Posamezna številka 1 Din. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo v Murski Soboti • ••• Rokopise ne vrača • • •• izhaja vsako soboto in stane s poštnino vred za celo leto 40 Din, za pol leta 20 Din, za četit leta 10 Din Haradsi®»sociiaSistiien tednik Upravništvo v Murski Soboti • ••• Oglasi: Q| crn stane 1 Din Oglasi za celo stran, za '/2 «n za 'A strani stanejo /5 para za 1 Qjcm Pri večkratni objavi primeren popus. 40. štev. Murska Sobota, dne 31. decembra 1923. I. leto. Novo leto. Leto se bliža koncu. Še nekaj dni in začelo bo teči 1924. leto po rojstvu Kristovem. Radostno stopa človeštvo v novo leto. Saj se nadeja, da bo boljše in srečnejše od minolega. Toda premnogega varajo upi in ko se na Silvestrov večer ozre v preteklost, vidi in čuti marsikdo, da se njegove sreče kolo ni obrnilo na boljšo stran, ampak le še na slabšo. In tako čutijo včasih to tudi celi narodi. Naš slovenski narod nima vzroka, da bi se preveč pritoževal, ko pregleda bilanco svojega delovanja v letu 1923. Gospodarsko se je naš narod dvignil na višino, na kateri Še nikdar ni stal. Res, mnogi so gospodarsko propadli, mnogo jih je, med nami, ki še nikdar niso pretrpeli toliko gorja, kakor baš v minolem letu, ko je draginja pritisnila, a se dohodki niso zvišali. Toda, kaj, posameznika nesreča ni vedno nesreča celega naroda! Naš narod kot celota revščine, siromaštva in gorja par tisočev svojih ljudij ni čutil, ker se je splošno blagostanje dvignilo. Da, dvignilo se je, o tem ni dvoma. In dvignilo se je, čeprav se je imel narod boriti s težkočami, kajti ni dobil posebne pomoči niti od zgoraj niti iz inozemstva. Pomagal si je sam. In pridnost našega naroda in njega žilavost sta napravila iz njega to, kar je narod slovenski danes: gospodarsko najbolj procvitajoči del jugoslovanskega naroda. Trgovina in obrt sta se razvili, v prav posebni meri pa se je razširila naša industrija. Tudi poljedelstvo ni zaostalo. Sicer bolj skromen je naš napredek na tem polju. In pri nas v Prekmurju? Ne moremo se meriti z ostalo Slovenijo. Manjka nam še vedno tisti tir, po katerem hodi blagostanje po svetu: železnica. Dokler Prekmurje ni z železnico spojeno z ostalo Jugoslavijo, toliko časa je pri nas poseben gospodarski napredek skoraj nemogoč. Zato se bomo s hrepenečo željo po železniški zvezi Murska Sobota—Ljutomer—Ormož zazibali v noči od 31. decembra 1923 na 1. januarja 1924. Tudi kulturno se je narod slovenski v tem letu dvignil. Šolstvo naše je na visoki stopinji. Sol imamo lepo število, od ljudskih do srednjih in visokih šol. In to je naš ponos! Zavest, da leži v kulturi moč naroda, je ostala živa in zato hrepeni naš narod vedno višje. Hočemo s svojo kulturo postati vsaj približno enakovredni velikim narodom. Tudi v Prekmurju smo prišli za precejšen korak naprej. Šolstvo se je dvignilo in stoji danes skoraj že na isti višini kakor v krajih onkraj Mure. Ljudstvo je vzljubilo slovensko besedo. Rado že čita slovenske knjige in časopise. Vsi, ki so na tem polju kaj storili, lahko nosijo v sebi zavest, da njihov trud ni bil zamanj. Seve, sadov še ne bo tako kmalu. Nekaj zasluge na dvigo kulture, na vpoglobitvi socijalne in narodne zavesti na udomačenju naše pismene slovenščine gre brez dvoma tudi „Našemu domu“. Izmed 7 v Prekmurju izhajajočih novin je pisal edinole „Naš dom“ dosledno s slovenskimi črkami in v pismeni slovenščini. Ostali časopisi so pisali ali v madžarščini ali pa v nekaki slovenščini, o kateri zgo- j dovina našega slovstva pač nikoli ne bo trdila, da je bila „klasična“. Toda izdajateljem teh novin ni bilo do tega, da narod seznanijo z bogato literaturo slovenskega naroda, ne, njim je bilo le do tega, da ostanejo Prekmurci tuji slovenski knjigi. Največ pa rijejo le za trenotnimi uspehi zaradi volitev! Mi te poti nismo ubrali, kajti dobro se zavedamo, da se dajo le z vstrajnim, neumornim, doslednim delom doseči uspehi. Črez noč ne padajo trdnjave. Toda črez leta bodo padle in na razvalinah si zgradimo nov dom, dom slovanskega demokratizma in socijalne pravičnosti. In graditi nam ga bodo po- ; magali tisoči prekmurskih obrtnikov, kmetov in delavcev, ki spoznavajo od dne do dne bolj, da morata zavladati drugačen red in drugo svetovno naziranje. In rešitev vidijo v idejah, ki so je zapisale na svoj prapor socijalistične stranke in med njimi zlasti tudi Narodno-socijalistična stranka, ki stoji za „Našim domom“. Koncem prvega letnika se oziramo z zadovoljstvom na leto 1923. Z mirno vestjo lahko rečemo: Storili smo, kar je bilo v naših