Štev. 123.
V Ljubljani, petek dne 3. maja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak <lan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob
!• uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na doni K 1 '50; s pošto eeloletno K ‘20’—, polletno ? l0-— četrtletno K 5‘—, mesečno K 1 ‘70. — i !r<ozemstvo eeloletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:::
Telefon Številka 118.	:::
Ponos.
V	soboto je bila inštalacija praškega župana dr. Groša. Inštalacija je bila zelo svečana. kajti dr. Groš je že tretjič praški župan. To je nekaj nenavadnega za Prago — ker so se tani menjali župani mladočeške in staro-češke stranke.
Pri inštalaciji praškega župana so se sploh iz davnih let ohranile nekatere ceremonije in je lepo. da se ta spomin ohrani. Saj je Praga kraljevsko mesto. Kar mora pa vsakemu imponirati — je ona velika ljubezen do zlate Prage, ki je zvenela iz vseh besedi, ki so se govorile pri inštalaciji in tudi iz vseh poročil. Dr. Groš je položil prisego v roke deželnemu maršalu grofu Thunu in je spregovoril nekaj pomenljivih besedi. Pri tem smo se spomnili na Ljubljano. Ljubljana sicer ni enako veliko mesto, kakor Praga, za nas Slovenca pa Ima enako veliko vrednost kakor Praga za Čehe. Praga je^ glavno mesto, Ljubljana je glavno mesto, na Češkem so Nemci, na Kranjskem so Nemci, v Pragi so Nemci, v Ljubljani so Nemci, 'loda kaka razlika! S kako sveto samozavestjo in ponosom se varuje čisto narodno češki značaj Prage in njenega zastopstva — vkljub temu da je to svetovno mesto in glavno mesto dvojezične dežele — in s kakim cinizmom smo mi zavrgli narodni značaj Ljubljane, ki je edino večje slovensko mesto in bi imelo biti kulturno središče slovenskega naroda. Tudi z vlado mladočeške stranke v praškem mestnem svetu niso vsi zadovoljni
—	in vendar bi narod proklel stranko, ki bi sl upala izdati narodno stvar glavnega mesta...
Češka stranka, ki bi dala Nemcem dostop v mestni svet, bi bila zgubljena — pri nas pa je ta stranka spravila poleg 7 Nemcev
14	svojih ljudij v mestni svet in narod ji izdajstva ni zameril. To je znamenje, da smo narod brez samozavesti in ponosa, da vladajo Pri nas o narodnosti nizki in cinični nazori, da niv nas nobenega idealizma in ljubezni do velike narodne ideje, ampak da smo se navadili zasmehovati to. kar je drugim narodom sveto. To je zelo važno; če pomislimo, da smo pravzaprav šele v začetku svojega kulturnega življenja ... Cinizem se pojavlja v narodni kulturi šele v poznejši dobi, ko doseže razvoj nekak vrhunec; Čehi so v svojem razvoju mnogo pred nami in ne manjka pojavov, ki dokazujejo, da se je tudi proti narodnosti začelo uveljavljati kritično stališče. Toda kritika se lahko uveljavlja v reformirane pa v ciničnem izdajalstvu, ki kaže le na lastno do-bičkaželjnost, ki ne pozna niti najsvetejših narodnih idealov. Čehi so vkljub vsem notranjim bojem ohranili še toliko narodnega idealizma. da ne Izdajajo za strankarske koristi svoje zemlje Nemcem. — Velika ljubezen jih vodi, ko gre za domovino, za zlato Prago. Pri nas pa — ki smo mal narod — baje te ljubezni ni potreba... Saj narodnost to ni nič — to je le skupina ljudij, ki govori sluča|no isti jezik... Ako vprašamo zakaj tako na Češkem in — tako pri nas — ali ni jasno, da so Čehi ohranili svoj idealizem, ker so v korenini ubili klerikalizem. Le klerikalec more izdati domovino. Koliko podlosti je treba, da gre recimo Slovenec s stranko, ki je izdala glavno mesto. Koliko nizkosti, hlapčevstva in nezavednosti je treba, da gre narod za tako stranko. Kako malo ponosa, samozavesti, spoznanja je v tem narodu. Pa se pravi; narod o tem ne ve... Res. voditelji so bili, ki so izdajali... Pa na-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
»Kam si namenjen, lopov?«
»V K.«
»A čemu ne greš v Meko?«
Turek povsem ni vedel, kaj naj odgovori. Glas mu je zamrl v prsih in komaj je zašepetal: »Čorbadži, pusti me!«
»Majde, potujva skupaj v Meko!« zakliče pezportev; »počakaj, vsedem se na te. li si jezdaril tisoč let na Bolgarih!... In Bezpor-tev nm spretno zasede hrbet ter ga objame z r°kami okrog vratu. »Stopaj proti Meki!« mu reče.
in pred očmi vsega tu zbranega naroda, med kričem in smehom, je Turek z Bezporto-vem na hrbtu odrinil naprej.
Konj je zamišljeno odšel za svojim gospodarjem.
. Kdo ve. kdo ve!... je govoril sam seboj Marko, korakajoč domu. še ves prevzet radi začudenja in osupnenja nad tem, kar je bil videl Pred trenutkom. Že petdeset let sem na svetu; Pominjam se časa, ko je bila Bolgarjem prepovedana zelena barva in je moral razsesti ie	sre^al	Turka;	on	sam kot raja,
seda' • doživel' izkušal toliko ponižanja, da sred? "A verjel svojim očem. Videl je. da je Turelf ga naroda« Pred tisoči gledalci na povelje hromega in pijanega Bol-
rod bi moral to občutiti. Ni občutil! Naroda ni več — ostalo je le še ljudstvo — to je slučajno slovensko — to ni glavna stvar — glavna stvar je. da je katoliško... In pomislimo, kako cinično mladino bodo vzgojili v svojih organizacijah ti ljudje. Saj že sedaj napadajo ljudi, ki še s ponosomn priznavajo, da so narodni. Pri vsej inštalaciji v Pragi se ni delalo nobenih posebrlih patriotičnili izjav. Praga kot veliko mesto ima mnogo demonstracij — pri njih se kriče razne stvari — kakor je to navadno — in vendar ni treba županu delati posebnih obljub. kakor jih mora delati ljubljanski župan, da potolaži klerikalne denuncijante ...
Ne moremo si misliti, da je bilo slovenskemu narodu usojeno živeti le dve desetletji samostojnega narodnega življenja. Da bi bili že na vrhu in da bi že šli v propad! Ne! Klerikalizem je le pomladanska slana, ki je padla na našo mlado narodno setev. Sila pomladi in mladosti jo mora premagati, solnce kulture in prosvete jo mora pregnati. Potem bo morebiti tudi v nas še toliko ljubezni do našega narodnega središča, da se ne bo nikoli več zgodila sramota, ki zdaj slehernemu poštenemu Slovencu pokriva oči — tem bolj. ako vidi. kako sveto čuvajo drugod zgodovinske spomine in narodne ideale in kako nizkotno in ciničo jih je zavrgla najmočnejša slovenska stranka.
Ni nam na tem, da bi tarnali, pokažemo Ie razliko med narodom in narodom in dajemo onim poštenim slovenskim ljudem, ki imajo v sebi še toliko narodne duše. da razlikujejo med tem kaj je narodno in kaj je izdajalsko. — Ljubezen. ki jo goje Čehi do svoje zlate Prage, bi morala polniti tudi naša srca do bele Ljubljane. Glavno mesto je ponos naroda — narodni ponos pa zahteva, da se z ljubeznijo daruje narodni značaj glavnega mesta.
Potkžavljenje ljubljanske policije.
»Slovenec« je v zadnjem času poln slavospevov nad dozdevnim uspehom pri znižanju prispevka mesta Ljubljane k podržavljenju policije. Potem, ko je deželnozborska večina sklenila famozni zakon o podržavljenju ljubljanske policije, res ni drugega preostajalo nego zbarantati kolikor mogoče od zahtevanega letnega doneska. Hvalevredno je. da se je doseglo vsaj nekaj znižanja. Ako ima pri tem g. dr. Šuštršič tudi kaj zasluge, še zato ne zasluži poveličevanja kajti s tem je popravil le majhen del krivice, ki jo je zakrivila deželnozborska večina z dotičnim zakonom.
Popolnoma napačno pa je, ako »Slovenec« zdaj računi, koliko si Ljubljana s tem prihrani, da se policija podržavi.
Če bo res donesek za podržavljeno policijo manjši nego so bili dosedanji stroški za njo, zato pa bo tudi občina izgubila ves vpliv na policijo, zlasti kar se tiče nameščenja policijskih uslužbencev in uradnikov. Država odvzame občini le del stroškov, vpliv pa ves! Pri današnji tendenci glede nameščenja državnih uslužbencev na Slovenskem, zlasti višjih uradnikov, smemo pričakovati, da bo ljubljanska policija zopet otvorila nova vrata za naseljevanje Nemcev med Slovence. Odgovornost za to pada na one, ki so vladi šla na roko pri podržavljenju ljubljanske policije.
