Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 14. aprila 1935. Štev. 15. Cena i Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806 Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din pol oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Zakaj smo dužni voliti? Na to pitanje ne odgovarjamo iz stališča volilnoga zakona, šteri dovoli volitev a je ne zapovedava. Odgovarjamo iz stališča volitev. Zdaj smo dužni voliti ? Zato, ka smo dužni sebe lübiti. Ne lübi pa sebe, ki si v nevolaj nešče pomagati, nego se vda malodüšnosti, obüpi i Zatoga volo toga tisto vezalje, štero ga veže do Boga, do živlenja, do svoje drüžine, do države, do vsega človečanstva. V groznih nevolaj smo. Glad brüsi svoje velike zobe nad našimi posüšenimi kostami. Nagota pokriva naše telo. Hrana nam je neslana. V kmici sedimo, ali si skale češemo i vužigamo, da jo preženemo, za drügo svetilko ne občem. Davčna bremena so nas vküp vdarila, kak nageo lišč vküpvdari komaj sklito hajdino. Naši izseljenci gladüjejo v tüjini, slüž je zbežao od njihovih rok, oni ne morajo domo, mi ne ta, samo britki spomini nas vežejo i sküpne nevole. Hiše se podirajo, za popravke misliti ne. Boben se vsikdar bole gosto glasi na naših dvoriščaj. Penez z teškimi trüdi spravlen ne samo ka se ne dobi s kas, je celo v nevarnosti, da prejde, če že ne celi pa delno. Krvavi žüli naših trüdnih rok se ne božajo, nego britko bijejo. I če na düše mislimo, na düše, štere bi mogle kazati spodobnost z Kristušovov, smilenov, pravnčnov, svetov düšov, ka kažejo te. Kak hiše razdrete, samo rebra. Sovraštvo gori v njih, nezadovolnost je razjeda, nepoštenost je napaja, vživaj nje po mesi človečem i po alkoholi njim je svetost. Straha božega ne v njih, vmrla je lübezen do starišov i njihovih namestnikov, tema zagrinja vse, svetlost je vmrla. Vmrla, ar vera nema tiste sloboščine, ki si jo žele Kristušova düša v nas. I vse te vremenitne i düševne, časne i večne nesreče, v šterih ječijo milijoni po sveti i keliki tüdi pri nas, naj mi samo gledamo i se ne genemo, da bi si pomagali? Ve je pa jasna zapoved Gospodova: Lübi bližnjega, kak samoga sebe. Prvi, koga po božoj zapovedi moram lübiti, njemi moram dobro včinoti — sam jaz sam. Ka sebi želem, to morem i bližnjemi i ka neščeta ka bi mene dosegnolo, nesmem dovoliti, ka bi i bližnjega. Mera lübezni do bližnjega, je mera lübezni do sebe. Ta lübezen mi veli, mi zapovedava, da pomagani sebi i kak sebi, tak bližnjemi. Ta pomoč se pa v zdajšnjih razmeraj ne more nači dobiti, kak če pošlemo može v parlament, ki so puni pravičnosti, smilenosti, ki dajo Bogi, ka je božega i casari, ka je casarovoga. Če ne zvolimo dobrih, poštenih poslancov, do nevole ešče rasle. To pa ne je lübezen, nego sovraštvo, štero Bog prepovedava. Če pa zvolimo poštene, nesebične može, do se nevole zmenšavale i odpravlale. Što bi smeo vzeti dnes, v tej strašnih križaj, odgovornost na sebe i trditi ka si ne trbe iskati pomoči i zato ne iti na volitve?! Što je tisti, ki vüpa praviti: ne volite, jaz vam spravim vse pravice i vas oslobodi vse nevole, le nete šli volit? Jeli, ka to nišče ne more i tüdi ne sme včiniti, ar kaj takšega bi samo Bog lejko razglaso, človek pa nikdar. Človek je zato dužen spuniti zapoved lübezni do sebe i do bližnjega i iskati pomoč za sebe i za bližnjega po volitvaj pravičnih, smilenih i vernih možov, ki majo düšnovest, ka do našemi teliko trpečemi narodi mogli pomagati. Zahvala. Zahvalim se „Vzajemnoj zavarovalnice v Ljubljani i njenomi zastopniki Rous Štefani v Beltinci, ka mi je po ognji včinjen kvár popolnoma poravnan. HORVAT FRANC Turnišče. Delo v dobrodelnoj kuhinji Doma sv. Frančiška v Soboti. Od januara prvoga do konca marca tekočega leta je Dom podelo siromakom brezplačno 9 prenočišč, 43 zajtrkov, 33 obedov i 14 večeri. Po znižanoj ceni pa 18 obedov. To je stosedemnajsetkrat se je delila po Gospodovoj zapovedi smilenost. Poleg te smilenosti pa je najšla v Domi zavetišča tüdi ženska mladina vsaki den. Gda se častitim sestram prav iz srca zahvalüjemo za požrtvovalno lübezen, štero den za dnevom poganjajo potrebnim v düši i teli, se zahvalüjemo tüdi vsem darovnikom, ki to lepo ustanovo smilenosti podpirajo. Tak g. Benko Jožefi, bivšemi nar. poslanci za mesečni dar, dobrim düšam iz Rakičana, Bakovec, Satahovec i Tišine, ki so nekaj olja darüvale v tom časi i vsem drügim. Iz toga i prvejših izkazov vsaki vidi, ka v teh par mesecaj je ustanova na vnoge stotine siromakom pomogla i je vredna podpore. Sama oblast je to že spoznala i njej je zato sama banska uprava poslala 1000 Din podpore. Ki ma srce za siromake, náj je odpre i pomaga Domi sv. Frančiška, šteroga vodijo v Soboti, Križova 4., sestre iz drüžbe sv. Križa. Pride siromak delavec ali delavka iz tüjine domo včasi niti z telikim penezom, ka bi si železnico plačala, ne ka bi še jela kaj. Pomorejo takšim dobre sestre. Kelko deklin pride po noči. Ka ne bi prišle v roke kakšim razvüzdancom, najdejo v Domi prenočišče. Kakše veselje za stariše, ka majo tak varno zavetje njihove hčeri. A Dom se mora razširiti i delo v njem povekšati, Zato prosimo vse dobre düše, ki majo vrednost i zednim tüdi smileno srce, — oboje je potrebno— naj podpirajo ustanovo. Predvsem prosimo tiste drüžine, ki nemajo odvetka. Njihov odvetek so Siromaki. Predvsem bi pa prosili zdaj nekaj od dobrih düš, prosili bi eden šivalni stroj, le bi ga što mogo odstopiti Domi, ka bi se mladina pa tüdi starejše ženske navčile najpotrebnejše reči zašiti i zakrpati. Kak velika dobrota bo to v dnešnjoj strašnoj stiski. Prosimo stroj, ali pa, ki ma občem, naj nam pokloni kakši posameznij dar ali vložno knižico v te namen. Že naprej njemi pravimo prav ponizni Bog povrni ! Vodstvo „Doma sv. Frančiška“ v Črensovcih. RAZGLED PO KATOLIČANSKOM SVETI. Odličen gost na ljubljanskom euharističnom kongresi. Ljubljanski knezoškof dr. Rožman Gregorij so po sklepi pripravlalnoga odbora pozvalfma eucharitični kongres msgr. Heylena, škofa namurskoga, ki je bio predsednik vnogim svetovnim eucharističnim kongresom. Slovenci so Jugosloslovanski Irci. Tak je pisao msgr. Nikola Dobrečič barski nadškof i primaš Srbije pripravlalnomi odbori za euch. kongres i naznano, da bo svojim vernikom toplo priporočo, naj molijo za uspeh kongresa. Kat. akcija v zagrabečkoj nadškofiji (eršekiji). Na Jožefovo je kat. akcija obdržala svoje veliko spravišče, na štero so punoštevilno prišli predstavniki raznih zdrüžen] kat. akcije i drüštev. Govoro je nadbiskup pomočnik dr. Stepinac. Kratka vsebina krasnoga govora je sledeča: Je stiska na zemli, ali ne teliko vu vrednosti, nego vu düšaj, jakosti vmirajo, -falijo. Če bi se cene zdaj naednok popravile „bi nastao hüjši pekeo, kak je zdaj. Kriza, štera nas stiska, to je kriza düha i v tom so na listom vsi, ki zdravo mislijo. Potrebno je zato človečanstvo dühovno preporoditiˮ. Kak negda so apoštolje meli v svojoj slüžbi svecke vernike, ki so njim pomagali širiti kralestvo bože, ravnotak je potrebno še posebno dnesden, gda je pokvarjenost sveta grozovita, da svecki verniki i vernice pomagajo Cerkvi, to je dühovnikom düše rešavati, drüžine s Kristušovim dühom napunjavati i siromakom pomagati. Za leto 1935. določim troje delo, ki je mora kat akcija izvršiti : 1) verske istine se morajo spoznati i zato se katekizmuš mora v vsako kat hišo spraviti. Vse organizacije kat. akcije morajo pristopiti v „Bratovščino Krščanskoga Navuka“. Pri vsakom sestanki kat. akcije morajo dühovnik. bar samo pet minutni navuk držati od istin kat. vere. Za mladino se mora držati verski navuk, če le mogoče vsaki tjeden, ali bar vsaki mesec. Dühovnikom se zapove, da morajo vpelati šole za katehiste, kak je to že vpelano v zapadnih kat. državaj. 