skromnih močeh. Prevelikih upor v svoje delo nismj stavili, zato nas ne spravlja v obup, ako niso uspehi taki, kakor smo si je želeli. Eno pa je pribito! Ko bo čez desetletja kronist poročal o razvoju socijalistične in slovenske nacijo-nalne ideje v Prekmurju, moral bo priznati, da je bil „Naš dom“ tisti, ki je na tem polju oral ledino v Prekmurju, v slovenski krajini, v tej najmlajši hčerki Slovenije. In na to smo in ostanemo ponosni! V Murski Soboti, dne 29. grudna 1923. Uredništvo „Našega doma“. Jugoslovani v madžarskih ječali. Božidar Sever, znani dolnjelendavski gerent, ki se je nedavno vrnil iz madžarske ječe, je imel 18. dec, predavanje o svojem in o trpljenju številnih naših rojakov na Madžarskem. Predavanje se vršilo v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, ki je bila nabito polna. Med poslušalci je bilo tudi mnogo častnikov. Predavatelj je opisoval z živo besedo, kako so ga kmalu po prevratu ujele madžarske tolpe v Prekmurju in ga odvedle z drugimi narodnjaki v Sobotišče (Szombathely) v ječo. Tam so ravnali z njim in z njegovimi sotrpini zelo nečloveško. Potem so ga postavili pred sodišče in obsodili na smrt. Ker pa so takrat prišli na vlado komunisti, zato je bila obsodba Sever-a razveljavljena, in odredili so novo razpravo. Pri tej razpravi so bili sodniki navadni delavci, kot državni pravdnik pa je nastopil neki ključani-čarski pomočnik. Sever je bil kot nasprotnik madžarske države vnovič obsojen na smrt. Dva dni po razglasitvi obsodbe pa se mu je posrečilo odnesti pete prek meje. Vrnil se je v domovino in je pozneje v Prekmurju — v Dolnji Lendavi — igral pomembno vlogo. Posta) je tudi član razmejitvene komisije. A sreča mu ni bila mila, dasi je imel •že mnogo zavistnikov zaradi svojih podjetij. Malo pred veliko nočjo 1922. so ga Madžari zopet ujeli in odpeljali v Budimpešto v strašno ječo. „Probujajoči se Madžari“ so ga dvakrat hoteli spraviti na drugi svet, in le na čudežen način je utekel smrti. Naša vlada in naš konzul v Budimpešti so neprestano zahtevali od madžarske vlade, naj Severa izpusti, kar se je končno zgodilo. Tako je zdaj go mnogih nečloveških mukah, ki jih je moral pretrpeti, zopet prost, toda telesno oslabel in bolehen. Ostalo pa je v madžarskih ječah še mnogo naših rojakov — Jugoslovanov, ki enako kakor Sever morajo trpeti tam nepopisne muke, dokler ne pride tudi njim rešitev ali pa — smrt. Sever ve povedati, da so Madžari zelo barbarski, čeravno se radi hvalijo s tisočletno kulturo kakor Italijani. Ob koncu svojega predavonja je g. Sever tudi opisal, kako rovarijo Madžari proti naši državi. Posebno si iščejo prijatelje in zaveznike v Itali in na Bolgarskem, da bi jim pomagali, ko se bodo hoteli maščevati. V notranji politiki Madžarske pa še vlada zmirnm prava zmešnjava. Višji sloji (grofi, oligarhija) si prizadevajo na vse mogoče načine, da spravijo na prestol Habs-I buržane; oni tudi hočejo vzgotijiti narod v madžarskem nacijonalnem fanatizmu (nestrpnosti do drugih narodov). Priprosti, kmetski narod in delavstvo pa škriplje zavoljo nasilja vlade z zobmi in čaka rešitve iz — Moskve. Prisotno občinstvo je poslušalo g. Sever-a, ki je predaval l3/4 ure, z velikim zanimanjem. „Naš tlom" in „Szabadsäg“. V Murski Soboti izhaja tednik „Szabadsäg“ (Svoboda) v madžarskem jeziku. Tu ni nič hudega, tem manj, ker ga itak le malokdo Čita. j Tudi naše uredništvo se zanj dosti ne zmeni. Zato se pa tembolj skrbi „Szabadsäg“ za nas. Povod sta mu dala dva uvodnika v prejšnjih številkah „Našega doma“, kjer neki domačin, po poklicu učitelj, naroden prekmurski Slovenec, pod psevdonimom „N—ski“ opisuje in emalizira madžarstvo nekaterih na zunaj madžarskih, v svojem bistvu pa slovenskih vesnic v Dolnjem Prekmurju ter napada „Madžarone“. Mesto, da bi s stvarnimi argumenti pobijal člankarja, napada na prav robat način našega urednika osebno, , mu očita premembo itd. priimka, ga hoče po-I učevati, kako se naj zadržuje v Prekmurju in zagotavlja, da si „Szabadsäg“ in druge madžarske novine čitajoči prekmurski Jugoslovani“ ne dado rogov nastavljat od „Našega doma“ četudi z 99 hudiči pride proti njim, češ, v Prekmurju „smo mi“ (namreč „Szabadsäg“ in madžarske novine čitajoči Prekmurci!) gospodarji, (Oho!) Za višino, na kateri stoji „Szabadsäg“, je taka pisava dovo'j značilna. Mi mu na tem polju ne bomo sledili. Kajti smešili bi se le, če bi mazali svoj list in pitali naše čitalce z razloge, da pravzaprav ni gosp. Ferdinand Hartner urednik „Szabadsäga“ ampak g. Nandor Lavah Otročje bi bilo, ako