Kdo pa je želel podržavljenje policije? Edino vlada! Stvar je v njenem interesu, torej bi naj nosila tudi država vse stroške. Ako se
garja stopil s konja, da je pozabil na svoj se-lalr in na svoje osmanstvo ter se mu podložil slično govedi, da je skočil nanj in ga nosil pred vsem svetom! A to se je zgodilo tako preprosto, tako nepričakovano, tako strašno nepri-čakvano! A to se ni zgodilo kar tako, le slučajno. ali vsled pijanosti — včeraj in predvčerajšnjim bi se kaj podobnega ne moglo zgoditi. danes pa se dogaja in ves narod se reži in ploska, kakor bi se godilo nekaj povsem naravnega ... Kakšni časi sa nastali? Od kod ta predrznost raje in ta strah pri gospodarju?... Ali pa je zares že odbila ura tej državi in Bej-zad ter mladina imajo prav?
»Kdo ve, kdo ve?«
V	svoji zamišljenosti je naletel na otroke, ki so se vračali iz šole. Bili so Merdevendžievi dijaki (učenci), ki so tvorili dolgo vrsto po dva in po dva skupaj. Korakali so po taktu kot vojaki pod poveljništvom desetnikov, korakajočih na strani ter generala, ki je stopal na čelu... Morkov Asen je nosil na drogu rdeč robec; to je bila zastava!
Marko je bil kakor omamljen.
»Nu. saj je vendar vse znorelo, pričenši od starcev pa^ do pobalinov,« si je mislil.
In prijemši Asena za uho. mu reče smehljaje;
»Kaj neseš, mali osel?«
Pri tem si je zadovoljno domislil, da se skaza m poprijela zgolj njegovih sinov in da ni zapazil v njih puntarskega duha. ki se je polastil vseh. da, celo njega samega.
»Naj vsaj ti ostanejo na strani in ne brskajo po kaši, v katero sem jaz zagazil. Jaz že tičim v njej. Ti naj ostanejo živi!«
*	Pas. za katerim nosi samokrese in drugo orožje.
podržavi kaka občinska srednja šola (n. pr. pred nekaj leti idrijska realka), prevzame država vse pravice na zavodu, a tudi vse dolžnosti in stroške, čeravno ostane šola tudi nadalje občini in njenim prebivalcem v korist. Pri podržavljenju šol vlada gotovo ni tako zainteresirana kakor pri policiji. Torej bi moral isti princip tem bolj veljati pri policiji. V drugih mestih je tudi v glavnem obveljal, ker doneski raznih mest so relativno malenkostni.
In končno, saj vlada ne plačuje s svojim denarjem! Denar, ki bo ga vlada porabila za podržavljeno policijo, je denar državljanov, torej tudi vsebuje donesek ljubljanskih davkoplačevalcev!
Če obvelja stališče prihranjenja. kakor ga zastopa »Sloverfec«, potem so slovenske občine. ki sprejemajo schulvereinske šole. le hvalevredne. One prepuščajo stroške za šolo, ob-nem pa tudi pravico določitve učnega jezika.
Na vse zadnje imajo najbolj prav vsi podjarmljeni narodi, katerim gospodovala odvzamejo vse stroške, a tudi vse pravice, ki so zvezane z lastno upravo. Gospodovalec pa iz same humanitete gospodari in pokriva vse potrebne stroške — z doneski in davki podjarm-ljencev!
Še enkrat: Ako občina nosi vse stroške, a vživa tudi vse pravice, zlasti da nastavlja v policijski službi svoje ljudi, je to sicer dražje, toda brez dvoma ugodneje nego, če nima nič vpliva, a mora vendar prispevati znaten del stroškov!
Nova srbska narodna skupščina.
Danes se je po končanih volitvah sestala srbska narodna skupština k rednemu zasedanju. Sedanja staroradikalna vlada ima v novi skupštini 84 poslancev, izmed 166. tako da znaša njena večina le dva glasova. S tako večino vlada ne bo mogla delati, ter je seveda pričakovati v najkrajšem času razjasnenja položaja. V staroradikalnih krogih se še vedno misli, da se posreči potegniti stranki sedmo-rico radikalnih desidentov. ki so izstpili radi osebnih nasprotstev iz kluba in kandidirali na svojo roko; ako se pa to ne posreči, tedaj je skoro gotovo, da sedanja skupština ne bo dolgo delovala, ker se opozicija kakor vlada žele poskusiti še enkrat v volilnem boju. Voditelj staroradikalne stranke Nikola Pasič, je izdelal program, ki bi naj bil politiški pravec nove skupštine na temelju tega programa so se vršile tudi skupštinske volitve. Dogodki teh dni v srbski skupštini pa bodo pokazali, ako bo mogoče Milovanoviču izvajati program staroradikalne stranke. Posebno zani- • miv je program staroradikalne stranke, kar se tiče srbske zunanje politike, ki naj se v bodoče vse bolj naslanja na tripelentento Rusije. Francije in Anglije; ta točka programa je izvajala dosledno žestranka doslej, ker je ravno ona omogočila poset srbskega kralja v Pariz in Peterburg, a tudi v London se poda kralj Peter skoro. Pa tudi glede notranje politike izjavlja vladna stranka, da hoče delovati z vsemi močmi na to. da se mirnim potom dvigne blagostanje zemlje, kar bodo v prvi vrsti pripomogle nove železnice in pa zgradba donavsko-jadranske železnice, ki je ne samo v interesu kraljevine nego tudi v interesu držav zvezanih potom tripelentente, vsled česar bodo one pomogle, da se izvede ta
Med tem se ga je polastila trpka misel in dodal je nejevoljno:
»Nu. aii mar tem paglavcem ne teče kri po žilah?... Takšnim nepridipravom sem jaz dal življenje?... Toda bolje je, da ostanejo na strani... Dovolj je, da eden odide z doma ...«
Solnce se je bližalo k poldnevu. Prišel je domu razčiljen in srdit; tu vnide v sobo, pregleda samokrese, ki so viseli v tokih na steni, na to odpre čumnato, skrito za drurmi. hoteč vložiti kremen v dva stara samokresa, ki sta ostala še po pradedu ter se že dolgo valjala v prahu, čumnata je bila temna ter je služila za skrivališče. Vnišel je vanjo, tipajoč slepo naokrog; nakrat pa je obstal ter šel po svečo, da bi bolje videl. Ko je prišel s svečo v čumnato. kako se je začudil! Namesto dveh starih samokresov je zapazil tu celo skladovnico pušk, samokresov in revolverjev. Bila je to cela orožnica. A ta je bila ob enem tudi nekakšna garderoba: v enem kotu so visele obešene torbe, opanke, cunje, čudna francoska obleka, poglajena in nacifrana ter dokaj drugih sumljivih reči.
In Marko je zakričal na babo Ivanico, ki se je ravnokar približala:
»Mati. mati, kdo je odprl skrivališče? Kdo je nanosil sem to ropotijo?«
Baba Ivaniča ga je osupla pogledala.
Da jo je kdo odprl, mar jaz? ... Vsi; Va-sil. Dimiter, Kiro so neprestano v njej ter obi-raio pajčevino... Kdo neki ve, kaj ondi delajo v temi?«
Marko se razjezi.
»Zlod naj vzame te hajduke!« reče po-praskavši se za ušesom.
Potem pridrži še svečo pred skrinjo, se ogleda naokrog in z izrazom zadovoljnosti na licu šepeta: Bedasti, bedasti — naj žive!...
Posamezna številka 6 vinarjev.
s:	Uredništvo in upravništvoa:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::i
n:	Telef.m številka 118.	:k
točka programa. Vladna stranka se zavzema za mirovno politiko, a vendar hoče delati z vsemi močmi nato. da je srbska armada vedno pripravljena za obrano svojih meja. Ako se tekom dni doseže sporazum med stranko de-sidenti, tedaj bo sedanji kabinet v nekoliko rekonstruiran, v kolikor zahtevajo razmere, ako pa ostanejo desidenti tudi v naprej izven stranke, tedaj je vsako pozitivno delo v skupštini nemogoče in vršiti se bodo morale nove volitve. Z ozirom na resni program radikalne stranke in njena stremljenja pa je želeti. da ostane na vladi, stranka, ki ji je res na srcu procviti kraljevine Srbije, ki s svojim programom obeta najvestnejše delo za domovino.
Belokranjski kotiček.
Gospod urednik!