2. Kak je Kristuš posebno lübezen skazao siromakom i trpečim, tak more delati tüdi kat. akcija, pohajati i j pomagati z dari i tolažiti betežnike, I siromake, posebno pa siromaško deco. 3. Kat. akcija mora širiti dober tisk. Sv. Oča, Pij X. so pravili: „Zamán.; zidate cerkve, če nemate tiskaˮ. Od katekizmuša pravijo prevzvišeni, da ga še dnesden na tjeden bar ednok vzemejo v roke, čeravno so zvršili bogoslovne i modroslovne navuke. Ta kniga je več vredna, kak vse knižnice sveta, ar pokaže pravo pot do nebes. Ali ne je zadosta ga na pamet znati, nego njegova vsebina nam mora napuniti düšo, pa te nede trbelo žandara, ki bi nam čuvo vrednost, düšnavest lüdi jo bo čuvala, drüžine postanejo krščanske, začne se novo živlenje i Siromaki dobijo zaželeno pomoč. Ali mogoče ne vidite, keliko düš se pogübla zavolo neznanja božanskih istin ? Francozki državnik „Montalembert“, ki je dobo od püšpeka, Dupanloupa za dar katekizmuš, etak piše: „Od šteri mao ste mi poklonili Vaš katekizem, pred vsakim drügim čtenjom z velikov sladkostjov čtem edno poglavje ž njega.ˮ Viktor Hugo piše od dva maliva dečaka, šteriva so zasačili na kraji: „Če bi jaz meo pravico soditi teva dva dečaka, njeva bi mi po pravici lejko odgovarjala: Istina! Kradnola sva, ali ka ste pa vi včinoli za najne düše, da bi bila bolšiva?ˮ Gda je bio na smrtnoj posteli pod Napoleonom III. predsednik senata Troplong Rajmund, je spregovoro: „Gda se človek vnogo vči i vnogo čte, na konci svojega živlenja vidi, da vu vsem tistom, ka se je včio i ka je čteo, nikaj drügo ne stalno i trdno, kak samo katekizmuš, kak Jezuš Kristušˮ. Gda je glasovitoga pisatela Manzoni Aleksandra proso neki mladenec za knigo, štera bi ga vodila na poti živlenja, njemi je darüvao katekizmuš z etimi rečmi:„ To maš najbolšo knigo, štero ti morem darüvati, ta te navči dobro živetiˮ. Krasni navuki so v gornji vrstaj, šteri nam vsem kažejo pot, po šteroj se moro voditi düše po kat akciji. Igre, telovadbe, pesmi i spodobno so samo začimba, samo mali oddih, počitek, kratko razvedrilo pri v noči i vudne trpečem notrašnjem dühovnom živlenji, štero jedino je naloga kat. akcije. Düše rešiti, mladino rešiti, to je prvo! Krivica, štera kriči. V Jugoslaviji ma dosta inozemcov posestvo. Tü plačajo našoj državi dačo, ar je zemla naša, a domaje nišče za to ne kaštiga z novov dačov. Z drügov merov se pa meri Jugoslovanom, sinom naše domovine ne v tüjini, nego doma. Brez njihove krivde njim je meja razrezala domačijo. En deo je ostao doma, drügi je prek meje. Na to nesrečo, štere so ne zakrivili, morejo drago gorplačali. Vse, ka njihova lastna zemla rodi prek meje v tüjoj državi, šteroj plačajo dačo od zemle, ves te pridelek je pod kaštigo vzeti. Ta kaštiga je carina. Ma naš državlan doma nago deco, gladne stare stariše, mršavo živino. Rad bi njim pomagao, kak njim je tüdi dužen pomagati, a za to pomoč ga kaštiga lastna država. Bog njemi zapovedava, naj skrbi za svoje, država njemi tüdi to veli, srce ga na to sili, a on siromak to svojo dužnost samo tak lejko zvrši, če plača kaštigo za spunitev te zapovedi, če plača carino. Kakše protislovje! Kakša kruta razlaga zakonov je v carini! Dvakrat mora plačati vsaki falaček krüha, ki njemi zraste na lastnoj njivi v tüjini, v dači za tüje državo i v carini za svojo. Pa on ravnotak vrši dužnosti do države, kak drügi, mogoče šče bole na meji, ravnotak da vojaka za obrambo domovine, kak tisti srečen, komi meja ne presekala domačije. Pa Siromaški dvovlastnik poleg nesreče, ka njemi je gospodarstvo razcepano i ka vüre i vüre zamüdi z vožnjov po carinskoj poti, ti more še kaštigo plačati v carini od vsega svojega pova. To je krivica, štera ne guči ne ječi, nego bolestno kriči. Prle toga krika ne bilo. Samo zdaj ka je prle vsegamogoči a že pokojna „Organizacijaˮ JNS, štera je vnogim zmešala glave, par let ladala za sebe preci dobro, samo zdaj se je poroko te krik. A naj bi ž njov tüdi vmro. Zato že zdaj naprej postavlamo to kričečo krivico naših dvovlastnikov pred oči bodočiva našiva poslanca, da jo skušala že pred volitvami omiliti i zakonskim potom sledkar odpraviti. Štere banovinske takse so zbrisane. Finančni minister je vödao odredbo, štera banovinam prepove pobirati takšo 1) od premoga (štajnkula), elektrike i petroleja (nafte), kak od sirovin i kak od gonilne sile, to je če gonijo kakše stroje, mašine; 2) od motornih vozil vseh vrst; 3) od sekanja drv (v šumaj se dozdaj pobirala ta taksa); 4) od kalcijovoga karbida, šteroga rabijo tovarne, fabrike za izdelavo kemičnih aparatov, za dobitev toplote, svetlosti i pri ribolovi. Takse so pa navržene: naolüščeno rižo od 1 kg. 1 Din. od neodlüščenoga 50 par, na kavo i kakao pri 1 kg. 2 Din., pri čaji (teji) na kg. 20 Din. i na kalcijov karbid, šteri ne slüži gornjim namenom na 1 kg. 1 Din. 50 par. Vse te taksi podvržene reči se pri trgovcaj popišejo i tak navrže taksa, štero pobere država i eden deo odstopi banovinam. Na aotomobile več nega navrženih taks, pač pa na aotobuse, šteri potnike za plačo prevažajo. Tej so pa tüdi rešeni dače na poslovni promet. Taksa na plinsko olje se je znižala od 100 Din. na 20 Din. Minister je tüdi znižao banovinske doklade, šteri so znašali pri nas 70°/0. Poleg aotomobilov je hvalevredno odprávlena tüdi takša na potače ali bicikline i fiakere, ostanejo samo mali stroški pri občini za gor-pisanje. Denok mo se pa lehko falej vozili. Samo to se bojimo, da nedo nam preveč računali. Ve mislimo, da bode konkurenca! 2 NOVINE 14. aprila 1935. NEDELA. Cvetna nedela. Pisano je: vdaro bom pastira i razbežala bodo njegove črede; gda pa stanem, bom šo pred vami v Galilejo. V. Iztrgaj me, Gospod hüdobnomi človeki. O. Krivičnoga človeka me reši. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki si človečemi rodi v nasledüvanje poniznosti dao milost, da se je naš Zveličar včlovečo i trpo smrt na križi: dáj milostno, da bomo sprijali moke njegovoga trplenja i se z njim vdeležili vstajenja. Po istom Gospodi našem... O. Amen. * Evang. sv. Mataja vu XXI. táli. Vu onom vremeni: Gda bi se približavao Jezuš k Jeružalemi, ino bi prišao v Bethfago k bregi Olivetanskomi: teda je poslao dva svojiva Vučenika, govoréči njima: Idita vu kašteo, šteri je pred vama; i preci najdeta somarico privezano i žerbé žnjov, odvéšta jo i pripelajta meni: i či de što vama kaj pravo, povejta, ka Gospod njé potrebüje i preci je odpüsti. To je pa vse včinjeno, da bi se spunilo, ka je povejdano po proroki, govoréčem : Povejte čéri Sionskoj: Ovo Krao tvoj ide Pokoren, sedéči na somarici i žerbéti pod bremen navajene somarice. Idoča pa Vučenika, včinila sta, kak je zapovedao njima Jezuš. I pripelala sta somarico ižerbéi djala sta njidva gvant svoj na njo i njega sta gori posadila. Velika pa vnožina prestérala je gvant svoj na pot: drügi so pa sekali vejke z drevja i metali so na pot: vno žina pa, štera je naprej Šla i štera ga je nasledüvala, kričala je, govoreča : Hožanna Sini Davidovomi I Blagoslovleni, ki je prišao vu imeni Gospodnovom. * Beriló iz pisma Svetoga apoštola Pavla Filiplanom (2, 5—11). Bratje! Isto mišlenje naj bo v vas, ki je tüdi v Kristuši Jezuši. Čeravno je bio najmre v božoj podobi, ne držao za rop, da je vednaki Bogi, nego je samoga sebe izničo, podobo hlapca vzeo na sebe, postano spodoben lüdem i bio po vünešnjosti kak človek. Ponizo se je i bio Pokoren do smrti, smrti na križi. Zato ga je tüdi Bog povišao i njemi dao ime, ki je nad vsemi imeni (tű pokleknemo), da se v imeni Jezušovom prigne vsakše koleno tej, ki so v nebesaj, na zemli i pod zemlov i da vsakši jezik prizna, da je Jezuš Kristuš Gospod, v slavo Boga Oče. * Mogoče ti je že gda prišlo na pamet, kak to, da Židovje neso sprijali Jezuša za oblüblenoga Odrešeni-ka. Znali so, da pride. Že Adami ga je Bog oblübo, proroki so ga napovedali. Židovje so ga vsikdar bole želno pričaküvali. A kda je prišeo, ga denok neso šteli spoznati. Žavrgli so ga, obsodili ga krivično, kak ešče nikdar níšče krivično nej bio obsojeni i so ga križali. Kak to? V denešnjem berili je odgovor. Židovje so v časi Kristušovom bili pod tühinskim, poganskim rimskim jarmom. Rimski casar, pogan, je vladao židovom, ki so že od negda bili izvoljeni narod. Morali so plačüvati dačo poganskomi casari, na svojih hišaj vesih zastavo poganskoga casara. To jih je strašno bolelo. Vej so pa oni bili edini narod, šteri je Poznao pravoga Boga. Vsi drügi so bili pogani. Nje je Bog posebi odebrao za odebrani odvejtek, njim je sam Bog odeberao voditele, krale. Spominao se na Mojzeša, Davida, Salamona, spomin je Jude delao ponosne. Meli so se za več, kak drügi narodi. Drüge so dol gledali. Zdaj se pa ščista inači obrne. Močna rimska vojska je tüdi Palestino spravila pod pogansko rimsko vlast. Zato so Židovje prav v tom časi najbole goreče iskali oblüblenoga Odrešenika. I to takšega, ki bo postano mogočni krao, ki bo s svojov vojskov rešo židovski narod poganske vlasti, nato bo pa šo naprej i bo vse narode premagao i Spravo pod židovsko vlast. Jeružalem postane prvo mesto na sveti, židovski narod pa prvi narod. Vsi drügi narodi bi bili njim podložni. Takšega odrešenika so oni čakali, takšega so si želeli. Jezuš njim te žele ne spuno, zato so ga nej sprijali za oblüblenoga Odrešenika. Jezuš se je narodo v siromaškoj štalici, do tresetoga leta delao v siromaškoj delavnici, tesao i žagao i zdaj začne včiti kakti oblüb-leni Odrešenik. Pa nikaj nema, ne bogástva, ne vojske, ne vlasti. Kak naj on reši židove i premaga celi svet. Jezuš je ščista inačiši bio, kak so ga čakali. „Ponizo se je i je bio pokoren do smrtiˮ. Ne je iskao časti, ne zemelske vlasti i moči. Nego včio je i v potrdjenje svojega navuka i čüde delao. To je bilo zadosta, da bi vsakši, ki je bio dobre vole, lehko spoznao, da je On zaistino Zveličar sveta. Pa človeča hamičija ga je obsodila na les križa. „Na križ z njim,ˮ ar je nej takši, kak si ga oni želejo. Mi smo njim močno spodobni: „Na križ z njimˮ, ar mi ne püsti greha, neščem Boga, ar davle 10 zapovedi i mi s tem zagrado mojo sloboščino, ar ne morem dvoriti svojoj pokvarjenoj naturi, kak bi rad. Žato vkraj z njim, na križ z njim, da potom lehko mirno vživlem sladkost! toga sveta. Tak, le tak. Židovje so čakali Odrešenika i ga šče čakajo, pa se ga nikdar ne včakajo. Nej so ga šteli spoznati, Kristuš tüdi nje ne bo šteo spoznati. I tudi mi, če ga neščemo spoznati za svojega Najvišišega Gospoda i Njemi slüžiti, bomood Njegazavrženivekomaj. Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj ijubljanski eucharistični kongres obilen sad obrodi. Moje kratko mišlenje. Gospodje 1 Tü vam napišem kratko, malo mišlenje, štero se guči okoli siromaškoga kmetskoga lüstva. Siromaško kmetsko lüstvo je že do guta sito vsega obečavanja, štero se njemi obečavle vsigdar pred volitvami, a kesnej se pa na njega sploj spozabi. Pred par letmi, gda je ešče Siromaški kmečki stan dosta na bolšoj stubi stao, so njemi gotovi lüdje obečavali, ka naj proba i zavüpa v nje, da bo za njega bolše. Na žalost pa je Siromaški kmetski stan v hüjše stiske prišao, kak je bio. Ka je tomi zrok ? Zrok je tomi to, ka se na njega samo te zmisli, gda trbej voliti. Te je dober njegov hrbet, gda trbej poroštvo (zavüpanje) dati gospodom, šteri ščejo na gospostvi ostati i so sposobni obečati vse, štero samo vgaja Siromaškomi kmeti, a včiniti pa kesnej za njega nikaj ne. Ništerni lüdje samo vživajo vso ugodnost ^državi, Siromaški narod pa te strašno trpi. Na britkost, ka te sramotno nis-ke cene majo naši pridelki, se zdaj gotovi lüdje norčarijo z kmeta, ka prej naj odá svoje pridelke, če more. To pa zato, naj bi kmet vervao, ka so oni nikaj ne krivi tomi, ar so takše razmere na vse okoli. Što je pa te kriv, pitamo mi te gospode? Ka mo pa te mi z našimi kmetskim! pridelki? 1 s kem plačamo dačo ? Jeli do te oni ešče vsegli mogoči brezi naše dače obstati na gospostvi, če mi skem nemo znali plačati nje? Te prepadnejo vsi z nami vred, če do nadale tak malo skrbeli za nas. Ne mislite gospodje, ka če ví samo par lüdem bodete pomagali, ka tisti občuvajo našo drago domovino, v šteroj smo vsi deca ednoga očé i vsi nosimo bre- mena ? Vsi smo ednaki, zato naj tüdi vsi vživlemo njeno ugodnost. Zato pa nam ne trbej samo obečavati, nego stvarno za nas včiniti vse potrebno, ne gledoč samo na čase volitve. Či ščete od naroda meti zavüpanje, dajte njemi živlenje. Mislimo zato, da ednok bo prišeo čas resnoga dela, ar brezi dela nega jela i tak je vničeno vse. Nej tak gospodje, da bi te reči bile samo glüpomi dobro jütro, ar dobro delo se z dobrim plača, slabo delo se pa slabim plača. Nemeš Vince, kmet, Tešanovci. Ka pravite nato g. urednik ? Z neke fare so poslali na uredništvo Novin dopis, ka de v tistoj fari vüzemska boža slüžba po tom i tom redi. Tak je tisti nikak to poslao lani i letos. Novine toga dopisa ne so objavile. Krščanski list zna, ka cerkveni red ma pravico objavlati ravniteo cerkve, dühovnik, ne pa drügi. Nišče drügi. Če pa te drügi kaj šče v cerkvi, naj se zglasi pri svojem düšnom pastiri. Jeli takši farniki, ki lažlivo poročila pošilajo