bi očitali g. Gezi Hartnerju, ki je duševni oče „Szabadsäga“, da se je njegov mlin pod Madžarsko imenoval „Hartner čs Fia“, da sc pa sedaj v Jugoslaviji na enkrat imenuje „Hartner in sin“ da se je tako imenoval do volitev, da se je potem zopet imenoval „Hartner in sin“, „Hartner čs Fia“, da se pa ta firma v Avstrili ali tam nekje sicer imenuje „Hartner und Sohn“. To so take malenkosti, da zaradi njih ne zacvička niti en sam vrabček na strehi. To so pa končno vse tudi osebne zadeve, ki v politiko ne sodijo in za katere se razsodna javnost I prav nič ne zanima, ker so za politično izšolano j zrelo občinstvo lapalije. Druga bi bila, ako bi gg. okoli „Szabadsäga“ z g. G. Hartnerjem na čelu mogli očitati našemu odgovornemu uredniku, da se je ponujal kaki stranki za kandidata, pa so ga odklonili, ali pa, če bi mu mogli očitati n. pr. da je kandidiral kot socijalist, pa je potem iz nečednih razlogov preskočil v vladni tabor. Da, ko bi mu mogli dokazati kaj takega, potem bi to bilo nekaj. Ali celo, ako bi mu mogli dokazati kako goljufijo, poneverbo ali kaj takega. Ako pa se človeku, ki je bil od svojih mladih nog, odkar se je začel nacijonalno sploh zavedati, vedno nacijonalen Slovenec, ako se človeku, ki je bil vedno, odkar se politično udejstvuje, pristaš ene in iste politične stranke in barve ni premenil, to ni častno. To bi mi v uredništvu „Našega doma“ v marsikaterih „prekmurskih politikih“ lahko čisto drugo pesem zapeli, seve za Prekmurce bi to ne bilo nič novega, ker itak vsi vedo, kako so nekateri slavni prekmurski politiki svojo kariero častno začeli in nečastno končali, toda v Ljubljani in v Beogradu še marsikaj ne vedo in bi je zanimalo to izvedeti. A vendar tega ne bomo nosili na solnce. Svetujemo pa tudi gg. okoli „Szabadsäga“ naj tudi oni z osebnimi napadi ostanejo v senci Szabadsägovega papirja. Osebni napadi niso ne le podli, ampak tudi dvorezni. Še nekaj jim hočemo povedati Szabadsägovcem, da ne bodo stikali in si belili glav, kdo neki piše v „Naš dom“ tiste napade na „Madžarone“. Torej čujte: skorej izključno le domačini in nobeni „prišleki“. Seve ti domačini niso „madžarske novine čita-joči Prekmurci“, ampak prekmurski Slovenci, ki so si stavili cilj, boriti se proti vsemu, kar ovira razvoj slovenske misli v Prekmurju, torej tudi proti Szabadsägu. Število „prišlekov“ je med dopisovalci nacijonalističnih člankov iri notic prav malo. Dr. Vesnik pa menda niti enega nima na vesti. O tem pa ste si lahko brez skrbi gg. Szabadsägovci, da se možje, ki izdajajo in urejujejo „Naš dom“, Vaših groženj niti najmanj ne bojijo, kajti dobro vedo, da nimate za seboj nikogar, kvečjemu take, ki se za liter vina prodajo tudi najhujšemu nasprotniku. Bodite uver-- jeni, da imamo toliko moči v sebi, da lahko v prav kratkem času zateremo vse madžarske napise in vse madžarske elemente v Prekmurju. A če tega doslej nismo poskušali storiti, je to najboljši dokaz nacijonalne tolerance, ki jo pridi-gujeta „Naš dom“ in njegov urednik“. Ne netite torej žrjavice, da ne izbruhne požari ilsiin rdi v Prckiarja ii driigod. Kakor povsod v Sloveniji, tako imamo tudi v Prekmurju, zlasti v hribovitem delu — na Goričanskem — mnogo in zelo revne šolske dece. Siromašni stariši spravljajo tej deci komaj in komaj borno obleko, nedostaje jim pa sredstev za najpotrebnejše učne pripomočke. Primanjkuje učnih knjig, zvezkov, svinčnikov, peres itd. Vse to zelo ovira uspešen pouk na osnovnili šolah v siromašnih krajih Prekmurja. Prejšnja leta je dala država okrajnemu šol. svetu v Alurski Soboti primeren znesek za božičnico na takih šolah v Prekmurju. Letos je izostala vsaka podpora, ker vlada nima sredstev. Moramo se torej zateči k samopomoči. Ker ni bilo mogoče narediti revni šolski deci veselja z bozičmčo, radi bi to nadomestili z novoletnimi darilci. Vemo, da so tako v Prekmurju kakor drugod blaga srca, ki čutijo usmiljenje do revne šolske dece in se zavedajo znanih verzov: „Odpri sreč, odpri roke, — sirotam olajšuj go'jć“ 1 Preduvetarno pri naslovu tako blago srce iu predložimo udano prošnjo, naj blagovoli darovati zdaj čez božične prazniko, koso vsi dobri ljudje v nekakem svečanostnem razpoloženju, prinerno podporo v denarju ali v učnih pripomočkih (zvezki, peresa, svinčniki, peresniki, radirke), lahko pa tudi v kakem drugem blagu za revno šolsko deco v Prekmurju. Za vsak blago-dušni dar bodo naši ubogi šolarji, ki so povečini prav dobro nadarjeni in lepega vedenja, iskreno hvaležni. Darovi se naj pošiljajo okrajnemu glavarstvu — šolskemu