Mislim, da bodete tolj prijazni, in bodete objavljali v svojem cenjenem listu v stalnem kotičku novice, zanimivosti majke prirode, reševanje življenskih vprašanj, in druge take imenitne reči, ki so za nas Belokranjce posebne važnosti. Čas je, da tudi širša javnost izve. kako živimo v tej tužnolepi Belokrajini, pozabljeni od Boga in ljudi, prepuščeni sami sebi, navezani na svojo lastno moč. Dovolite torej, da stopim v krog stalnih dopisnikov Vašega cenjenega lista in v njem objavljam pod naslovom »Belokranjski kotiček« reči. ki se mi bodo zdele vredne in tudi za svet zanimive.
Vsakdo, ko hoče kako delo začeti, si mora najprvo napraviti načrt, po kterem bode delal. Tak načrt sem si napravil tudi jaz. Ru-deča nit, ki se vleče skozi in skozi, je sestavljena iz sledečih besed: Vsak predmet pokaži tako. da se vidi solnčna in senčna stran, brez ozira, jeli ji te ali one barve. Toliko se mi je zdelo, potrebno omeniti, da ne bode kdo neprijetno iznenaden, če zagleda samega sebe v kaj čudni obleki. Belokranjski svet gotovo dobro poznate? Kaj bi ga tudi ne? Saj Kras ostane Kras in naj je na Notranjskem ali kje drugje. Vsakdo ve, da prebivalcem Krasa manjka zdrave in dobre pitne vode vedno, naj je že leto ali zima. Pa ne samo za pitno vodo, temveč tudi zavodo. za blago jim prede v največjih krajih sila huda, posebno ob poletnih suhih mesecih. Vsaka vas ima tako dve ali tri male dražice in v te dražice se ob deževju na-bera voda, vse skupaj imenujejo kal. Spričo kraškga sveta ta kalska voda hitro ponikne in če ni delj časa dežja, stoje kmetovalci naenkrat pred vprašanjem, kaj sedaj? Primorani so iti včasih po tri, štiri ure daleč po vodo, a pri tem je še vedno dvomljivo, če jo tam dobe. Premožnejši posestniki so si skušali in seveda še skušajo pomagati s tem, da si vsakdo napravi svoj cementni vodjnak, toda teh je jako malo. pa tudi vselej ne obnašajo pridno. Prisiljeni so misliti na osiguranje kala na ta način, da istega pobetonirajo. Vse to je zvezano z velikimi denarnimi žrtvami, kajti pred-no je materjal v Belokrajini. stane njegov transport dvakrat toliko kot je vreden. Naj navedem samo en vzgled. Če poči na svetilki cilinder, ne boste dali zanj nič več kot 20 v, v Ljubljani pa 6 v. In tako je z večina rečmi. Pa nazaj k stvari. Torej vasi odnosno občine same si morajo poskrbeti za stalno napajalno, kakor tudi pitno vodo. Tu v najbolj južnem delu Belokrajine je neka občina z okroglo 700 prebivalci. Glavna vas te občine ima četrt ure
Nato zapre duri za seboj.
Potem se približa k ikonostasu z globokim poklonom pred sliko božjo. Molil je neko molitev, katere v njegovem molitveniku ni bilo...
Molil je za Bolgarsko...
XVI.
Narod v pijanosti.
Zares z napredkom pomladi je tudi puntarski duh strahovito napredoval. Vsa zapadna Tracija, poglavitna ta njena last. je bila to pomlad podobna vulkanu, čigar zamolklo donenje je napovedovalo skorajšnji izbruh. Celi roj apostolov in glasnikov je gomazel po gorah in dolinah ter organiziral borbo. Povsod so bili z veseljem sprejeti, povsod so našli odprto naročje, ki jih je sprejelo, srca gotovo jih slišati
—	narod koprneč čuti veliko besedo svobode in nestrpljiv. da bi vzel svoj križ ter ga nesel na Golgato. Dolgo pasmo predhodcev-raz-sejevalcev je že vzišlo ter prebrodilo duševno njivo Bolgarske in zasejalo ondi seme sebe-spoznanja. Začudenja vredno to pasmo, ki se je pričelo s Pajsim in končalo z Levskim. di-jakonom. dvema svetnikoma — je bilo že zasejalo in poškropilo njivo; prvi jo je blagoslovil z Atonske gore — drugi — raz vislic. Ko je pred dvajsetimi leti Rakovski v tej vasi ljudi šuntal k^ vstaji, se je komaj rešil besnih kmetov, oblečen v žensko obleko. Sedaj, ko je narod čul. da gre apostol, mu je namesto preganjalcev poslal deputacijo nasproti. A on je poslušal ter požiral koprneče životvorne besede, kakor posušeno grlo kristalno vodo. Ko so mu rekli; »bodi pripravljen, treba ti je umreti!« je pop zapustil cerkev, učitelj šolo, ratar polje in mati je dala svojega sina. Ideja je z živalsko močjo prodirala povsod, prevzela
::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. :::
ima to prednost, da nikoli ne presahne tudi oddaljen studenec najboljše kakovosti, ki pa ob najhujši suši ne. Vendar pa v takih slučajih ne služi zadosti, ker vas je velika in rabi mnogo vode in prisiljeni so poleti večkrat iti iskat vode za blago v več ko dve uri oddaljeno Kolpo. Ta vas torej ie stopila na noge in sklenila speljati vodo v sredo vasi. napraviti pri izviru velik rezervar, na vasi vodnjak in malo nižje napajališče za blago. Stvar ne bi dosti stala, ker ima voda zadostni naravni padec. vendar brez pomoči dežele in države se ne bo moglo to izvršiti. V ta namen so vložili vaščani v začetku meseca vinotoka 1. 1. prošnjo na visoki deželni odbor kranjski potom občine, preko okrajnega glavarstva črnomaljskega s prošnjo za toplo priporočitev. Pa kaj mislite, g. urednik, da je do danes prišel o tej prošnji kak glas kodi in kako hodi? Ne. nikakor ne! Vaščani še danes čakajo in bodo še čakali predno se bo zljubilo visokim gospodom pogledati, jeli se izplača dati za take stvari podpore. Vendar pa se iz križevega pota omenjene prošnje lahko oriše postaja, ki pa sc po številu ne da določiti. Bile so namreč volitve za deželni zbor in kakor veste sta bila kandidata, grajščak Mazelle in prof. Dermastja. Za prvega je bil shod nedeljo pred volitvami, za drugega v pondeljek potem. In na tem drugem shodu bil je pozvan g. državni poslanec E. Jarc naj pove. kako je s to prošnjo* je lise bode dobila podpora ali ne. In čujte! Gospod deželni odbornik Jarc za to prcšnjo niti ne ve. ali je prišla na deželni odbor ali ne. Rekel je, da naj se take stvari ne pošiljajo na okr. glavarstva, ampak kar njemu, kajti baš on je vsemogočen in dobi kar hoče, okrajno glavarstvo pa ni nikaka merodajna kapaciteta in od 12. marca 1912 nima okr. glav. med Belokranjci skoro nikakega kredita več. dasiravno je c. kr. okrajni glavar v enem samem letu več storil za blagobit Belokrajine, kot prof. Jarc v vsem svojem poslanjevanju. Od tega je minilo že blizu 2 meseca, pa o prošnji še do danes ni nobenega sledu, kljub ponovni urgenci na c. kr. okr. glavarstvo. Pa morda ja ne vpliva na visoki nepristransko podpore razdelujoči deželni odbor dejstvo, da je dotična občina skoziinskozi napredna? To naj za ta teden zadostuje, drugi teden pa kaj drugega!	Poklon!
DNEVNI PREGLED.
Dunaj in Ljubljana. Krščanski socialci na Dunaju so se oddahnili. Sami niso mislili, da bodo dopolnilne volitve zanje izpadle tako srečno. Pričakovali so, da pri dopolnih volitvah od 78 mandatov zgube polovico in v tem tudi dvetretrijnsko večino v občinskem svetu. Da preprečijo to nesrečo, oziroma popolni propad stranke, so zbobnali vse, kar leze in gre na volišče. Največ jim je v volilnem boju koristilo postopanje nemških nacionalcev in svobodomiselcev, ki so šli drug proti drugemu v boj in tako pripomogli krščanskim socialcem do zmage. Razumljivo je, da je vsled srečnega izida volitev zrasel zopet greben vsem klerikalnim listom, posebno pa našemu »Slovencu«, ki ponosno povdarja, da imajo krščanski socialci na Dunaju v občinskem svetu dvotretjinsko večino, dočim znaša napredna večina v ljubljanskem obč. svetu le en glas. Seveda se mora tej primeri smejati vsak pameten človek. V Ljubljani imamo kakor znano proporčne volitve, katerih se na Dunaju krščanski socijalci silno boje. Pomenile bi namreč zanje popolen poraz. Krščanski socijalci se morajo še pri kurijalnih volitvah boriti za večino. In ravno sedanje volitve so pokazale, da bi napredne stranke, ako bi šle skupno v boj, čisto lahko porazile krščanske socijalce in tako uničile njih dvetretjinsko večino. Fak-tum je, da bi v ljubljanskem občinskem svetu če bi bile kurijalne volitve ne sedel niti eden klerikalec, niti eden Nemec, niti socijalni demokrat, ampak sami naprednjaki. »Slovenec«, molči torej!