listam, delajo to z gorečnosti ? Jaz mislim, da z gorečnosti, nego ne bože, nego peklenske. Ar samo pekeo se veseli nemiri vu fari i lažlivim poročilom. Ka pravite na to g. urednik ? Politični pregled. Kandidati za volitve. Prijavilo se je v celoj Jugoslaviji okoli šestjezero gospodov, ki bi radi bili poslanci, po zakoni jih pa sme biti samo 380. Ta velikanske Prijava je svedočanstvo betega. Nikda je trbelo loviti poslance, tak teško je šteo što gorstopiti, zdaj de je pa trbelo dol-vezati, ka se jih nede teliko javilo. Žalostno znamenje je te broj. Vnogi gleda samo plačo poslanca, ne pa odgovornosti puno njegovo delo, kak se je negda gledalo. Kandidati pri nas. V lendavskem srezi so se poleg našega kandidata g. dr. Klara tüdi javili, kak smo že poročali, na Jevtičovoj listi g. Seči i g. Hajdinjak. Na dr. Maček-ovoj listi se je pa javo dr. Odič iz Čakovca i Kühar Alojz iz Ižekovec. Te zadnji zdaj, gda to pišemo, ne vemo, če je sprejeti od dr. Mačka, ali pa ne. Na dr. Mačkovo listo se je javo tüdi g. Šiftar Geza, bivši poslanec Slovenske lüdske stranke v sobočkom srezi, ki stanüje zdaj v Lendavi. V sobočkom srezi je vse raz-klano. Prvi kandidati so odstopili. Na Jevtičovoj listi se je prijavo g. Vesenjak Ivan, bivši minister. Zdaj se pa prijavo g. Antauer Eugen, šolski upraviteo na Tišini, za njegovo namestnika pa g. Vezer Geza poštar i gostilničar z Martjanec. Na listi dr. Mačka se je pa prijavo g. Pavlič Alojz, bivši katehet na sobočkoj gimnaziji i Ta-lánji Franc, gostilničar z G. Radgone. Vnogo je pozvanih, odebranih pa bo malo. Vzhodna pogodba. Bolševiki v Rusiji so v škripcaj. Sovraži je lüdstvo doma, Odzvüna pa cilajo na nje drüge države, v Ažiji Japonska, v Europi pa Nemčija zdrüžena z Polskov. Naj si odpomorejo, so se ponižali i prosili sprejem v drüštvo Zveze narodov. Tü so zmagali. Ali to jih še ne reši, ar vidijo razklanost, slabost i nepravičnost ravno v tom drűštvi, štero bi moglo slabe braniti proti močnim. A dela se pa naopak. Zmislili so si zato edno drügo rešilno sredstvo v tak zvanom vshodnoj pogodbi ali v vshod-nom. pakti. Vshodna pogodba bi vezala države, ki so na shodi vküp, ka bi se branile. Vodila bi te države Rusija, ki je najvekša držáva na shodi. I proti vsem nečlovečim krivicam, štere so bolševiki včinoli, proti vsem milijonskim vmorom, štere so doprinesti, proti vsemi divjaštvi, z šterim so cerkvi spodrli, dühovščino spoklali, vero odpravili, so se vendar naj- j šle države, štere so stopile na bolše- j viško djalino i se pogajale ž njimi za vshodno pogodbo. Anglija, naj si občuva hrbet proti Rusiji v Indiji, v svojoj najvekšoj i najbogatejšo] naselbini, je vzela na sebe vlogo mašetare i poslala svojega velikoga državnika lorda Edena v Moskvo k bolševikom, v Varšavo k Polákom, v Prago k čehom, najprle pa v Berlin k Nemcom, naj bi po dogovori z Francozi vse te države zvezala v edno pogodbo. A ne se njej posrečilo. V Stresi, na talijanskoj zemli, so prišli ešče ednok vküp zastopniki evropskih velesil 11. aprila, a da mira neso prinesli, je gotovo. To pa zato, ar delajo vse brez Boga, ki je Vladar mirü. Nemčija. Proti predpisom kon- j kordata s sv. Stolicov zapirajo v Nemčiji kat. verske šole i pleni Policija odredbe višje cerkvene oblasti. Amerika. Amerikanska zbornica s senatom je sprejela proračun, šteri samo za orožje določi letno 402 milijonov dolarov alidvajs etijezer milijonov dinarov. Lepo se pripravlamo za mir. To grozno oborožavanje z edne strani i teliko drkanja na vse strani za stalen mir na drügoj strani, se človeki vidi, kak da bi svet odnoro. Pa je, zato ka nešče znati za Boga. Kandidati jugos. narodne (Hodžero-ve),stranke so: v lendavskom srezi Gašparič Stefan od Lipe, v sobočkom pa Jošar Janoš z Lucove. Svetisla v Hodžera je bio tisti, ki je med prvimi podpisao predlog, naj se Cerkev loči od države i naj se redovniki preženejo. B: Rozika, v. Približeval se je veliki petek. Ob takih spominih človeka spre-letava Čudno hrepenenje z željo nazaj v mladostne čase. In kdo more bolj nežno občutiti One nerazumljive skrivnosti svetih dni kakor ravno nedolžna otroška duša. Greh že prevali krivdo križanja na nas, ki smo grešili, a ne-pokvarjena otroška duša z nedolžno-stjo gleda v križanega in umorjenega Kristusa. Rozika je bila že vse dni od cvetne nedelje Čudno vznemirjena. Z mamico bo Šla na veliki petek molit k božjemu grobu. To so ji zatrdno obečali. Kakšen neki bo božji grob? Zakaj so umorili Kristusa in ga položili v grob, ko pa je bil Bog in je samo dobro' delih Od mamice je zvedela, da so ga ljudje umorili iz sovraštva in da je trpel zavoljo grehov. Rozika hoče, da ne bo nikdar grešila, da bo pridna in bo rada molila. Kmalu bo že znala »Zdravo Marijo0, saj jo z mamico večkrat molita. Takole zjutraj, ko se Rozika prebudi, Mamica naprej, Ona pa ponavlja besede za mamico. Če se včasih Zmoti, ni to nič tako hüdega, Bog ne more tega zameriti, ko je še pa majhna. Ko bo večja, bo že prav znala. Mamici ne sme to delati skrbi, saj ima Rozika trdno voljo, se dobro naučiti, ko bo pač mogla. Kdo bi se pa ne spomnil na Boga, ko se takole zjutraj prebudi in je zunaj tak lep sončni pomladni dan, ki ga je Bog poslal. Zdi se, kakor da bo vse kar hipoma ozelenelo in najbrž tudi kmalu, ko prve rožice že tako cveto, Rozika jih je že trgala. Popoldne, ko ves mraz izgine, kadar ni oblačno, kar navadno ni, in samo sonce obilno razsipava svoje tople žarke, gresta večkrat Rozika in mamica ali pa Rozika sama z drugimi otroci ven do gozdiča in travnikov, saj to ni daleč, in tam je že mnogo rožic. Rozika bi se najrajši sezula, tako vroče je že, pa mamici to ni povolji, zato ne sme, ker bi se mogoče prehladila. Toda te rožice! Kdo bi se pa ne veselili Tako majhne so in tako lepo prijazno cvetejo, kakor bi gledale neštevilno lepih živih oči iz zemlje, kako se smehljajo 1 Rozika skače od ene do druge, se ji čüdi in jo poboža, ali katero lepo utrga; najrajši bi vse potrgala in iz radostne razigranosti bogvekaj naredila z njimi. Toda ne sme. Rožice cvetejo v božjo slavo in žalostno bi bilo, če bi ne bilo rožic, ki bi cvetele. Kaj vse taki | stari ljudje vedo kakor na priliko mamica! Kaj bi bilo, če takih ljudi ne bi bilo na svetu, otroci bi najbrž vse rožice požgali. Kdo bi si mogel kaj.takega misliti! Veliki petek. Najsvetejši dan. Kristus je opravil veliko zadostilno daritev zavoljo grehov človeštva raz-žaljenemu Očeta. To je bil največji dogodek za človeštvo, ki je po dolgih letih pregnanstva spet prišlo v Spravo s Stvarnikom Očetom. Dobri ljudje so zato hvaležni Bogu in molijo Kristusa v grobu. Za Roziko je to nekaj izrednega. Z mamico pojdeta molit. Za tako priliko se je treba lepo napraviti. Mama jo je že umila in počesala, to Sicer ni prijetno, toda mora biti, Rozika hoče biti snažna, ko bo Šla k božjemu grobu, kakor se spodobi. Pravzaprav bi že lahko šli, saj je že gotova, a mamica še ni. Oh kako je težko čakati! To bo že neznosno: »Oh kako dolgo ni mamice!0 »Potrpi in počakaj! Zdaj se ne smeš jeziti, ko greš v cerkev !u Rozika se malo pomiri, a jo le draži to čakale, kar cepetala bi z nogami, pa se ne spodobi. To je hudo. Vendar je konec čakanja. Rozika se oddahne, zdaj pojdeta. Mama jo še opominja: 14. aprila 1935. NOVINE 3 Sv. Oča so glas zdignoli proti bojni. Zdaj, gda svet ma milijone i milijone lüdi lačnih, nagih, zapüščenih, milijarde troši za kovanje orožja, z šterim bi vničila edna država drügo. Sv. Oča so povedali, ka če bi zdaj štera država začela bojno, ne bi se vničo samo eden ali drügi narod, nego veliki del vsega človečega roda. Nadale so eto pravili: „I če bi zaistino što šteo to gnüsno hüdobijo včiniti, potem prosimo Boga, naj odvrne to nevarnost, od štere sami mislimo, da se ne bo zgodila, i da se ne sme zgoditi, pa z pobitim srcom obračamo k Bogi svojo prošnjo, naj osramoti i razprši narode, šteri ščejo bojno. Mi smo osvedočeni, da nišče ne bo meo predrznosti, da bi izzvao novo bojno.