oddelku v Murski Soboti. Od tukaj se porazdelijo na posamezne šole. Imeii.i darovalcev izkažemo v naših časopisih. Okr. šol. nadzornik: Okrajni glavar: Fran Cvetko, s. r. Lipovšek, s. r. Domače vesti. Vsem, ki so v tem letu z dopisovanjem pomagali uredništvu, zlasti z uvodnimi članki in z dopisi iz domačih krajev, izrekamo prisrčno zahvalo. Prosimo vse prijatelje in somišljenike sodelovanja tudi v prihodnjem letu, da se „Naš dom“ povzpne na višjo stopnjo toliko glede vsebine kolikor glede obsega in razširjenosti. Srečno novo leto / Uredništvo. Murska Sobota. Carinska konferenca. V Murski Soboti se je po naredbi Generalne direkcije carin vršila dne 11. dec. jako dobro obiskana carinska konferenca pod spretnim vodstvom g. A. Pirca, upravnika, tukajšnje glavne carinarnice. Direkcija je z uvedbo carinskih konferenc zelo ustregla trgovcem in interesiranemu ob činstvu sploh. Te konference se imajo vršiti na sedežih vseh glavnih carinarnic po enkrat na mesec ter imajo namen, seznaniti trgovske in druge sloje s carinskim zakonom in predpisi, carinjenjem, carinskim poslovanjem ter da se na teh zborovanjih objasnijo eventualne želje in pritožbe. Na tej prvi konferenci je g. Pirc v jedernatem govoru razložil pomen konference ter podal v Kratkem obris carinskega poslovanja. Sledilo je par kratkih predavanj, nakar se je razvila debata, ki je podala dokaz, da se tukajšnji trgovski sloji jako zanimajo za take prireditve. Po govoru načelnika trgovskega gremija g. Ljudevita Brumena je bila zaključena prva prireditev. Cenj. občinstvo bo pravočasno obveščeno, kedaj se vrši prihodnja konferenca. M. Sobota. V Ljubljani je umrl g. Gregorič, bivši izvršilni uradnik pri tukajšnjem sodišču. Beltinci. Prostovoljno gasilno društvo ima dne 3. januarja 1924 redni občni zbor ob 3. uri v gostilni gosp. Huberja in sicer v prostorih Obrtnega društva. Vsi tovariši naj zanesljivo pridejo ob določeni uri. Spored: Poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Nato predlogi odbore vi in slučajnosti. Tedenske vesti. Kmečki dečki! Pojdite na Grm pri Novem mestu v tamkajšnjo kmetijsko šolo. Vršijo se tam v času od 23. januarja pa do 11. julija 1924 tečaji (kurzi) za praktične gospodarje in sicer: kletarski tečaj (od 23. do 25. januarja), sadjarski od 18. do 20. februarja. Vršijo pa se še tudi tečaji za pridelovanje krme, tečaji za vinogradnike itd. Murska Sobota. Dne 21. t. m. je umrla gospa Karolina Plaček roj. Shejbal, soproga g. Vaclava Plačeka, urarja v M. Soboti. Dne 23. t. m. so jo na sobočkem pokopališču položili k večnemu počitku, daleč od njene češke domovine. Potni listi. Brez potnega lista danes skorej nikamor n^, moreš in brez dragih vizumov. Mislimo, da je že skrajni Čas, da začnejo države mislili na to, da odpravijo nepotrebne potne liste. Ako smo v mirnem času lahko potovali skorej po celi Evropi brez potnega lista. Zakaj bi neki danes vsaj v zapadni Evropi ne mogli potovati brez potnega lista. In narodi bi se zbližali, kar bi ne bilo v škodo svetovnemu miru. Boj proti draginji v Mariboru. V Maribor prinaša dnevno na stotine kmetov razna živila. Ko se bližajo prazniki, navadno cene sila naraščajo, kajti kmetje vedo, da si za svetke vsakdo nekaj več privošči. Da se navijanje cen onemogoči, je dala mariborska občina Ha trgu maksimirati cene. Kmetje seve s tem niso bili zadovoljni, Mariborčani pa so se veselili tega ukrepa. ^ Tečaji za strojepisje in stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji dne 3 feb. in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7 ali v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Zasebno učilišče Legat je radi svojih dobrih uspehov v poduku in izbornih učnih metod na zelo dobrem glasu. Dečki, javite se k orožništvu. V žandarmeriji je veliko pomanjkanje orožnikov in to le zategadelj, ker prebivalstvu ni znano da so žandarji od države vsestransko oskrbljeni. Močni in zdravi mlade-I. ... ....j vstopijo v žandarmerijo, kjer jim je / zakonom zasigurana dobra bodočnost. Glede prijav, nadalje glede plače in drugih podatkov naj se dečki, ki želijo biti sprejeti k orožništvu prijavijo pri najbližnji žan-darmerijski postaji. Orožniki, ki so odslužili več let, imajo pravico do državnih služb. Pa tudi sicer lahko dobijo službe pri kakoršnemžekoli javnem ali pa zasebnem uradu. V privatnih podjetjih se orožnik kaj lahko povspne do dobro plačanega službenega mesta, kajti orožniška služba vežba človeka v podjetnosti, srčnosti in iznajdljivosti, torej v lastnostih, ki so končno vsakomur potrebne, ki hoče v življenju kaj doseči. Tistim, ki nimajo svoje zemlje niti sicer primernega premoženja, a imajo zadostno naobrazbo za orožniški poklic si bodo morda bas v tej stroki ustvarili svojo življenjsko karijero. Kdor ima veselje do tega poklica, najde tudi v njeni zadoščenje in zadovoljstvo. Važno za dvovlastnike. Glasom člena 5 carinskega postopnika za dvovlastnike, naredbe 294 Ur. list iz leta 1923, morajo dvovlastniki vsako leto meseca januarja vložiti prošnjo za priznanje dvo-vlastniške pravice pri oni carinarnici, v katerem pasu leži njih posestvo. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti je založilo za te prošnje potrebne tiskovine, ki se dobijo pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti in pri politični ekspozituri v Dolnji Lendavi. G. Božidar Sever se je pred par dnevi zglasil v našem uredništvu. Mož se je pred kratkim vrnil iz madžarskih ječ. Telesno je sila oslabel od neznosnega trpljenja. Obljubil je našemu uredniku, da priredi predavanje o življenju v madžarskih ječah tudi v Murski Soboti. Želimo g. Severju, naj se čimprej opomore in zlasti, da se mu vrne prejšnje zdravje. Umestno bi bilo, da se predavanje priredi pod firmo Jugoslovenske Matice. Slovenski obmejni koledar, H. letnik je izšel. Stane le 6'— Din in ima nad sto zelo dobrih, dostojnih, izbranih kratkočasnic, brez-dvonino najboljše čtivo v sedanjih pustih časih. V dolgih zimskih večerih bode ta priročni zabavnik, ki se bo prihodnje leto izpopolnil in izšel v potrebni knjigi — zelo dobrodošel. Naroča se v knjigarni „Panonija“ v Gornji Radgoni. Avtomobllno zvezo med Dolnjo Lenffftvo in Mursko Soboto, ki vozi čez Črensovci in Beltinci, hoče poštna uprava raztegniti tudi na cesto ki pelje iz M. Sobote čez Bogojino in Dobrovnik v D. Lendavo. Razven tega še pa misli Še novo progo iz M. Sobote čez Beltince v Ljutomer in Ormož upeljati. Maribor. Kolektivna razstava ljutomerskega rojaka A. Terstenjaka (razstavna dvorana v kazini) je izreden pojav na polju naše umetnosti. Pod neverjetnimi težavami, s katerimi je skušal „umetnički klub“ radi bedastega „Künstlerneid-a" onemogočiti razstavo idealnega umetnika se je ista vendar vršila. Vtis razstave ni samo po voljen, ampak tudi povsem razveseljiv. Vsak ne-pristanski poznavalec slikarske umetnosti vidi v mladem umetniku vstajati novo zvezdo. Edini nedostatek je bil skromna vstopnina za tak vži-tek. Izmed razstavljenih del ti pade v oči „Iš-karjot“, globoko zamišljeno delo, ki očituje na platnu vso grdobijo izdajalske duše. Nič manjše vrednosti ni „Umirajoči Kristus“ (glava) star, ali večnonov motiv. Lepi so portreti, avtoportret (lesorez) izdaja velik talent. Poznavalca ljutomerske okolice naravnost frapiralo motivi, ker brez kataloga v roki takoj ugane, kje leži ta ali ona upodobljena pokrajina. Mnogoobetajoč mej-ster je v akvarelu. Skratka: Cela Prlekija in posebno metropola tvoja — Ljutomer bodita ponosna na svojega sina Trstenjaka, ki je pcmesel lepoto svoje domovine v širni svet. Prinesel je k nam plodove svojega neumornega umetnič-kega ustvarjanja, življenja ki ni nastlano z rožicami. Mlaeemu umetniku, ki se razvija želimo vsi obmejni Slovenci vsestranskega razvoja in ^ v novem letu obilo sreče in manj razočaranj. Preko ovir krepko naprej! Gornja Radgona. Prostovoljno Gasilno Društ o v Gornji Radgoni vabi na plesni venček, ki ga p: .redi v soboto, 5. januarja 1924 v prostorih gostilne Karbaš. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 10 Din, družinske vstopnice do 3 osebe 25 Din. Vstop imajo samo vabljeni in po teh vpeljani gostje. Odbor. 911 sem poiml naročnino? Ošjptiii vesfHift za Preliniurje. Cenjene člane (kotrige) obrtnega društva opozarjamo in prosimo, naj mesečnino kak najprej poravnajo, ker se mora naročnina za naš list do novega leta 1924 plačati. Vsaki zaveden obrtnik naj skrbi, da svoje dolžnosti napram društvu izpolni. Ob enem želimo vsem obrtnikom, posebno pa članom našega društva: Veselo novo leto! Za dne 3. januarja 1924 poživlja obrtno društvo vse člane k rednemu občnemu zboru za leto 1924. Začetek ob 9. uri. Spored: 1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 2. raznoterosti in slučajnosti. — Obrtno društvo je štelo leta 1923 skupaj 71 članov. Obrtni vestnik. Po novem letu bomo prinašali najnovejša določila taksnega zakona, v kolikor se isti tiče obrtnikov. Denar in blago. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80—78 Din, 100 francoskih frankov stane 520— 530 Din, za 100 avstrijskih kron je plačati *0.1150—0.1160 Din, za 100 čehoslovaškili kron 263 —264 Din, za 100 nemških mark 0.00002— 0.00011 Din in za 100 laških lir 408—409 Din. Cena žitu: (Se razume za 100 kg v dinarjih) pšenica 100 kg je padla od 362—350 Din. Bosanska pšenica je še cenejša. Rž a 275. Oves 237—265. Ječmen, jari 287, zimski 250—2G2. Koruza 260—300, moka ‘O 573—265. Mast. Na zagrebškem trgu je zajamčeno čista prešičja domača mast na debelo v sodčkih po 200 kg 38 Din kg, po 100 kg 38.25 Din kg, po 50 kg 38.50 Din kg. Soljena debela slanina 39 Din kg. Krma. V Zagrebu je seno 100—115, otava 135—150, detelja 150 Din za 100 kg. Proda se mlin na Ščavnici, spovani 1. 1899, z opeko krit, leži na križopotu, oddaljen od železnice 1 uro. Ima 3jpare kamnov, dela se oljovo, mesi se s strojem. Dobi se 3 orale zemlje. Cena se izve pri posestnici Marija Trstenjak, Sv. Jurij ob Ščavnici, Videm. I ! »iaa;«naagaa n BsargUB « «aSBiaaBB C* ‘jgg'BSggS Brzo-brzo! na vlak v Celje v vele- g trgovino R.Stermecki jg mr* kjer kupite letos sukno1 za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, ka- | kor tudi vso drugo manufakturno robo po S čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. PRODAH iPosestva z inventarjem od 100.000—500.000 D. Žaga z gostilno in trgovino s 6 or. zemljišča cena 400.000 Din. Hiše v mestu in vile s prostim stanovanjem od 250-500.000 Din. ©©»tiSssa s hišo in trgovino v mestu cena 400.000 Din. Restavracija O nadstr. hiša) z zimskim ke-gliščem, salon, vrtom itd. v sredini mesta cenna 550.000 Din. R. Troiia, Maribor, Sinuski ulita St. Z. Zaradi pozne sezone se dobijo po izredno nizkih cenah modeli pariških in dunajskih damskih klobukov, dalje pletenine, perilo, bluze itd. v trgovini i). Mii Murska Sobota Glavni trg (Bergerova hiša). Razglas. Oddajalo se bode po znižanih cenah na javni dražbi drva in les. Mesta plačila v gotovini jemalo se bode tudi žito. Prednost imajo interesenti agrarne reforme. Javna dražba. Odajo se: v sredo, dne 2. januarja 1924 ob 9. uri dopoldnn se oddajo hrasti v Berikah, v četrtek, dne 3. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne izdelana drva in stoječi les v Vučji gomili, v petek, 4. januarja ob 9. uri dopoldne izdelani les in les na panju pri poroku v Salamencih, v soboto, dne 5. januarja 1924 ob 8. uri dopoldne izdelana drva in les na panju v Mačkovcih, v pondelek, dne 7. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne stoječe hrastje v Mlajtincih. Uprava sekvestr. vslspsm Szapary v M. Soboti, dne 24. decembra 1923. Za drž. komisarja: Krivit 1 r. Vsem, ki so moji nepozaom soprogi gospej Karolini Plafek roj. SheJDal v dneh njenega neizmernega trpljenja s tolažilno besedo in z dejansko pomočjo stali ob strani, vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, vsem, ki so se pokojnice spominjali s cvetjem in z venci, izrekam najprisrčnejšo zahvala v svojem imenu kakor tudi imenom pokojničnih sorodnikov. — Udano zahvalo izrekam vsem za izraženo mi sožalje. Prosim vse pokojnične prijateljice znance in znanke, naj si obdrže pokojnico v prijaznem spominu. Murska Sobota, dne 24. dec. 1923. Vaclav Plaček. vseh vrst, zlasti tudi decimalne tehtnice izdeluje tvornica ikre! Ussop, fMor, SlGuensfca ulico ZB V zalogi so uteži (gvihti) vseh vrst. Sprejemajo se tudi tehtnice v popravilo. Popravila se izvršijo točno in dobro. Radi obnovitve obrata prodam takoj kompletno mlinsko žago in okrožno žago Prodam tudi kompletno mlinsko opremo obstoječe iz 1 dvo-, 2 enostavnih valekov, 2 parov kamnov, vzlekov (Aufzug), s cilindri in s transmisijo. Cela oprava je še o obratu. — Več pove Anton MaitZf mlinar v Sotsnci, pošta Rogačevci. Lepo uinopdno posestvo (verstvo) ie k odaji 2 uri hoda od Ljutomera. Jdste ena'mala vila, vinska klet (pevnica), vini-čarija, vinska preša (krnica) in vse, kar je k verstvu potrebno. Vse je dobro ohranjeno. 21/2 orala (velkiva pluga) je vinograda in to skoraj sami novi nasadi, 2'/2 je sadovnjaka in loga. Oda se takoj. Kdo šče kuditi, naj pita g. Josipa Kosi-ja, gostilničar v Križevcih p. Ljutomer. • Najcenejša oblačilnica vsakovrstne robe • je pri . g I I. Trpinu I g Maribor, Glavni trg 17. Ako pridete kaj v Maribor, oglejte si g pri Trpinu obleke, ki so cenejše kakor S kje drugod. Najcenejša trgovina z vsakovrstnim manufakturnim blagom, ter svilenimi rutami itd. ELDIN Maribor, Vetrinjska ulica Na deb@8o! Na drobno! KOTLE za žganjekuho (palenko žgati) izdeluje najcenejše Ukxmim G AMM Maribor, Glavni trg 4. Kotli so trnok dobri, trpežni, pa tudi lepi. Razpošiljajo se po celi