Iz Čuvajevega pašaluka. Kakor smo že poročali, je v Osijeku tamošnji kaplan Ivan Cvrkovič na velikonočni pondeljek pridigoval. Vsebino pridige je naznanil nek Čuvajev špijon sodišču, ki je takoj uvedlo preiskavo proti ka-pelanu, češ da je v cerkvi kritiziral Čuvajeva nasilja. Ko je bil kaplan zaslišan so ga takoj zaprli in uvedli proti njemu kazensko preiskavo, radi zločina motenja javnega miru in zaradi motenja vere, ker je s svojo politiško pridigo pohujševal vernike in oskrunil s tem, da
vse — gore in doline, kočo reveža in celico meniha! Da, tudi čorbadžiji, ta priviligirana vrsta, ta ovira narodnega napredka, so se nahajali pod čarom te misli, ki si je podjarmo-vala duhove med njimi. Resnica, oni so se primerno slabo udeležili narodnega gibanja, toda ga vsaj ovirali niso, ali ga ne izdajali. Izdajstva in podlosti od vseh strani in od vseh so sledila šele po katastrofi, kakor se to dogaja zmerom in povsod. Zaman in na škodo zgodovinski resnici bi radi nekateri pristranski monopolizirali to navdušenje le v prospeh tega dela naroda, ki nosi opanke . Zaman. Puntarski duh, ta ognjeni Serafim, je dosegel s svojimi perutnicami opankarje m vseučiliščnike, ovčje kučme in fese. »kalimavke« m klobuke. Kakor v vseh naprednih borbah Bolgarske, stali stali sta tudi tukaj veda in križ torej duh, v prvi vrsti. Mučeništvo novih bolgarskih mučenikov dokazuje to javno. Resnica sicer je, da glavni voj. poprej in sedaj, je dajala masa naroda, toda dajala je samo to. kar je imela m mogla: Število. Bilo je treba razumništva, ki mu je dajalo smisel in dušo. Sicer pa je navdušenost rastla ter se polaščevala vseh. Vsaki dan je pridobila več na meri in novih močeh, a ob enem so tastle tudi priprave; stari in mladi so med seboj tekmovali pri delu. Kmetje niso obdelovali polja, marveč so vlivali krog-Ije; meščanje so zanemarjali trgovino. Tajne pošte so se po dnevu in po noči pošiljale med raznimi komiteti in med centralo v Panagjuri-štu. kakor je tudi tajna policija neprestano
je uvajal v cerkev politiko, bogoslužje! Kaplan je prosil, da naj se ga izpusti iz preiskovalnega zapora, a zagrebški sodni dvor je odbil to prošnjo, češ, da je nevarnost, da kaplan pobegne in pa da upliva na priče. — Kaka je bila ta politiška kaplanova pridiga se ne ve, vsiljuje se nam samo misel, koliko kranjskih župnikov ali kaplanov bi bilo danes v svojih farovžih, ako bi zaprli vsakega, ki uvaja politiko v cerkev.
Nemška naselbina na Dolenjski cesti pri Rakovniku. Kakor se čuje, nameravajo Nemci na Dolenjski cesti tik salezijanskega zavoda kupiti od g. Bedenčiča hišo z zemljiščem vred. Baje hočejo tamkaj zgraditi nekaki »Ausflug-station« in Deutsches Heim. Kupčija še ni sklenjena, vsled česar je v in^resu slovenskega občinstva, da prepreči to nemško nakano. Do-tično posestvo je na jako lepem in prijaznem solnčnem kraju. Cena je izredno nizko. Torej narodnjaki na delo! Pokažite tudi v dejanju, da ste v resnici narodni. Sramota bi bila za nas, ako bi se na tako lepem kraju naselili naši najhujši nasprotniki.
Na praškem narodnem gledališču je gostoval z lepim uspehom g. Ivan Krampera, bivši član slovenske opere v prinčevi ulogi iz Dvorakove opere Rusalka.
Zaradi volilnih sleparij pri občinskih volitvah v Šmarju se vrši kazenska preiskava. V preiskavi je cela vrsta klerikalnih šmarskih veljakov in agitatorjev. Sodišče zaslišuje sedaj priče in nadejati se je, da pride do obravnave že v prvi polovici tega meseca. In takrat bodo klerikalni sleparji gotovo dobili zasluženo svoje plačilo.
Današnja številka »Slov. Ilustr. Tednika«
je zelo zanimiva; priobčuje »Kako matere raznih narodov pestujejo svoje otroke« (9 slik); dalje 4 slike z razstave ilustracij Sienkiewi-čevih romanov«; 2 sliki s pogreba ponesrečene Mici Keršičeve v Šiški; + Dr. Mencinger; bombardiranje Dardanel; 2 sliki z umetniško razstavo v Trstu; kako vzdigujejo potopljene ladje; godba N. D. O. v Trstu, ki je 1. maja prvikrat javno igrala pri obhodu po mestu; z glavama skupaj zraščena dvojčka itd.
Sablja Mehmed-paše Sokoloviča. Iz Dubrovnika poročajo, da je tamošnji starinar Kraje prodal sabljo damaščenko Mehmeda paše Sokoloviča, znanega bosanskega junaka, mažarskemu grofu Telekiju za visoko svoto denarja. Hrvaški listi očitajo bosanski upravi, da se ni pobrigala, da pride ta znameniti spomin iz bosanske zgodovine v sarajevski muzej.
Pretnijera nove Vojnovičeve drame »Gospa s solnčnico« v Belgradu se vrši pred zagrebško in sicer v drugi polovici meseca maja. Inscenacija za to delo bo opremljena in oskrbljena z največjo paznostjo. Da bo uprizoritev tim dostojnejša se mudita že delj časa v Benetkah prvi režiser belgrajskega gledališča Andrejev in gledališki slikar Balurek, da preštudirata točno mesta, kjer se odigravajo prizori tega Vojnovičevega umotvora.
Zloben bik. 31 letno posestnico Marijo Potočnik iz Dražgoš pri Selcah je te dni v hlevu, ko je biku nesla hrano, sunil bik parkrat v hrbet in v trebuh. Zadobila je tako težke poškodbe, da so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Avtomobilska nezgoda pred sodiščem. Predvčerajšnjem se je vršila vsklicna obravnava proti šoferju tržiškega tovarnarja Mal-lyja. Pretekli mesec je namreč vozil z veliko ■hitrostjo neki avtomobil po cesti čez Hrušico. Nasproti je prišel kmečki voz, na katerem je sedela neka ženska in par otrok. Konj se je automobila ustrašil in je zavil v stran. Zena je skočila z voza in je hotela konja ustaviti. Pri tem pa je prišla pod voz in se je lahko poškodovala. Šofer se na nezgodo ni oziral in je podil po cesti naprej. Zena je stvar naznanila. Toda ni vedela koliko število je imel autoino-bil. Dognalo se je pozneje, da je tisti dan vozil Mallyjev automobil po Notranjskem. Zadeva je prišla pred sodišče v Kranju, kjer je bil šofer obsojen na 50 K globe. Pri vsklicni obravnavi se je skušalo pred vsem dokazati, da ni bil Mallyjev automobil, ki je zakrivil ono nezgodo na cesti čez Hrušico, ampak, da je bil kak drug automobil. Sodnik pa se ni dal prepričati, ker je bilo vendar več dokazov za to, da je res Mallyjev automobil provzročil nezgodo. Sodnik je šoferju zvišal kazen na en mesec ječe.
Grof — morilec. V Varšavi vzbuja veliko senzacijo obsodba poljskega pisatelja grofa Ronikerja. Grof Roniker je bil obtožen, da je
sledila za javno. Mladina je zahajala na orožne vaje pod poveljništvom stotnikov in desetnikov; žene so tkale navlake ter pletle trakove, starke so mesile ter pekle suhar. črevljarji so delali zgolj vojaške mavhe. opanke, nabojnike in druge potrebščine za vstaše; celo vaški zastopniki, pobiralci davkov, županje in druge uradne osebe so se udeleževale teh priprav. V vsaki vasi je naraščalo skladišče orožja, kro-gelj in smodnika — smodnik so dajali celo sami Turki; črešnjeva debla, prevrtana, ote-sana. obita z železnimi obroči, so služila za topove. A svilnate zastave z zlatimi, rjovečimi levi. fantastična, huševska obleka, leskeče se duhovsko oblačilo, križi in bandera bi imeli biti okrasje bodočega boja. Vpliv splošne opojnosti in zanosa se je izražal celo v otročjih igrah. Namesto »purge«. »lopte« in podobnih iger so se otroci igrali vojake, urili se v mar-širanju sredi ulice, delali si puške iz bezga in sablje iz lesa... Stari ljudje, čudeči se temu, so govorili: »to je znamenje božje.« A znamenj nebeških, napovedujočih grozno nevihto, ni bilo. Da, izvzemši nemara prečudno preroštvo: >Turcia ke padne, 1876«. ki se je razširjalo od ust do ust ter begalo celo najbolj trdovratne glave... Nasprotno, pomlad je dospela zelo zgodaj ter spremenila vso Turčijo v rajski vrt. Sadniki z rožami so se razcveteli čudovito razkošno kakor še nikdar. Polje in njive so obetale bogato žetev, toda kaj. ko ne bo nikogar, ki bi pobral bogato letino!