ˮ- Z žalostnim srcom Kristušovoga namestnika se združimo i posebno pred Najsvetejšim v cerkvi molimo večkrat za blaženi mir. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Beltinci. Pojasnilo k notici v Vašem listi z dne 3. februara 1935. Štev. 5. Istina je, ka je ne samo eden starešina, liki šest starešin je zdignolo pejneze, šteri so bili namenjeni za sirmake, to je pa tüdi istina, ka je tiste pejneze nej zdigno i ponücao za sebe, liki je dao ta siromakom. Svaja je bila samo zatogavolo, ka bi prej inači mogeo talati, ka so prej nej vsi dobili. To je pa žmetno razsoditi, zato ka je penez bilo malo, siromaštva je pa dosta. (Samo na ednoga bila pritožba. Vr.) Glede agrarne zemle so uradni akti, da je Medvešček dobo zemlo. To Znamo vsi, šteri smo akt šteli, za dodelitev te zemle so citirani vsefelé paragrafi, te de pa venda že prav; mi smo kmetovje v občinskom odbori pa nej fiškališje, pa se nemremo štüliti s paragrafi, to nam lehko verjete. Smo napravili pritožbo, pa so nam vučeni gospodje hvala Bogi dopovedati, kak je prav, zdaj si pa več s pritožbami ne vemo pomagati. Smo pač motikarje, pa ne paragrafarje, na to drügo se pa drügi bole razmijo. Sedemdeset podpisov smo predložili, z ednov sirmaškov prošnjov, gde se nad trideset lüdi joče za izgüblene parcelice, pa se ovi podpisani ž njimi jočejo, pa se joče cela občina za te sirmake med sirmaki. Lejko do skuze pomagale; znate lüdje, gvüšno de valalo, zato ka či se na paragrafe ne razmimo, se pa razmimo na jokanje ! Kak se nej razmili, či pa vsaki den jočemo !! (Kak britko žalostno je to!) V rešenji smo dobili čarno na belom, ka zakon guči za Medveščeka: „Šest let je slüžo na veleposestvi Zichy, pa njemi ide odškodnina, pa ešče zadosta velka. Zakon je zakonˮ. (Pri Gradi so slüžili naši lüdje vnoga leta, pa njim nejde. Sramota, Vr.) Samo ka je delo takše, ka je gospod slüžo na veleposestvi, pa so njemi občinski sirmaki dali odškodnino. Od nekšega nikaka nas pitate. Mi smo li mislili, pa mislili, što bi mogeo po privatni potaj oditi. Tak skrivna. G. poslanec bi zadosta močen bio zato, da pa je poslanec siromak na premoženji, pa bogat na deci. V toj točki ste gvüšno nej njemi nasprotnik. Tü mi tüdi nej. Visoko spoštüvani gospod, ešče banski svetnik bi bio nekšo takšo formo. Či toga mislite mogoče? Priporočamo vam, ka se v njegove načrte ne mešate. Kak je tisto? Pri Filipih se vidimo! Njega nam püstite, sami se ga ne lotite, kda ga pri priliki primerno, te nam prosim pomagajte. Kak je gospod minister Kojič pravo, da vendar to v jesen. (5. maja. Vr.) V gostilni Koblencer se je te gospod pohvalo pred ednim, ka je prej njegova pritožba bila samo formalnost, ka je pisao edno „privatno pisemceˮ na (tak!) pa je že rešeno. Te smo pa tak že vö z vode, či je rešeno, ali pa pogašeno, ali obisnolo ali kak je rešeno, toga je nej pravo. Nam starim politikušom se jako dopadne, ka ste šče nej pozabili na na nekdašnji „Néppártˮ. Kak se fajn čüje slovenski, ka prej nej „mézes madzagˮ, liki medeni motvoz. Čüjte gospod urednik, kak se pa „husos fazékˮ po slovenskom pravi ? (Porcija mastne pečenke, ka se doj po bradi cedi. Vr.) Tisto velko böltinsko spravišče je nej ravno preveč velko bilo. Tak vam je najprle bilo, kak se v svetom pismi šté, ka je prej Gospod napravo goščenje, pa so pozvani nej prišli. Najbrž je povablene zéblo. Te pa so prišli, kak je v svetom pismi že napisano, ka prej plantavi pa slepi, eden z Ižakovec zablodnjeni. (Či ste dober paster, ga ite iskat, ka je od Vas vkraj zablodo. Siromak je šo iskat bogši pašnik, pa znate kak je. Ne ravno za sebe, samo za drüge tüdi.) Pač resan, dobro ka ste me spoti]!, ka od böltinskoga spravišča mamo guč. Gospod poslanec je prečteo svoja povabila, pa tiste svetopisemske odgovore. Konstatirao je, ka je zima, pa povablene zebe priti. Povedao je, ka smo Prekmurci prej zapostavleni i to največ zatogavolo, ka smo prej denuncirani pri višji oblastaj. Te je pa stano eden slepi z Ižakovec, pa je pravo, ka mi nevejmo, či smo denuncirani, ka to g. poslanec bole zna, pač pa čütimo nekšo mrzloto do nas. Pa nas ta mrzlota bolij, zato ka smo se vroče oklepali matere Jugoslavije, zdaj jo pa samo skrivoma lübimo pa se bojimo za njo, ka jo nebi drügi zvoditi od nas. Pa se bojimo mrzlote i nas boli. Bi radi, či nišče ne bi spake delao med nami i našov materjov. Ka se Spaka dela, so pa nej telko zvünski krivi, zato ka so nam nikaj ne mogli. Samo to je, kak je najmre te slepi z Ižakovec pravo, ka so denuncijanti, ogrizavci našega prekmurskoga lüdstva med nami, med Prekmurcami samimi. To so tisti, šteri našo mater Jugoslavijo ščejo zvoditi, ka bi nej vso svojo deco rada mela, liki samo tiste, znate štere, tiste ove! To je naša Prekmurska bolečina, naši ogrizavci. Zato pa ne trbe nikšega drüštva ustanavlati, mi sami se moremo pobokšati, šteri smo ne dobri. To moremo znati, ka nemre samo edno dete hoditi v čeber po meso pa po zabio, či je čeber cele hiže. Ne zamerte, ka se je naš odgovor tak naduzi zavlekeo. Je že tak, ka je pitati navadno leži, kak odgovarjati. — Vaš naglejüvač, šteri se boji, ka bi ga po glavi što vdaro, gda bi se pelao na biciklini od tetice, v noči, po cesti. Pojasnilo. V 12. Štev. Novin pod naslovom „Črensovciˮ se graja kričanje po večeraj zdaj v posti. Te opomin si vsaki pravi krščenik k srci vzeme, ar je to dužnost krščanskoga lista, da kara, krščenika pa, da karanje gor vzeme. Jezuš tak zapovedava. Nema pa nišče pravice, da bi tü na kakšo določeno osebo mislo. Dečki hodijo z edne vesi v drügo, se derejo po noči, ne vemo, pa što so i z štere vesi so, a neso z Črensovec. To smo pisali. Naj nišče ne dela zato krivice g. Klepec Juliji, trgovci v Črensovcih, ar je tü ne od njega guč. — Vrednik. Na podporo naših listov je poslao g. Kerec Franc, voditeo posredovalnice za delo v Soboti 15 Din., Šprager Milan iz Canade en dolar, Horvat Alojz, Plenis Trevise, Francija, 10 Din. Za