državi. i Veietrpina z železnino Pintar in Lenard Maribor se priporoča Mmim! I Tamburice najboljše vrste razpošilja M. BILO, ruiiohornisa tamburic, SISAK na Hrvaškem. Cenik pošilja vsakomur zastonj. Zahtevajte po dopisnici cenik. Pisalni stroji novi in rabljeni, barvni traki, ogljen papir, prebojni papir, urejevalci za pisma in vse pridatke in potrebščine za pisalne stroje Ant. Rud. Legat Maribor Slovenska ulica št. 7 Lastna šola za strojepisje in stenografijo. — Začetek novih tečajev dne 3. februarja 1924. Preje iu kupite čevlje si oglejte Za Božič in Novo leto do 10. jan. 1924 popust 101 od izložbenih cen KARO CEVUE< == MJ5 Koroška cesta " ^ ki so pripoznano najbolje ročno izdelani. Na zalogi so vse vrsto od elegantnih lahkih do težkih čevljev o-o ot: r>eü kolodvora po Aleksandrovi cesti, s»««-n#ki 8n Gosposki ulici preko Glavnega trga na Koroiko cesto S6IW in im. Maribor Tvornica (fabrika) kemičnih izdelkov „JELEN” d. z. o. z. Maribor, Meljska cesta St. 75 priporoča sledeče svoje izdelke: kolo* maz (prima kakovosti) vazelino, vsakovrstne kreme Za Črevlje (cipele) in to terpentinove in voščene, črnilo, plavilo, liSilo, Olje za šivalne stroje itd. Cene nizke, nižje kakor v Nemški Avstriji. Več posestev od 5 do 175 plugov zemlje, hiše, vile, gostilne, žage, mline, in grajščine prodaja F« Zagorska» Maribor, Bavarska ulica 3 Zavarovalnico „Triglav“ Zastopnik: Tomo Komac o Mariboru. Jože Vožnjakova ulica. Sporočite po dopisnici, kedaj in kam naj pride, da zavaruje. Vetrinjska ulica it. 2. Fižol (graj), orehe, suhe gobe, jabolk3 kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah „Agraria“, Maribor, Aleksandova c. 56. Galanterijo drobnarijo, parfümarijo, vrvarske in ple-tarske izdelje, okraske za rakve (trüge) itd. na debelo in drobno! Drago Rosina, Maribor Vetrinjska ulica št. 26. 19Zf Stenski koledar »Našega doma« 19ZV JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ i T Novo leto i P Ignacij, škof. i S Albin, škof. i T Hugon, škof. i Č Filip in Jakob i N Fortunat, duh. 2 S Ime Jezusovo 2 j S Svečnica 2 N 3. predpeln. Kunigunda, ces. Pust. Kazimir 2 S Frančišek Pav. 2 P Atanazij, š. 2 P Evgenij L, pap. © 3 C Genovefa, d. 3 N Blaž. škof. 3 P 3 C Benedikt Fil. 3 S Najd. sv. križa ® 3 T Klotilda 4 P Tit, škof 4 P Andrej Korsini 4 T 4 P Izidor, škof. © 4 N Florijan 4 S Frančišek Kar. 5 S Telesfor, pap. 5 T Agata, d., m. © Doroteja, d. m. 5 S f Pepelnica © Fridolin, opat 5 S V-ncenc Fer. 5 P Pij V., papež Janez p. lat. vrati 5 Č Bonifacij, š. 6 N Šv.Trije kralji® 6 S 6 Č 6 N 5. post. (tiha) 6 T 6 P Norbert, Š. 7 P Lucijan, muč. 7 Č Romuald, op. 7 P Tomaž Akv. 7 P Herman, Jožef 7 S Varst. sv. Jož. 7 S f Robert, sp. 8 T Severin, opat. 8 P Janez Mat. 8 S Janez od Boga 8 T Albert, škof. 8 Č Prikazen Mihaela 8 N Binkošti Medard 9 s Julijan in Baz. 9 S Apol., Ciril 9 N 1 postna 40 mučenev 9 S Marija Kleofova 8 P Gregor Nac. 9 P Binkošt. pond. 10 Č Pavel, I., papež. 10 N Skolastika d. 10 P 10 Č Mehtikla, dev. 10 S Antoni, škof 10 T Marjeta, kr. 3 11 P Higin, pap., m. Ernest, škof 11 P Lurška M. B. 11 T Heraklij 11 P Marija 7 žal. 11 N Mamert, š. 11 S f Kv., Barnaba 12 S 12 T Evlalija, dev. Q) Katarina od R. 12 S f Kvatre. Gregor 12 S Zenon, škof. 3 12 P Pankracij, m. 3 Servacij, šk. 12 Č Janez Fak. 13 N Veronika dev. Q) 13 S 13 Č Rozina, vdova 3 13 N Cvetna nedelja 13 T 13 P f Kv., Anton 14 P Hilarij, škof. 14 Č Valentin škof. 14 p f Kvatre. Matilda 14 P Tiburcij, Justin 14 S Bonifacij, m. 14 S f Kv. Bazilij, š. 15 T Pavel, pušč. Marcelin papež 15 P Favstin in Jov. 15 s f Kvatre. Klemen 15 T Helena, kraljica 15 Č Zofija, tn. Izid. 15 Nj Sv. Trojica, Vid. 16 S 16 S Julijana, d. m. 16 N 2. postna Jedert, devica Ciril. Jeruz. 16 S Cenedikt Lab. 16 P Janez Nep., m. 16 P Jošt, Fr. Regi, sp. 17 Č Anton, pušč. 17 N 1 predpepeln. Simeon, škof. 17 P 17 C Veliki četrtek 17 S Paška!, sp. 17 T Adolf škof @ 18 P Sv. Petra stol v R. 18 P 18 T 18 P f Veliki petek 18 N Feliks, sp. © 18 S Marka i. Marc., m. 19 S Sv. Družina 19 T Julijan, muč. Elevterij, škof. © 19 S Sv. Jožef Volfram, škof. 19 S f Veliki sobota© 19 P Celestin, pap. Bernard, sp. 19 Č Sv. Rešnje Telo 20 N Fabijan i. Bošt. 20 S 20 Č 20 N Velika noč 20 T 20 P Silverij, pap. 21 P Neža, dev. Vincenc, muč. © 21 Ć Maksimilijan 21 p Benedikt, op. © 21 P Velika pond. 21 S Feliks Kand. 21 s Alojzij, sp. 22 T 22 p Stol sv. Petra v R. 22 s Katarina Gen. 22 T Soter in Kaj., p. 22 Č Helena, d. 22 N Ahacij, m. 23 S Zaroka Mar. Dev. 23 s Peter Dam. 23 N 3. postna Gabriel, nadang. Ozn. Mar. Dev. 23 S Č Vojteh, š. 23 P Andrej B. 23 P Eberhard, š. 24 C Timotej, škof. 24 N 2. predpeln. Matija, ap. 24 p 24 Jurij, muč 24 S Marija Pomoč. 