(Dalje.)
umoril svojega tasta, gimnazijca Stanislava Hrzanovskega, da bi tako prišel do njegovega premoženja. Najprej je po umoru simuliral versko blaznost, nato pa se je streznil in skušal podati alibi. Splošno senzacijo je vzbudila izpoved polkovnika Ziskana, ki je izjavil, da je grof najel posebno sobo, kjer je občeval s svojim tastom in ga konečno ubil. Bivši načelnik Kamenih, ki je bil zaprt poprej v temnici, kjer mora sedeti grof Roniker, je je izjavil, da mu je grof obljubil veliko svoto denarja, ako se mu posreči dobiti ljudi, ki bi zanj krivo pričali. Znani ruski bandit Ryter, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo je celo izpovedal pred sodiščem, da ga je grof naprosil, naj še ta umor vzame na svojo dušo.
Veliko poneverjenje. Poštni uradnik W;>-ber v Stanislavu je poneveril 20.000 K denarja in pobegnil.
Nesreča pri požaru. V Starem Vedingenu pri Magdeburgu je v noči izbruhnil požar, ki se je hitro razširil. Pri gašenju se je podrla neka stara stavba na gasilce in jih je pokopala pod gorečimi trmovi. Dva sta bila takoj mrtva, eden je umrl na poti v bolnico, trije so težko ranjeni.
Obsojen pariški defraudant. Bivši ravnatelj premoženja francoskega ministrstva zunanjih zadev Homan, ki je poneveril okoli 216.001» frankov državnega premoženja, je bil pred pariško poroto obsojen na 5 let ječe in na globo 20.000 K.
Komponist Kmoch. Znani kapelnik Kolinske godbe, katerega skladbe so postale povsod znane in so se mnogo igrale, je umrl. Bil je najpopolnejši češki komponist. Njegove koračnice: Muziki muziki l. dr. so tudi pri nas znane.
Pri mednarodnem godbenem tednu, ki se
vrši ta mesec na Dunaju, se bodo proizvajala tudi Češka dela Smetane in Dvoraka. Baje za to, da bo prireditev imela res mednarodni u-metniški značaj: lo je uspeh češke umetnosti.
Lovec. Glasilo »Slovenskega lovskega društva prinaša v svoji letošnji IV. številki 111. letnika naslednjo vsebino: Vojteh Karče: Siva vrana. — Jeleni na snežniški graščini. — Julij'Bučar: Jazbec. — Podgorski: Brakada. — Iz lovskega oprtnika. - J. Bučar: Po belokranjskih vodah. Iz ribarske mreže. Listek: F. K.; Divji petelin v Petelincu.
Našla se je srebrna damska ura, dobi se pri g. \Vindischu, poslovodju pri tvrdki Ton-nies na Dunajski cesti.
Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer s krasnim sporedom. Omeniti je posebno sijajno dramo »Usoda mater« in najnovejšo senzacijo »Avtomobliski umori v Parizu«, težavno vjetje Bonota glavarja apašev. Jutri senzacionalen umetniški film prve vrste »Konec pesni«, ali »Smtna nevesta«, ki je bil prvotno policijsko prepovedan in krasna slika »Potop ladje Titanic«.
Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca aprila 1912. 1433 strank je uložilo /6^.479 K 34 h, 1607 strank je dvignilo 826.543 K 42 h, Stanje ulog 30. aprila 1912 41,973.150 K 33 h. Število uloženih knjižic -9.092.
Ljubljanska kreditna banka. V mesecu apri lu vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,479.193 K 35 h, dvignilo pa 2,272.591 K 48 h. Skupno stanje koncem aprila 15,209.189 K 40 h.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1912 je 152 strank vložilo 36.219 K 56 h, 205 strank dvignilo 72.124 K 58 h, 2 strankam izplačalo hipotečnih posojil 2.600 K. Stanje hranilnih vlog 2,003.212 K 62 h. Stanje hipotečnih posojil 1,586.924 K 76 h. Denarni promet v mesecu aprilu 1912 286.617 K 84 h.
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu aprilu 1912 je 277 strank vložilo 141.906 K 51 h, 386 strank dvignilo 118.277 K 08 h, 13 strankam se je izplačalo posojil 46.300 K. Stanje hranilnih vlog 5,191.862 K 33 h. Stanje hipotečnih posojil 3,432.878 K 73 h. Denarni promet 439.540 K 68 h.
Mestna hranilnim v Radovljici. V mesecu aprilu 1912 je 254 strank vložilo 136.566 Iv 22 vin., 163 strank vzdignilo 103.648 K 71 vin.,
15	strankam se ej izplačalo posojil 55.930 K. Denarni promet 619.788 K 55 vin.
DRUŠTVA.
Sokolsko akademijo v proslavo 50letn''ce Sokolstva priredi »Sokol L", v soboto zvečer v »Mestnem domu«. — Iz preteklosti črpamo velike spomine, d. se ogrejemo za sedanjost, iz ognja svetega :.a\d,'šenja za najvišje .dcaie človeštva, za svobodo in enakost, si kujemo trdno voljo za vztrajno delo v sedanjosti. Svitlih vzorov čistega idealizma in brezpri-merne požrtvovalnosti kakor so bili možje v dobi prvih let Sokolstva med Čehi in Slovenci, iščemo zaman v preporodih zgodovini slovanskih narodov. Sokolska akademija je namc-njera počastitvi požrtvovalnega dela prvih sokolskih delavcev in proslaviti spomina velikih ustanoviteljev Sokolstva Fiignerja in Tyrša. — Malo jih je med nami, ki so bile aktivne priče prvega Sokolstva med Slovenci, zato pa so tem častitljivejši bratje. Vabljeni ste iskreno vsi, ki ste v težkih časih ostrega političnega in socialnega valovanja ostali zvesti sokolskim geslom. Pridite in počastite sokolski večer s svojo navzočnostjo in dajte s tem mladini zastopnikom Sokolstva bliščeč vzgled neomajne zvestobe in skalne značajnosti. Vabljeni ste zastopniki vseh onih korporacij in društev, kojih težnje gredo v narodnem življenju paralelno, dopolnjujoč in se vzajemno podpirajoč s Sokolstvom.^ Proslava 50-letnice Sokolstva naj jasno pokaže, da smo sinovi in hčere tistega naroda, ki se je znal, četudi že davno k smrti obsojen, z lastnim delom in z lastnimi močmi, dvigniti in nastopiti težko pot rešitve. Sokolska akademija bodi krepka manifestacija sokolske ideje in njenih kulturnih težem!
Cez 8 dni se vrši v ljubljanskem »Narodnem domu« velika dobrodelna veselica za Domovino. Razven plesa v veliki dvorani bo v Sokolski telovadnici za neplesoče, aranžiran kabaretni večer. Izmed sporedovih točk navajamo baletni ples deklic, petje »Ljubljanskega
Zvona«, humoristični nastopi, pevski septet in kvintet, solo nastop opernega basista g. Križaja, itd. V bufejih in paviljonih se bo dobilo za strogo zmerne cene vino najboljših firm, jestvine, hladilne pijače, likerje, šumeča vina itd. Veselica bo imela domač, družabni značaj in je torej brez posebnih vabil vsak vabljen.
V	ponedeljek 6. maja pop. ob 5. uri v Narodnem domu imajo ljubljanske dame, ki žele sodelovati zadnji splošni sestanek. Prosimo nujno, da se udeleže tega sestanka vse. Vabila za prejšnje sestanke veljajo tudi za ponedeljek k sestanku. Odsotne dame se v paviljone ne bodo pridelile.
Sokolski telovadni odsek Moste pri Ljubljani priredi 4. avgusta veselico z javno telovadbo, radi tega apelira na vsa sosedna narodna društva, da se ozirajo na to prireditev. Odbor.
—	Za sokolski telovadni odsek Moste pri Ljubljani sta darovala: g. A. Šarabon, veletržec, 10 K, g. dr. Triller, odvetnik, 10 K. Obema darovalcema najiskrena zahvala. Želeti je, da bi se našlo še mnogo posnemalcev. Na zdar.
Za »Sokolski dom« na Vrhniki darovala je »Delniška pivovarna« v Laškem trgu 20 K. Po nabiralnikih nabralo se je v isti namen v sledečih gostilnah: Pri »Jurci« 14 K 40 vin., pri Kočevarju 9 K, pri Korenčanu 15 K 60 vin., v Mantovi 10 K, pri Ign. Oblaku 3 K. Skupaj 72 K. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! Na zdar!