Dom sv. Frančiška je pa poslao 15 Din. Bog plačaj. Sobota. Vmro je pri nas na pivnici, štero je dobo po influenzi g. dr. Vesnik Slavko, odvetnik. Pokojni je bio prvi fiškališ, ki je z Preka prišo k nam. Naš kraj je pa že kak dijak tüdi prepotüvao i je bio z pokojnim Edšidom, upravnikom Novin, v jako dobrom poznanstvi. Molimo za njegovo düšo. Z biciklina je spadno Bajalo Risto, orožniški povelnik z Püconec tak nesrečno v Bodoncih, da si poškodbe mora v sobočkoj bolnišnici vračiti. G. ban, dr. D. Puc H. aprila obiskao naš kraj. Odrančarom na znanje ! Tisti Odrančarje, ki so se javili pri zadrugi v Črensovcih, ka bi vzeli senožeti v G. Mihalovcih, naj pridejo 15. aprila v Črensovce k vodstvi zadruge, kje dobijo potrebna pojasnila. Črensovci. Naš materinski den je bio lepo obiskan. Jako pametno je bilo, da je za deco bio posebi. Govoro je za starejše g. Bejek Janoš, kaplan. Pri drügoj priliki bi pa želeli, da par pesmi bo tüdi od mater, ar zdaj niedne ne bilo. Potem bi želeli, da bi starejša mladina nastopila z nekim darom za svoje matere. Pravimo edna lepa četa mladencov, ki bi sv. obhajilo darüvala za nje i bi ta ista to svojo lübezen tüdi jasno povedala pri proslavi. Velika Polana. Novine so prejšnja leta jako dosta pisale, da moramo skrbeti za lepoto naših vesnic v Slov. Krajini. To je v prvoj vrsti za dobre ceste, lepe ogračeke pred hižov z rožami i s kakšimi drügimi lepimi nasadi kre hiš, z jaličami itd. Mi smo pa v Polani, žali Bog, Zadnja leta v nešterih stvareh jako nazadüvali. Za volo cest pred Cerkvov i šolov smo morali slišati Opomin s predgance, da de trbelo kamen navoziti, ar, če že mamo lepo novo cerkev, je tüdi Škoda, ka bi se blato v njo nosilo. Za cerkvijov pa moramo tüdi skrbeti za lepoto šole. Nekak je lansko leto v novinaj pisao, ka izide delo velkoga pokojnika g. Sakoviča v Polani. Škoda, ka šče to do zdaj ne prišlo, zato, ka bi se tam gvišno Pisalo, kelko so se g. Sakovič trüdili za lepoto naše šole, potli pa pri zidanji naše nove cerkve. Kda je bila naša šola zozidana, je nej bilo nikaj okoli nje nasajenoga, je tak vö vidila kak kakša kasarna. Tü je tüdi bila prva reč g. Sakoviča, ka se naj kre šole nasadijo mali jaliči i to se je tüdi zgodilo. Tej jaliči so pa dugo nej nikam mogli z svojov rastjov, zato ka je zemla jako kamena. Pred kakšimi 6 leti so se pa tej jaliči jako lepo razvili i so že zrasli skoro do sred šole, če ne bole. Vsakši, ki je prišeo k nam v Polano, si je najprle ogledno našo cerkev pa šolo; i to je tüdi istina, ka se je oboje vsakomi povidilo. Cerkev je itak nadvse lepa, šola pa tüdi posebno s svojimi lepimi jaliči, ki so njoj zaistino jako lepo lice delali, posebno od Vzhodne strani. Na žalost pa moramo povedati zdaj, ka so nam naša deca pravila, ka je nekak pred kratkim dao z decov to lepo jaličovje dol posekati i naša škola je pali tak kak kasarna, kak je bila v začetki, dokeč so nej g. Sakovič dali jaličovje zasaditi. Edno se nam pa resan Čüdno vidi, ka se nad tem delom ešče naša deca zgra žajo. Jako bi radi znali, če je te, što je to dao napraviti, včino to v svojoj ali pa v čidoj drügoj voli. Prosili bi krajev, šol. odbor, či on nej meo pri tom deli nikše odločitve, da ostro nastopi proti tomi deli, zato ka se takšega drevja, ne da v par letaj v Polani nazaj spraviti. Zato ka če bomo dali drevje doli sekati, ka davle lepo lice Polani, de vsakši lejko pravo, ka smo zaednok jako globoko spadnoli. — Opazovalec. Zahvala. Gospod Bejek Janoš, črensovski kaplan je v „Slovenciˮ apr. 3. popravo pomoto, ki se je marca 23. objavila gledoč na število Novin v črensovskoj fári. Za dobroto se njemi zahvalimo. — Novine. Tišina. Prostovolna gasilska četa na Tišini, vprizori na Cvetno nedelo i Veliki petek popoldnevi ob 3 vöri na dvorišči g. Rehn Janoša na Tišini krasno dramo Kristušovoga trplenja v „Času obiskanjaˮ. Vse prijatele gasilcov i lübitele iger najprisrčnej vabi — Odbor. Melinci. Pri nas se je razneseo glas, ka je g. Hajdinjak, bivši poslanec izposlovao Regulacijo Müre. Na te glas so nešterni začeli piti, se zna na porgo, drügi pa posojila jemati. Istina je pa ta, da naša krajina i Štajerska do Drave nikaj ne dobita, samo en del kre Drave, največ pa bivša Kranjska. Gospod dr. Klar, naš kandidat je že protestirao pri g. bani proti toj krivici. I če kaj dosegnemo, na njegovo prošnjo dosegnemo. Prle gda bi se trbelo brigati za porazdelitev te letošnje podpore, nišče ne se je pobrigao, ki bi dužen bio se pobrigati. Tak je istina. Tretjerednikom i vsem lübitelom siromakov. Na Cvetno nedelo po navuki, ob 3 popoldnevi pridite v Naš Dom v Črensovcih, gde obdržimo letni tretjeredniški kongres, to je obračunamo nabiranje na Dom sv. Frančiška za 1. 1934. — Odbor. Sportni klub v Lendavi si dela prostor za igrišče. Občina njemi je odstopila prostor pri živinskom placi, šteroga zdaj že planirajo. Beltinci. Podrüžnica sadjarskoga i vrtn. društva je 7. apr. pokazala svojim kotrigam i drügim kmetovalcom pripravo za škroplenje sadnoga drevja. „Lepo se obnašaj, Rozika! In moli!“ Pa kdo bi zdaj to poslüšal. Molila bo že, to je sklenila, ker ima rada Jezusa. Samo da že gresta! Božji grob — svet spomin. Ljüdje, ki prihajajo molit in ki že odhajajo, so polni svetega spoštovanja. Spomin ma Jezusovo smrt jim sega globoko v duše. Sklonjeni stopajo ljudje Počasi in tiho po cerkvi, kakor da nosijo težo grehov na svojih ramah, na prsi se trkajo in križanega Kristusa prosijo odpüščanja. Prišli sta tudi Rozika in mamica. Svet strah se ju je polastil ko sta vstopili in se pokropili z blagoslovljeno vodo pri cerkvenih dverih. Kako skrivnostno je vse, človeka kar prevzame. Rozika se drži mamičine roke, da se ne bi izgubila med ljudmi. Nekoliko zaostaja, ker opazuje ljudi, ki so tako skrivnostni v molčeči cerkvi! Le koraki odmevajo nekam vodo in njih odmev se izgublja nekje visoko ob stropu. Kako visoka je cerkev, kdo bi mogel tako visoko! Spredaj nekje je zajokal otrok; kako grdo se dere. Mati ga teži in hiti z njim iz cerkve. Tako čudno je to videti; Rozika bi se skoraj spozabila in se zasmejala, toda ne spodobi se. Zdaj je že dobro; mati je odnesla otroka ven, joka ni več slišati, preglušilo ga je škripanje cerkvenih vrat. Nenadoma se je Rozika vsa preplašena stisnila k mamici. Ustrašila se je štirih, tako čudno opravljenih mož, ki stojijo pred vhodom, kamor hodijo ljudje. Pokriti so in tako hudo gledajo; kaj delajo tu? Oli koga čakajo, da ga primejo? Vendar se ne premaknejo, trdo stojijo, samo srepo gledajo. To morajo biti strašni ljudje. Rozika se ne more premagati: »Mamica, kdo so ti?" »To so vojaki, ki stražijo Kristusa v grobu." Čudno. Zakaj neki stražijo? Kaj se jih ljudje nič ne bojijo, ko tako mirno hodijo, mirno, kakor da jih niti ne bi videli. Rozikine oči se ne morejo ločiti od teh mož. No, zdaj bi skoraj padla. Mamičina roka jo je potegnila za seboj in je vzdrknila za celo stopnico navzdol. Tako temno je, skoraj ne