24 T Janez Krst. C 25 P Izpreobrn. Pavla 25 P 25 T 25 P Marko, ev. 25 N Križevo C 25 S Viljem, op. 26 S Polikarp, škof. 26 T Valburga, dev. Marjeta Kort. C 26 S Sredpostna 26 S Mati d. sv. C 26 P Filip Neri Magdalena Pac. 26 Č Janez i. Pavel, ni. 27 N Janez Zlatoust 27 S 27 Č Rupert, Šk. C 27 N Bela nedelja 27 T 27 P Srce Jezusovo 28 P Marjeta, dev. Frančišek Sal., C 28 Č Aleksander 28 P Janez Kapistr. 28 P Pavel od Križa 28 S Ferdinand Aug. 28 S Srce M., Vid. dan. 29 T 29 P Roman, opat 29 S Ciril, muč. 29 T Peter, muč. 29 Č Kr. vnebohod 29 N Peter in Pavel 30 31 S Č Martina, dev. Peter N., Marc. 30 31 N P 4. post. (sredp.) Modest, škof. 30 S Katarina Sij. 30 31 P S Feliks, p. Angela dev. 30 P Spomin Pavla JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER i T Presv. Kri i P Vezi Petra ap. i P Marija tolaž, Ilij Štefan, kralj i S Remigij, škof. i s Vsi svetniki i P Eligij, škof. 2 S Ubisk. M. D. © 2 S Porciunkula 2 T 2 Č Angeli varuhi 2 N Zahvalna 2 T Bibiana, dev. 3 Ć Heliodor, š. 3 N Najd. sv. Štefana Dominik, sp. M. Snežna, Ožb. Gosp. izpr., Sikst Kajetan, Afra 3 S Mansvet, š. 3 P Evald, muč. 3 P Verne duše 3 3 S Frančišek Ks. 3 4 P Urh, škof 4 p 4 Č Rozalija, d., Ida 4 S Frančišek Ser. 4 T Karol Boromej Zaharija Lenart, op. Engelbert, šk. 4 Č Barbara, d., m. 5 S Ciril i Metod 5 T 5 P Lavrencij Just. 5 N Roženvenska 3 5 S 5 P Saba, opat Miklavž, šk. 6 7 N Izajija, prerok Vilibald, š. 6 s 6 S Pelagij, m. 3 6 P Bruno, sp. Rožni venec 6 č 6 S P 7 Č 7 N Regina, d., Bron. 7 T 7 p 7 N 2. adventna 8 T Elizabeta, kr. 8 P Cirijak in tov. 3 8 P Mala gospojnica 8 S Brigita, vdova 8 s Bogomir, š. 8 P Brezni. Sp. M. D. Peter For. škof. Lavretanska M. B. Damaz, pap. © 9 S 19 muč. Gork. C2^ 9 S Roman, muč. 9 T Peter Klaver Nikolaj Toled. Prot in Hiacint 9 C Dionizij, škof. Frančišek Borg. Firmin, škof. 9 N Božidar, m. 9 i n T S Č 10 11 C P Amalija, dev. Pij 1., pap. 10 H N p Lavrencij, m. Tiburcij, Suzana Klara, dev. Hipol. in Kasijan f Evzebij, sp. ® 10 11 S Č 10 11 r S 10 11 P T Andrej Avel. Martin, š. © 1U n 12 S Mohor in Fort. 12 T 12 p Ime Marijino 12 N Maksimilijan, ® Edvard, kr. j Kalist papež 12 s Martin, pap. 12 P Sinezij, m. Lucija, Otilija 13 N Marjeta, d., m. Bonaventura 13 S Č 13 s Notburga, d. © 13 P 13 Č Stanislav. Kostka. 13 S 14 P 14 14 N Poviš. sv. kr. 15 T 14 P Jozafat, š. 14 N 3. adventna 15 T Henrik I., cesar 15 P Vnebovz. M. D. 15 P Mati 7 žalosti 15 S j Terezija, dev. 15 S Leopold, Jed. 15 P Kristina, dev. 16 S Karmel. M. B. © 16 S Rok, Joahim 16 T Ljudmila, vd. f Kv. Lambert, š 16 lĆ j Posveč. cerk., Gal Marjeta Alakok 16 N Otmar, op. Gregorij, čud. Posv. baz. s. P.vR 16 T Evzebij, Albina f Kv. Luzar, škof. 17 C Aleš, sp. 17 NI Hip. in Kas., m. Helena, kr. Ludovik, š. Bernard, opat Ivana Franč., v. 17 S 17 i S 17 P 17 S 18 P Kamil Lel., sp. 18 p 18 č Jožef Kup. \8 l_s Luka, evang. 18 T 18 Ć Gracijan, škof. f Kv., Nemez. C { Kv., Liberat, m. 19 S Vincencij Pav. 19 T 19 p f Kv., Januarij 19 N Žegnanska Janez Kancijan C Uršula, dev. 19 S Elizabeta, kr. C Feliks Val. 19 P 20 N Elija, prerok Prakseda, dev. 20 s 20 s f Kv. Evstasij, m 20 P 20 Č 20 S 21 P 21 Č 21 N Kvat., Matej C Tomaž Vil. 21 T 21 P Darov. M. Dev. 21 N 4. adventna 22 T Marija Magdal. 22 P Timotej, m. 22 P 22 S Č Kordula, dev. Severin, škof. Rafael, nadang. Kris, in Dar., ni. 22 S Cecilija, d. 22 P Ceno, muč. Viktorija, dev. f Adam in Eva Božič. Rojst. G. Stefan, m. @ 23 S Apolinar, škof C 23 S Filip Ben., sp. C 23 T Tekla, devica 23 23 N Kclemen, p. Janez od Križa Katarina, d. 23 r 24 25 Č P Kristina, dev. Jakob st., ap. 24 25 N P Jerenej, ap. Ludvik, kr. 24 25 S Č Mar, reš. jetn. Kleofa, sp. 24 25 p _s 24 25 P T 24 25 s č 26 S Ana, mati M. D. 26 T Cefirin, papež Jožef Kaiasans Avguštin, Škof. 26 P Ciprijan i. Justin* 26 N Evarist, pap. Frumencij, š. Sim. i. Juda, © 26 S Janez Berhman © Virgil., Ahacij Gregor III., pap. 20 p 27 N Pantaleon, m. Inocencij, p. 27 s 27 S Kozma i. Dam. 27 P 27 č 27 s Janez Ev., ap. 28 P 28 Č 28 N Vaclav, kralj © 28 T 28 p 28 In Nedolžni otr. 29 T Marta, d. 29 P Jan. obglavljenje 29 P Mihael, nadang. 29 S Narcis, škof. 29 S Saturnin, m. 29 p Tomaž, škof. 30 S Abdon, Senen 30 S Roza Limanska® 30 T Hieronim, sp. 30 C Alfonz R., sp. f Volbenk, š. 30 N 1. advent., Andr 30 \l David, kralj Silvester, p. 31 C Ignacij Lojola 31 N Angelska ned. 31 P 31 iS