Cirihnetodarski fantje prirede pod okriljem moške podr. C. M. družbe v Kranju dne
4. maja 1912 svoj Fantovski večer v prostorih »Narodne čitalnice in gospe Marije Mayr-jeve v korist obrambnemu skladu s sledečim sporedom: 1. Fantovski pozdrav. 2. V. N. Gogolj: »Ženitev«, burka v 2 dejanjih. (Igrana prvič na slov. odru.) 3. Prosta zabava z petjem in plesom. Za prosto zabavo bo skrbljeno v obilni meri in nihče naj se ne čudi, če pride do tekme lepote v treh oddelkih. To noč izide tudi »Fantovsko solnce«. Toaleta navadna. Pri prireditvi sodeluje sl. godba tukajšnjega gasilnega društva. Vstopnina: 1 K za osebo, preplačila se ne odklanjajo. Začetek ob 8. uri zvečer. Najobilnejše udeležbe pričakujejo prireditelji.
Zabavni večer priredita moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu v nedeljo, dne 5. majnika t. 1. zvečer ob pol 9. urivprostorih hotela »Kramar«. Spored: Popolna žena. Veseloigra v 1 dejanju. Prosta zabava, petje, ribarjenje velike ribe itd.
Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda na Dunaju naznanja, da se vrši njen občni zbor v soboto 4. maja ob 8 uri zvečer v restavraciji »Schwarzspanierhof« Dunaj IX. Scluvarzspanierstrasse s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora. Predlogi odbora. Volitev. Samostojni predlogi. Slučajnosti. Samostojne predloge je treba javiti odboru do 3. maja, Londongasse 25, Dunaj VIII. »Sava«.
Načelstvo zadruge sobo-, črkoslikarjev in pleskarjev v Ljubljani, naznanja vsem svojim cenjenim članom, da se bodo prihodnje preizkušnje za vajence oziroma pomagalce vršile dne 14. maja t. 1. po predpisanih določilih. Prošnjam priložiti je pravočasno učno izpričevalo ter zričevalo obrtne nadaljevalne šole. Štefan Špeletič t. č. načelnik.
Občni zbor društva drž. sodnih pisar-sarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne
5. maja 1912 obpol 3. uri popoldne v hotelu Ilirija z običajnim dnevnim redom. Po zborovanju je prijateljski sestanek, pri katerem bo tovariš g. Frank poročal o avdijenci na Dunaju in se vsled tega vsi kolegi poživljajo, da se občnega zbora in sestanka polnoštevilno udeleže.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani usoja si uljudno vabiti vse p. n. kolege in koleginje na prijateljski sestanek, ki se priredi v soboto, dne 4. maja 1912 ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici. K tem prijateljskemu sestanku imajo dostop tudi rodbinski člani p. n. kolegov in koleginj.
Društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov za Kranjsko-Primorsko ima vsled premestitve njega predsednika gosp. c. kr. nadpoštar-ja Ivana Ulepiča iz Krškega v Kranj svoj sedež od 1. maja t. 1. naprej v Kranju, kamor naj se vsi društveni dopisi vpošiljati blagovolijo.
Občinske vclitve v Spod. Š skf.
Socialno demokratsko zavijanje. Rdcčkar-ji se kar ne morejo potolažiti, ker jim pšenica v Šiški ne gre v klasje. Mislili so, da bodo Šišenčani res tako neumni in volili stranko, katera ima v Šiški edino cilje, da se pri njej rede in odebele nekateri ljudje in jim pripomogli s tem do polnih koritov. Zmotili so se in zdaj v svoji onemogli jezi sikajo in grizejo okrog sebe kot gad, če ga daš v precep. Zvezo z Nemci mednarodni socialni demokrati na vse pretege taje, ne pomislijo pa, da so bili v jeseni pri zadnjih volitvah izvoljeni v občinski zastop trije nemški socialni demokrati potom kompromisa. Šišenski volilci dobro vedo in so si od zadnjih obč. volitev v spominu obdržali, da je šla socialno-nemška-klerikalna klika skupno v boj proti narodno-napredni stranki. Istotako vedo volilci, da se bode to pri nadomestnih volitvah ponavljalo. Zato pa je zavijanje mednarodnih socialnih demokratov, da niso zvezani z Nemci, jalovo, ker njih stranko tvorijo v Šiški povečini Nemci, oziroma so-drugi, ki jim je narodnost deseta briga. Zato so pa tudi vsi zavedni Slovenci, ki so bili svoj čas v socialni demokratski stranki isti obrnili hrbet in pristopili k jugoslovanski železničarski organizaciji. Kako zna socialno demokratska stranka gospodariti, to je pa jasno pokazalo njeno gospodarstvo v pogrebnem društvu. Zavedni slovenski Šišenčani bodo pokazali v nedeljo dne 5. maja 1912, komu zaupajo in v nedeljo bodo internacionalni demokrati lahko sprevideli, da v Spodnji Šiški niso zanje tla, kjer bi na gospodarskem polju kazali svoje velezmožnosti.
Delavska stranka pravijo, da je socialno demokratična v Spodnji Šiški. Njih vrhovni voditelj pa je šel med kapitaliste in se ž njimi druži. Kdo jim naj še veruje, da zastopajo in-tereso delavstva?
Ni še dolgo tega, ko je vodja socialnih demokratov na shodu pri »Reininghaus« grmel Proti vodovodni zadrugi v Šiški. In danes? Med akcionarji vodovodne zadruge sedi in lepe dividende vleče, delavec mora pa vodo drago plačevati. Res lep prijatelj delavstva!
V družbi Oroszyja in drugih se g. Anton Kristan dobro počuti! Iz hvaležnosti, da pusti vodovodno zadrugo pri miru, so ga akcionarji vodovodne zadruge izvolili za nadzornika, na mesto, katero tudi nekaj nese!
Narodno-napredni volilci v Spodnji Šiški! Ako nočete, da bi Vam gospodarili oni, ki s svojo deco polnijo šulferajnsko šolo v Spodnji Šiški, ki so v zvezi z Nemci in klerikalci, potem v nedeljo vsi na volišče in oddajte svoj glas kandidatom narodno-napredne stranke.
Vsa pojasnila, tiskovine za volitev dobe narodno-napredni volilci vsak dan od 1. do 3. ure in zvečer od 7. do 9. ure v Čitalnici.^
Opozarjamo volilce na shod, ki se vrši v soboto dne 4. t. m. zvečer ob 8. uri »pri Kan-kertu«. Udeležite se ga polnoštevilno in pokažite, da je Šiška bila in bo napredna.
Kandidatje narodno-napredne stranke so sledeči:
1. Jože Drenove, železniški uslužbenec, Spod-
nja Šiška;
2. Peter Jenko, trgovski sotrudnik, Spodnja
Šiška;
3. Ivan Kelec, adjunkt drž. železnice, Spodnja
Šiška;
4. Albert Kolman, strojni stavec, Spodnja
Šiška;
5. Ivan Koprive, žel. uslužbenec, Spodnja
Šiška;
6. Fran Ogrizek, trgovski potnik, Spodnja
Siska;
7. Dragotin Vučnik, adjunkt ijužne železnice,
Spodnja Šiška.
Namestniki:
1. Alojzij Čolnik, vlakovodja. Spodnja Šiška;
2. Josip Jermolj, žel. mojster. Spodnja Šiška;
3. Peter Porenta, delavec pri Vodniku, Spod-
nja Šiška;
4. Tomaž Tomšič, žel. uslužbenec, Spodnja
Šiška;
Napišite na glasovnico te kandidate. Ako vsak zaveden narodnjak stori v nedeljo svojo dolžnost, bo zmaga napredne misli sijajna.
Idrija.
Samoumor. V torek dne 30. pret. mes., so našli v jami, obešenega s pasom na lestvi, Franca Erjavca, 221etnega rudarja, ki je stanoval v Spodnji Idriji. O Erjavcu govore, da ni bil čisto jasne pameti in je gotovo izvršil samoumor v hipni blaznosti.
Tudi Oswaldova zasluga! Doslej je bila v občinskem proračunu tudi postavka »razni stroški«, s katero je lahko razpolagalo županstvo. kadar je bilo treba zadostiti nenadnim zahtevam. Iz te postavke je bilo mogoče dajati rudarjem vojakom podpore, kadar so odhajali na orožne vaje. Rudar si sam ne more nič prihraniti, toliko manj je to mogoče, ako ima ženo in otroke. O tem ni treba pač nobenega dokazovanja. Zato pa je nekaj podpore rudarju-vojaku dobro delo, da ni bilo treba stradati družini doma. pa tudi njemu ne na manevrih. Ni bilo dosti, ampak vsaka podpora v sili je dobra. To razume vsak, samo c. kr. katehet Oswald ne! Ta je seveda reku-riral proti oni postavki — in sedaj je podpiranje rudarjev vojakov po zaslugi c. kr. kateheta Oswalda onemogočeno! Ta strašni človek res nikomur ničesar ne privošči — razen sebi! Samogoltnost je ena najgrših lastnosti vsakega klerikalca.