bi nič videla. Ljudje klečijo in molijo, eni prihajajo, drugi odhajajo in se zadevajo ob noge klečečih. Spredaj se vse vprek blešči, Ro- zika ne more od začetka ničesar razločiti, šele polagoma se oko privadi. Zgoraj gorijo sveče in polno rož je tam. Malo nižje je nekaj lepega, kako žarijo tiste raznobarvne krogle, rdeče, zelene, svetle, modre, vijoličaste, rumeno oranžne in Bogve kakšne vse. Rozika bi hotela bliže, ker vsega ne more videti, ljudje ji zastavijo pogled, venomer mora iskati med njimi, da more videti do spredaj. Ljudje se rinejo naprej, mečejo drobiž na rdečo preprogo in poljubljajo Kristusove rane. Roziki je vroče, ko je toliko ljudi tam. Tedaj se ozre na klečečo mamico in sama zdrkne na kolena. Pravzaprav bi morala moliti. Sklene roke in naredi pobožen obraz. Glej, kako molijo belo oblečene dekleta ob straneh v klopi. Kako, ali so ves dan tü in vedno molijo? Tako mirne obraze imajo in roke sklenjene. In spredaj dva ministranta, ta dva lahko vse vidita, ker ni nihče pred njima. Kako srečna sta, da vse vidita. Rozika bi še rada gledala, toda ni mogoče več, zelo je vroče in ljudi vedno več. Morata iti. Pa glej, zdaj je v vsej cerkvi polno tistih lepih kroglic, ki neprestano semtertja skačejo. (Dale) 4 NOVINE 7. aprila 1935. Kak se je pisalo od Štrigove pod Madjari? Preteklost, sedanjost in bodočnost Štrigove. III. Narod je veren. Madžarskimi pokretu ne nasprotüje, celo rad poslüša madžarske besedo. Je marljiv, delaven in skromen v vsem. To so osnovne točke, na katere mora zidati svoje delo vodilna inteligenca v Štrigovi. Za svoj cilj naj imajo pred očmi: Štrigova mora postati v prosvetnom in gospodarskem oziru vzgled celemu gornjemu Medžimurju. Da se pa to doseže, je treba pred vsem urediti cerkvene in šolske zadeve. Ker je cerkev premajhna, gre vsako nedeljo veliko ljudi k službi božji v sosedni Ljutomer. Ljudi je treba na vsak način od tega od vrniti! Tam ne samo da poslüšajo besedo božjo, nego tudi kupujejo in prihajajo v stik s tistimi, ki so našemu madžar-skemu duhu nasprotni. Tega ne smemo dovoliti. Komur je pri srcu prosveta in gmotna sréča Medžimurcev, ta si mora prizadevati, da ostane Med-žimurje neodvisno in brez vsakega tujega vpliva. Zato bi pa trebalo namesto sedanje tesne cerkve, postaviti drugo, res veliko in veličastno. Za novo šolo so se že storili potrebni koraki. Zato trdno upamo, da se bo kmalu pričelo z delom. Potem naši otroci ne bodo več hodili v Štajerske šole, ampak sem v našo, kjer se bodo naučili madžarskega jezika in madžarske kulture. Ako bomo imeli večjo šolo, bo prišlo več učnih moči. V tem bo pa še druga vesela posledica, da se namreč poveča število ljudskih voditeljev, Štrigova je vložila prošnjo za telefonsko postajo. Žal, da že več let čaka rešitve ta zadeva. In vendar bi ta napredek zelo veliko pripomogel k splošnemu razvoju. Ravnotako je obtičal tudi načrt za olepševalno drüštvo. Bilo bi jako potrebno in bi imelo lepo delovanje. Ako bo Štrigova dobila lepo novo cerkev in šolo, ako narase število učiteljev in drugih, sposobnih za vodstvo, ako se utrdi mladinsko drüštvo Vsaj za zimski čas in končno, ako dobimo telefon, tedaj bodo dani vsi pogoji za to, da Štrigova postane res važno kulturno središče gornjega Medžimurja. In za vse to je tudi skrajna sila, ker smo ob štajerski meji. Kar se še posebej tiče gospodarskega razvoja, povdarjam zopet, da je neobhodno potreben telefon. Potrebno je tudi, da se združi obrt za postavljanje hiš iz lesa in ilovice, da se ista vodi po neki do- ločbi in se dela za njo reklama. Za dekleta bi trebalo ustanoviti tečaje za pletenje, ker bi z veseljem nadaljevala, kar so se v šoli naučile. Želeti je, da male obrtnike vodijo in zastopajo za to sposobni ljudje. Preteklost je bila viharna, sedanjost ni zadovoljiva, bodočnost je lepa. — Tak je pisao v listi „Muraköz és vidéke“, vučiteo Imre, leta 1912 pred svetovnov bojnov. Človek se more lüštno nasmejati, gda vidi, ka so vsi stari načrti splavaii po Müri. Štrigovčarje, ne samo, ka hodijo v Lotmerk, ka se njim je branilo, nego celo pod Lotmerk spadajo. Pač zgodovina čeravno kesno, a ednok vendar vse krivice popravi. Uspeh vinskega sejma in razstave v Ljutomeru. Podružnica Vinarskega društva v Ljutomeru je priredila dne 12. marca t. 1. krasno uspelo vinsko razstavo in vinski sejem v kavarni g. Resnika. Že pri otvoritvi je bila prostorna dvorana polna domačih in tujih gostov. Predsednik g. Žemljič Fric je ob 9. uri otvoril vinsko razstavo, pozdravil navzoče imenoma, g. sreskega načelnika Dr. Farčnika, kot zastopnika g. bana in podbana, nadalje g. šefa kmet. oddelka ing. Trampuža, g. ing. Gorjupa, g. Gombača, g. Zabavnika, g. župana Kuharičaa in vse kmetijske strokovnjake. Gosp. sreski načelnik je v imenu g. bana vse prisrčno pozdravil in naglaša! upanje, da težave v vinogradništvu ne bodo trajale dolgo, da je torej treba vstrajati. S tem, da je razstavljeno nad 160 vzorcev vina, je dokazana zavednost vinogradnikov. Gosp. župan Kuharič je pozdravil v imenu mestne občine vse navzoče in želel prireditvi vsestranski lep uspeh. Gosp. predsednik Žemljič je naglašal sloves ljutomerskega vina. Ob tej priliki izražamo udanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. s skupnim klicem: Živijo! Gosp. ing. Gorjup je v dalj- šem poučnem govoru pohvalil korist vinske razstave, ki je nekaka praktična šola za vinogradnike. Omenja, da je obseg naših vinogradnikov ca. 24000 ha., a pridelek je bil lani le 7.5 hl. do 10 hl. na ha. Letos se obeta mnogo boljša vinska letina. Priporočal je pravo izbiro trt, da si ustvarimo naše enotne tipe vina. Končno je opozoril na dve novi in nevarni trtni bolezni in sicer na arikanozo ali pršico in bolezen stržend. Po govorih se je potem na otvorjeni razstavi pričela poizkušnja vina. Točilke in točilci so imeli celi dan do 7. ure. zvečer obilo posla s postrežbo gostom. Z vsakim vlakom je prišla truma obiskovalcev, med temi je bilo tudi zelo mnogo inozemcev. Prodano je bilo mnogo vina po 7, 7.50 in 8 Din za liter. Splošna sodba je bila, da toliko kupčij ni bilo sklenjeno na vinski razstavi že par let. Računa se na 500 hl. prodanega vina. Kupci so pokupili po največ sladka vina. Ker je letošnje vino zelo dobro, je to vplivalo tudi na veselo razpoloženje. Razstava je dosegla popoln uspeh v političnem in gospodarskem oziru. Ker je bila razstava tudi vsestransko poučna, so se udeleženci zelo pohvalno izražali o prireditvi in bodrili prireditelje, da vsako leto priredijo tak vinogradniški praznik. Pripomniti je treba, da je tudi letos vso razstavljeno vino že prejšnji dan ocenila komisija strokovnjakov in bode lepo število razstavljalcev odlikovanih z lepo priznanico. Za diplomo to leto ni zaprošeno, ker nam kmetijsko ministerstvo še ni doposlalo diplom za lansko razstavo, kakor je bilo obljübljeno. Podporo je naklonila Kr. banska uprava, Sresko kmetijska odbora v Ljutomeru in v Ptuju ter Okrajna posojilnica v Ljutomeru. Obljubljena je pa tudi podpora od Združenja trgovcev v Ljutomeru. Za vse te zneske najlepša hvala. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu vinske razstave. Odbor. PREKOSNICE. Žena: Moj Bog, da sem trüdna. Celi den sem šivala. Mož: Ali šivanje je ne delo. Moj prijateo je pravo, ka pri ženskaj je šivanje telko, kak pri moškaj füčkanje. Žena: Tak, te pa to máš Francekove hlače, pa sfüčkaj na njé tri krpe. * Mož (po sprevodi svoje žene ide k plebanoši): Prosim ponižno gospoda plebanoša, jeli bi me šteli taki zütra zapisati, da sem se zaročo z dovicov Magdov? Plebanoš : Ali človek — tak naglo, pa smo komaj zakopali Vašo ženo. Mož: Ravno zato, gospod plebanoš, ar če sem se zdaj k miri privado, bi se sledkar tem žmetnej prevčio k novomi kreganji. Preselitev trgovine. Cenj. odjemalcom dam na znanje, da sem preselo s 1. APRILOM 1935 svojo filijalke trgovino z ledrom iz Beltinec v TURNIŠČE v hš. 112 (Karikova hiša). Z ednim naznanjam vsem gg čevla-rom, remenarom, lastnikom mlinov i mlatilnic, da sem svojo zalogo ledra, čevlarskih potrebščin, strojnih i šivalnih remenov ešče bole izpopuno ino je davam vse falej. Z odličnim spoštovanjem BADER HERMAN trgovina ledra DOLNJA LENDAVA. Pošta. Andrejek Vendelin, Martinje. Pošlite po širiteli Kozar Jürji. — Šeruga Jožef, Pečarovci. Višešnje Novine, MI. i MO. pošlite k sestram v M. Soboto. - Horvat Marika, Ruše. Žalostno, čislo dobite pri frančiškana v Maribori. — Frumen Janoš, Otovci.. Kalendar smo Vam ponovno poslali. Ednoga smo vam poslali včasi kak ste plačali zaostalo naročnino, zdaj pa drügoga. Tak je ne naša krivda, če ste ga ne dobili. Otvoritev trgovine. Dne 31. marca, dnes tjeden sem odpro trgovino z mešanim blagom i usnjom (ledrom) na mesti bivšega trgovca gosp. Bader Emanuela. JOŠKO KLEPEC trgovina z mešanim blagom Turnišče. Banque S. Baruch et Cie, 11, Rue Auber U, P A RIS — 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ün po najboljšem dnevnem kurzu. Vrsi vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Hollandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. - 24—20 Preje trg Svobode, sedaj Vetrinjska št.30 SEMENA vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v naküp staroznana tvrdka PESO M. BERDAJS Ustanovljena 1869. M A R I BOR Tei. 23—51 (interur.) ______________CENIKI NA RAZPOLAGO!______________________ zagrinjala so se sümlivo gibala na okni, — vse je kazalo, ka me vidijo, ali neščejo opaziti. Vse je kazalo, ka je pot do slavnoga predsednika šolskoga stolca, zapreta. Med tem je Čarna zverina navdüšeno lajala okoli mene, napadala zdaj od naprej, zdaj od strani i kda sem jo zadeo z nosom svojih novih, ali več ne čistih punčulov med mršava rebra, te je navdüšeni čuvaj čordašove hiže prestrašeno zacvilo i se skrio med kukoršče za štalami. Tak sem prišeo do dvér, potem v komaj razsvetleni preklet, iz preklet pa po dobroj sreči v sobo, gde so domači mirno i nedužno vživali dobrote domače sklede. „Hvalen bodi Jezuš Kristuš.ˮ Nišče ne odgovori. „Gospodara iščem." „Zakaj bi ga iskali, ve se je ne zgüboˮ, je zamrmrao nikak za pečjov. Moj razžaljeni krčmár ... „Ja gospod, vi ste pa lekaj skoz dimnik prišli v to sobo,ˮ mi je vujšlo začüdenje. Rad bi dale tüdi povedao svoje, pa prekino me je gospodar hiže, slavni predsednik šolskoga stolca. Dugovati brez kaputa, samo v prusleki sedeč, je odložo plehnato žlico i me poslani gledao. „Vi ste predsednik, gospod Čárdáš?ˮ „Tak mi pravijoˮ. Pri stoli sedeči so nemoteno potaplali žlice v jelo. »Rad bi zvedo to i ono, kak je pri vašoj šoli." Gospod predsednik se je zdigno s klopi i s trüdnimi, počasnimi koraki prišeo bliže. »To lejko zvejo." „Kak bi bilo zavolo hrane, če bi prišeo k vam za vučitela?ˮ „V krčmi se morate pogoditi.ˮ „Gospod upraviteo me ne vzeme na hrano?ˮ „Pri nas upravitelova žena küha. Upraviteo se ne spozna v toj umetnosti.ˮ „Ve ne mislim tak, ka bi upraviteo kühao. On je vendar gospodar.ˮ Oča krčmár je zino zdaj svoje: „Lejko se oženite, pa mate sami svojo hrano.ˮ »Ne mislim na Ženitev". Vertinja je zbrisala s küklom förtoja stolec i mi ponüdila, naj sedem. „Hvala, ne motim rad lüdi pri jeli ...“ Moja Šolska vučenost je odpovedala na celoj črti. Kak nerodno dete sem stao sred sobe i onemoglo gledao, kak pasejo na meni radovednost nenaklonjene kmečke oči. Samo vö iz te hiže, se je rodila v meni tiha miseo i na pot gladke rešitve sem najšeo, kda je gospod Čárdáš, slavni predsednik šolskoga stolca, oblekeo kaput, nastavo pipo i spüsto v zrak nikelko ostrih oblakov. „Bi prišli z menov v šolo, k upraviteli ?“ „Lejkoˮ. Krčmari je samo z očmi kimao, naj se pripravi na odhod. Tak smo prišli srečno iz „prijazne hižeˮ gospoda predsednika i šli tihi, kak sprevodnik! do šole. Gospa upravitelova nas je sprejela v vidnoj zadregi. Mene bi že rada spravila v sobo, ali blatni škornji spremlevalcov so jo opominali, ka to ne bi bilo priporočlivo. V kühinji smo sedeli vsi trije, gospod predsednik pa je razlagao: »— To bi bio naš novi vučiteo". Krčmar je nadalüvao: »Ne potrebüje hrane. Dozidali njemi moramo novo stanovanje. Oženi se i sam bo skrbo za hrano." Med tem je prišeo gospod upraviteo, mož najlepših let, lepoga, pa-metnoga obraza. Vlüdno me je pozdravo, pitao, če sem ešče brez zajtra i spitavao, kak kaj živemo v Lendavi. Vse je kazalo, ka ne v krčmi, v šoli bi mogeo začnoti obisk. Bog pomagaj, pokvarjeno je vse, tű samo sréča pomaga. »Gospod tovariš, povejte mi odkrito, mate že resnoga kandidata?" Mož me je pogledao, prijazno, vlüdno, ali očitajoče, rekoč: „Mladenec, od mene pitaš, če mam kandidata? Moraš znati, ka ne jaz, tej drügi majo pri tom dugovanji to glavno reč ...“ Etak mi je odgovoro: »Predlagali smo oblasti, naj nam dovoli zvolitev vučitelice. Pri nas je: najmre težko zavolo hrane, Jaz ne: moram nikoga na hrani meti, v gostilni pa poleti nemajo časa, da bi kühali za edno osebo. Mislili smo, da bi bila najbolša rešitev, če zvolimo mojo ne-čakinjo, ona bi bila doma zadovolna z vsem in pomagala ženi, če bi bila žena preveč zaposlena." Moža sta debelo glédala, jaz tüdi. Samo zdaj sta zvedila, kakše načrte ma gospod upraviteo. Upravitelova gospa je natočila kupice, prinesla slaščice in vlüdno ponüdila, naj se poslüžimo. »Boter, kak doma!" je Čevkala gospodi predsedniki. »Stric, nikdar se ne hranite," je porinila kupico pred krčmara. »Prava domáča žganica je", se je nasmejala proti meni. „A tak je!" — sem spoznao v ednom hipi prave razmere. Predsednik je boter, gostilničar — stric ... I nečakinja upravitelove gospe je vučitelica ? . . . Istina je, razpisali so mesto vučitela, ali šolski stolec je itak soglasno Zvolo upravitelovo nečakinjo za vučitelico i oblast v Zalaegersegi je zvolitev, štera se je vršila po zakoni i s pogledom na krajevne potrebe — gladko odobrila. — Tinček. Novine izhajajo vlaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in uredniki Klekl Jožef, župnik v pok.