosento Ljudmila, Binter Nada 17/9 Bostič Tončka, Gravnar Pranja 24/9 Klančar Anton, Kurent Rezka Komercialni sektor in komercialni biro; 6/8 Mlinar Boris, Kambič Ndda, Vidmar Jože, Jančič Danilo 13/8 Podberšček Drago, Smerkolj Anton 2o/8 Inkret Bojan, Hočevar Sonja 27/8 Bartol j Anton, Demšar Ivanka 3/9 Mlinar Boris, Kambič Nada, Vidmar Jože, Jančič Danilo lo/9 Podberšček Drago, Smerkolj Anton 17/9 Inkret Bojan, Hočevar Sonja 24/9 Bartolj Anton, Demšar Ivanka Pakturni oddelek? 6/8 Ban Terezija 13/8 Detner Stanislava 2o/8 Orgolič Angela, Eržen Tatjana 27/8 Jenko Mira, Rozina Slavka 3/9 Ban Terezija lo/9 Detner Stanislava 17/9 Orgolič Angela, Eržen Tatjana 24/9 Jenko Mira Rozina Slavka Tehnični sektor in mehanična delavnica? 6/8 Golja Anton, Zorko Jernej, Smerkolj Roman 13/8 Ramovš Janez, Berčič Prano 2o/8 Prosenc Prancka, Strgar Albin, Novak Janez 27/8 Martelanc Vekoslav, Pink Ivan, Šobar Prane 3/9 Pavletič Karel, Zorko Jernej, Smerkolj Roman lo/9 Ramovš Janez, Berčič Prano 17/9 ' Prosenc Prancka, Strgar Albin, Novak Janez 24/9 Golja Anton, Pink Ivan, Šobar Prano Splošni sektor? 6/8 Plešec Tone, Tadič Peter 13/8 Jamšek Janez, Kerne Valčki, Rojšek Ana 2o/8 Sokolovič Tomislav, Lobenwein Ana /Kavčič Stana/ 27/8 Koman Stane, Krajšek Prane, Kunilo Marija, Urbančič Nada, Peternelj Ivan 3/9 Plešec Tone, Tadič Peter lo/9 Jamšek Janez, Kerne Valči, Rojšek Ana 17/9 Vetrovec Venčeslav, Sokolovič Tomo, Lobenwein Ana 24/9 Koman Stane, Krajšek Prane, Kunilo Marija, Urbančič Nada, Peternelj Ivan IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV Cinkarna, glasilo delovnega kolektiva Cinkarne Celje, leto XII, štev. 6, z dne 15/6-1966 Piezultati poslovanja v mesecu maju kažejo, da je proizvodnja potekala normalno in v okviru planskih zadolžitev. Primerjava doseženih proizvodnih rezultatov v prvih petih mesecih letošnjega leta s postavljenim letnim planom proizvodnje kaže, da so letni proizvodni plan dosegli s 45,2%, torej so ga presegli za 3,7%. Dobri proizvodni rezultati izhajajo iz povečane proizvodnje na obstoječih napravah in iz uvajanja novih proizvodov, ki zahtevajo manj delovne sile. Potrbšnja cinka je v različnih državah različna. Za ZDA, kot največjega potrošnika cinka, je značilno, da potrebuje največ cinka za zlitine, Evropa pa ga porabi največ za izdelavo medenine. V torek, 31. maja je bila v sindikalni dvorani delovna konferenca sindikalnih podružnic.Poleg stotridesetih delegatov se je konference udeležil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Celje tov, Bernard Strmčnik, Mladinski aktiv Cinkarne Celje je letos imel izredno častno in odgovorno nalogo - organizacijo športnega tekmovanja med delovnimi kolektivi celjskega območja v počastitev Dneva mladosti. Ob veliki podpori upravnega odbora podjetja, sindikalne orgffiizacije in vodilnih delavcev obratov se je delovni kolektiv ponovno izkazal pri darovanju krvi v soboto, dne 14/5-1966. Prijavilo se je 171 krvodajalcev, l6o krvodajalcev je darovalo 5o,725 litrov krvi, 11 pri javijencev pa je bilo zdravniško odklonjenih. ooOoo Med 21. in 23. majemsse je mudil pri njih. sekretar SEV tov. Hlebnikov, ki ga je povabila stalna delegacija Jugoslavije pri SEV. Tov. Hlebnikov je eden najvidnejših vodij sovjetske črne metalurgije in je bil več let direktor centralne projektantske organizacije, nato pomočnik ministra za črno metalurgijo. Preden je prevzel funkcijo sekretarja SEV, je bil več let namestnik predsednika "Gpsplana". Med obiskom na Jesenicah si je ogledal vse obrate. Valjanje bram poteka brez posebnih težav, pri valjanju ingo tov pa imajo precejšnje težave. Omenjene težave nastajajo, ker s prevraoalci dolg valjaneo zelo težko obrnejo za 9o$>. Problem je pereč predvsem pred uvajanjem valjanca v tretji kaliber. Valjaneo s težavo obračajo tudi zato, ker so palci preširoki in zato dvignejo valjaneo namesto, da bi ga obrnili. Pri valjanju ingotov v blume si pomagajo tudi z industrijsko televizijo takrat, ko je treba vabpnec obračati na drugi strani bluminga. V kabini bluminga je montiran televizijski ekran,tako da valjavci lahko vidijo kako se valjaneo obrača. Od 4. do 11» maja je bilo v okviru zimskih športnih iger moštveno prvenstvo železarne, na katermm je sodelovalo 17 sindikalnih pododborov s 33 moštvi in 6 posamezniki. Prijavljenih je bilo kar. 47 moštev. Vsa moštva so bila razdeljena v skupine in prvaki skupin so na posebnem turnirju odigrali dvoboje za uvrstitev od 1. do 6. mesta, drugouvrščeni v skupinah pa za uvrstitev od 7. do 12. mesta. ooOoo