V ljubljanski lemenat so svoje dni kon-trabant nosili jedi in pijače, da ni bilo vtreba otepati samo lemenatarskega komisa. Če ni bilo drugače, so tudi skrivoma uhajali iz leme-
T, Je torej c. kr. katehet Oswald sit vseh dobrot, je končno razumliivo da voia-
\vaTd r+eZvrV1St°mHne !)riv°šči priboljška. Os-
nnrp 7 Sme-°d riUdnika dobiti 300 K podpore za romanje v Jeruzalem, rudar pa ie ne
sme dobiti od svoje občine, ko gre služit cesarju! Taka je klerikalna morala!
Trst in Primorje.
Nepotrebno društvo. Iz Trsta smo prejeli •
V	Trstu se je ustanovilo »Delavsko izobraževalno društvo«. Ustanovilo se je pod pretvez. da imamo sicer delavska strokovna društva, ali da se ista premalo brigajo za izobrazbo delavstva. Mi pa trdimo ravno nasprotno. Prvič to »Delvsko izobraževalno društvo« nobeno delavsko društvo ni, kar nam izpričuje že odbor; drugič pa izvršujejo in skr-be za izobrazbo delavstva vedno in dosledno strokovna društva že. in je ta očitek strokovnim društvom neopravičljiv. Poleg tega ima-
Pa v Trstu polno predavateljskih odsekov, ki nam prirede predavanja, a žalibog pri teh Predavanjih ni navzoče one inteligence, ki ^si Je ustanovila »izobraževalno društvo«. Se ^.uga vest kroži po Trstu. Svojčas, se spo-nnnjamo. da je poročal »Dan«, da misli nekdo v * rstu ustanoviti neko ljudsko gledališče, izobraževalno društvo in nato narodno socialno stranko. Tudi se govori po Trstu, da si je že nekdo izbral »svoj« organ potom katerega nnsli izvesti svoje načrte. Z eno besedo, jasno govorjeno, zgaga naj bi se pričela delati ne J* Političnem polju, temveč na kulturnem. Ni-
•	to prazne kombinacije, a so zelo neumestne do °fs^a.nej° tudi neizvedene, ker sredstva bo-tep- * imelo svojo besedo pri stvari, poleg IiucV Pa se v bodoče ne bodo dali zaslepiti novie ve^ tako* kak°r so se dali pri snovanju štva »Delavskega izobraževalnega dru-
vnr;i*'*.orimo torei izza kolis in bomo go-
1 *e jasneje — če bode potreba. »Delav-
sk oizobraževalno društvo« ima torej svoj namen. svoj gotovi namen, o katerem Pa bomo drugič v interesu stvari jasneje govorili, če bodete dovolili gospod urednik.
Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. 1. Izpiti za otroške vrtnarice in za ženska ročna dela začnejo dne 3. junija ob 8. predpoldne. Prošnje je vložiti do 15. maja t. 1. 2. Pismeni izpiti zrelosti se bodo vršili od 20. do 23. maja. 3. Glede sprejemnih izpitov za prvi tečaj pride posebno naznanilo.
Velika slavnost razvitja zastave Šentjakobske Čitalnice se bo vršila dne 2. junija t. 1. Čitalnica je za to priliko razposlala znanim društvom vabilo za sodelovanje pri tej slavnosti ter se za trdno nadeja, da se bratska društva odzovejo tej prošnji, da bode ta dan velika manifestacija tržašk. slovenstva. Apeliramo pa tudi na bratska društva izven Trsta naj se vdeleže te velike narodne manifestacije. Ker odboru Čitalnice niso znana vsa narodna društva posebno izven Trsta, se tem potom najuljdneje vabi vsa ona društva, ki bi ne prejela posebnega vabila. Vse kar narodno čuti naj ta dan prihiti v Trst. da si stisnemo bratske roke. ter se navdušimo za nadaljno borbo za skupne cilje. Čas prijave je do 15. maja, da bode mogoče pravčasno sestaviti spored.
Podružnice N. D. O. N. D. Q. ima več podružnic. Med vsemi najbolje napredujejo sledeče: podružnica v Puli, podružnica v Šked-nju, podružnica v Gorici in Ajdovščini. Tudi ljubljanska podružnica se je lepo razvijala. Ampak naši c. kr. to ni bilo po godu. zato je šla rakom žvižgat. Upamo pa, da se vkljub nevolji naše vlade, zopet ustanovi. Podružnica N. D. O. se lahko ustanovi, kadar se priglasi 30 članov, zato tem potom prosimo, da se vsi oni delavci, ki simpatizirajo z N. D. O. in bi radi ustanovili bodisi skupino (skupina 20 članov) ali pa podružnico, obrnejo na vodstvo »Narodne delavske organizacije v Trstu« (ulica Sv. Frančiška 2) katero daje vse potrebne informacije glede ustanovitve podružnice, ali pa skupine itd.
Gibanje zidarjev. Pisali smo že, kakšni boji se vrše med okoličanskimi zidarji. »Dan« je tudi že večkrat razkril javnosti, kakšnih sredstev se poslužujejo socialni demokratje pri agitaciji. Nekaj jih je organiziranih pri socialnih demokratih, nekaj pa pri N. D. O. Socialni demokrati so v večini, zato pa pritiskajo na manjšino, da bi se njim podvrgla; po vsej sili hočejo, da se vsi okoličanski zidarji organizirajo pri socialnih demokratih. Ko bi se pri agitaciji posluževali vsaj poštenih sredstev. bi mi nič ne imeli proti temu. Oni pa se poslužujejo največjega terorizma. Več delavcev je izgubilo delo samo zato, ker niso se hoteli organizirati pri socialnih demokratih. Kadar delavec nima dela, mora pa beračiti in stradati. Žalostno je to, če delavec povzroči svojemu sotrpinu delavcu bridko življenje; če ie delavec, ki bi moral znati kaj se pravi živeti v brezposelnosti, kriv obupnega življenja bivšega sodelavca. Skupina zidarjev N. D. O. je zato sklicala več javnih shodov, na katerih so se zidarji pritoževali proti postopanju socialnih demokratov. Rekli so, da se jih je z velikim terorizmom prisililo, da so se po sili morali pri socilnih demokratih organizirati. Tudi so dejali, da se boje tega, da bi potem, kadar začne poslovati posredovalnica za delo, oni potom posredovalnice ne dobili dela. Poročevalci N. D. O. so jim, kar se samo posebi razume, vse natančno raztolmačiti; povedali so jim, da to ni res. da socialnim demokratom ta laž samo zato služi, da bi spravili potom nje (laži) vse zidarje, tudi tiste, ki so člani N. D. O., v njihovo organizacijo. Po obrtnem zakonu se morajo namreč povsod tam, kjer izvršuje eno obrt v enem okraju več obrtnikov. ustanoviti zadruge (konsorciji). Člani zadruge so obrtniki, delodajalci; pripadniki zadruge so pa delojemalci, ki delajo pri teh obrtnikih, ki so združeni v zadrugi. Zadruga ima pač ta namen, da dela za povzdigo obrti !n “a. uravna morebitne prepire med delodajalci in delojemalci, ki imajo v zadrugi svoj pomočniški odbor, kateri zastopa v zadrugi interese delojemalcev. Nadalje ima namen ustanoviti bolniške blagajne, posredovalnice dela itd. V tem konsorciju imajo torej vsi pripadniki enake pravice. Da bi imeli socialni demokrati samo za to, ker so socialni demo-kratti več pravic, to je laž. Pri posredovalnici dela se ne bo gledalo nato. ali ima delavec knijžico te ali one delavske organizacije, ampak bo se moral izkazati vsakdo z delavsko knjižico in ne z društveno. Ako se bo pa pripetila kaka nerodnost, ako se bo pri posredovalnici. v kateri tudi štirje zastopniki iz pomočniškega zbora, kateri so po slučajno socialni demokrati. dajalo prednost socialnim demokratom. potem pa nastopimo mi z vso močjo proti in zahtevamo, da se mora posredovalnica dela. ako ne dela v prospeh vseh, odpraviti. Ko bi bilo tako. kakor trdijo socialni demokrati, potem bi seveda bil vsakdo prisiljen se vpisati k socialnim dmokratom. Ko bi moral biti Pa vsaki delavec njihov član, potem bi bilo delavstvo šele izkoriščano — na podlagi visokih članskih prispevkov namreč. Že sedaj morajo soc. dem. zidarji plačevati 50 v na 'teden, medtem ko plačujejo člani N. D. O. samo 30 v. (Jd teh 30 v dobijo seveda veliko več proti-usluge od strani N. D. O., kakor socialni demokrati od 50 v. Torej, oni bi hoteli imeti nad delavstvom popolno oblast, da bi lahko šli s prispevki tudi na 2 K na teden. Tako stoje stvari. Zato, slovenski zidarji, nič se ne bojte socialnih demokratov; če se vam kaj krivičnega zgodi, če se vam hoče zato škodovati, ker simpatizirate z N. D. O., naznanite to ta-k°J vodstvu N D. O. v Trstu. ul. Sv. Frančiška st. i. Radovedni smo, kako so praznovali prvi majnik oni socialno demokratični zidarji, ki so prepojeni s sovraštvom napram delavcem, elanom N. D. O. Hudo bo morda marsikomu pri srcu, ko je škodoval svojemu sotrpinu. Voditelji socialne demokracije naj piepovedo boj soc. demokratov proti izkoriščanim slovenskim delavcem, če to ne store, je njihov govor o solidarnosti — hinavščina.
PROSVETA.
Nebesa na zemlji. Včeraj so v veliki dvorani »Nar. doma« priredili slovenski igralci znano burko »Nebesa na zemlji«. Ta burka je dosegla na odru dež. gledališča velik uspeh. bil je takrat večer smeha. Seveda na provizoričnem odru tak uspeh ni mogoč, ker se igra ne da razviti. Vendar smo se tudi včeraj smejali. Vloge so bile primerno razdeljene in so igralci skušali podati nebesa na zemlji, kakor so ravno mogli. Nastopile so nekatere mlajše moči, ki so pokazale, da je sil dovolj, samo gledališča oz. občinstva je treba. Sinočnjo prireditev so posetili redki prijatelji našega gledališča — prve vrste so zasedle nekatere domače narodne družine in so s tem pokazale svojo naklonjenost do slovenskih domačih igralcev. Dvorana je bila do polovice napolnjena. Seveda je za igre velika dvorana neugodna, ker se v nji ubije glas, tudi oder se ne de dobro postaviti. Zato smo pač imeli čas premišljati, kaj in kako bo z nami.ako se ne reši ugodno gledališka kriza. Ali naj sedaj, ko stoji lepa stavba dež. gledališča, pademo nazaj v čase čitalnice? Ali naj pustimo svoje nadarjene igralce, da pojdejo drugam iskat kruha in srtave? Kakor čujemo, je kriza že deloma ugodno rešena, naša dolžnost pa je, da jo za vselej premagamo in da zagotovimo domačim igralcem doma tako eksistenco, da se bodo mogli izkazati v vseh svojih silah. To je naša dolžnost do naše narodne kulture.
Dijaško podporno društvo »Domovina« ima 11. t. m. svojo veselico, ki naj prinese zopet nekaj dohodkov. O prireditvi sami smo že povedali svoje mnenje. Kakor poročajo listi. bo veselica zelo lepa zabava, veselja zanimivosti — vsega bo dovolj. Kdor bo prišel tja. se bo dobro imel in zraven tega bo ime! zavest, da podpira dobro stvar. »Domovina« je za nas velike važnosti, saj oskrbuje našo mladino s hrano in skrbi tudi splošno za di-jaštvo.
I reba pa bi bilo, da ne prispeva za društvo samo Ljubljana, ampak cela dežela mora izpolniti svojo dolžnost. Zato apeliramo na vse mladinoljube. da se 11. t. m. spominjajo »Domovine«. Po vseh družbah in pri vseh prilikah naj se pobira za »Domovino«. Posebno naše narodne gospodične naj skušajo v vseh krajih nabrati svojo zbirko, ki naj jo pošljejo »Domovini«. Kdor more. naj z darovi prispeva za prirediter »Domovine«. En dan v letu bodi posvečen »Domovini«. Pomladanska veselica »Domovine« naj združi nas vse v delu za »Domovino«.
Vedrines.
Dne 30. m. m. se je ponesrečil eden iz najslavnejših sodobnih zrakoplovcev. Ime Vedrines je pri nas, — ki se za šport in tudi za aviatiko ali zrakoplovstvo le malo zanimamo
— skoraj neznano. Pisali smo o njem ob času, ko je s svojim aeroplanom kandidiral v francosko zbornico. Ni dlgo od tega — menda en mesec. I akrat se je o njem sploh mnogo pisalo in listi so prinesli slike, kako leta nad svojim volilnim okrajem, kako kroži nad vasmi in spušča letake med volilce kako stoji v zrakoplovu in^ govori govor. Vedrines sicer vkljub svoji čez vse moderni agitaciji ni bil izvoljen v francoski parlament — toda pridobil si ie slavo s tem, daje pokazal, kako bodo izgledale volitve bodočnosti
Vedrines je imel sploh znano ime, zaradi svoje odločnosti. Rekli so mu »Galski orel«. Bil je Gaskonec in je imel vse one lastnosti, ki dičijo Gaskonce: zvitost, iznajdljivost, veliko domišljijo, smel polet, zaupanje v svojo silo, trdno voljo do življenja, hrepeneje po zmagi. S temi Jastnostmi je dosegel nenavadne uspehe. Vedrines je bil navaden delavec, ki je delal v Bieriotovi tovarni, kjer se izde-ljujejo zrakoplovi. Tam se je seznanil s posebnostmi raznih strojev in je kmalu spoznal dobre in slabe strani eno in dvoploščnih zrakoplovov. L. 1910. se je priglasil k skušnji za pilota. Pilot je pri zrakoplovu to, kar je pri avtomobilu šofer — torej rekli bi — »letač«
— Napravil je izpit in je bil v Franciji 312 pilot, ki je imel izpit. Udeležil se je potem raznih tekem in je s svojimi uspehi zasenčil slavo nekaterih znanih imen: (Paulhany, Benaus Leblany). Tekmoval je tudi v letu na daljavo z Baumontom. Lansko leto je preletel Pireneje in je dobil nagrado za polet iz Pariza v Madrid. Vedrines je vedel ceniti pomen časopisja. Svoj^ polet čez Pireneje je natančno popisal. Pariški listi so prinesli cele strani o njegovem drznem poletu. Vedrines je sam popisal svoj polet tako zanimivo, dasi je pridobil ime najdrznejšega zrakoplovca. Angleški in francoski aviatiki t. j. zrakoplovci so čutili v njem najhujšega tekmeca. Pri poletu čez Pireneje ga je baje napadel orel. Vedrines se je moral visoko v zračnih višavah, ko je plaval čez meglene vrhove in je moral paziti, da ne zaide v stran, boriti z orlornv ki je hotel uničiti predrznega zrakoplovca. časopisi so obširno popisovali ta boj. Pozneje so se v Parizu raznesle vesti, da hoče Vedrines s svojimi poleti zaslužiti doto svoji hčeri. Vkljub temu obrekovanju je Vedrines kandidiral v francoski parlament, kakor smo poročali.
Te dni pa se je zopet vršila tekma za Gommeryjevo nagrado. Slo se je za to. kdo bo najpreje priletel Iz Bruselja. v Madrid torej iz Belgije čez celo Francijo v sredino Španije. Vedrines. je že enkrat dobil nagrado in ni hotel, da bi mu jo kdo drugi odnesel. Letel je izborno, toda zmanjkalo mu je bencina. Zato se je hotel pri Donai spustiti na tla. da bi dobil bencina za nadaljni polet.
Ker pa ni bilo primernega prostora, da bi pristal, se je spustil na železniško progo. V tem trenutku je pridrdral brzovlak. ki je zdrobil zrakoplov in vrgle drznega letalca dale^
proč. Vlak so ustavili in so odpeljali Vedri-nesa težko ranjenega v Pariz. Tam je umrl v bolnici. Tako je dokončal pot svoje slave eden najdrznejših svetovnih letalcev. Kdo bo dosegel nagrado, za katero je letel, se ne ve. Pariz žaluje za drznim orlom.
Katastrofa parnika „Texas“.
Strašna nesreča, ki se je zgodila v pon-deljek zvečer pred Smirno v luki je vzbudila vso evropsko javnost. Parnik »Texas«. ki se je potopil pred luko, namreč ni postal žrtev kake elementarne sile. ampak žrtev pomorske mine, katere je turška vlada po&tavila pred luko. ker se je bala napada itlijanskih bojnih ladij. Parnik je tehtal 900 ton in se je potopil z moštvom vred. 60 mornarjev je zgubilo pri katastrofi svoje življenje. Evropska javnost je raditega zelo vznemirjena, ker se nikakor ne more smatrati to nesrečo za prvo in zadnjo, ki je zadela plovitbo vsled italijansko-turške vojne.
Podrobnosti o nesreči.
Katastrofa parnika »Texas« pred luko Smirna se je zgodila v pondeljek okolo šeste ure popoldne. Eksplozija je bila grozna. Mina je ladijo raztrgala na drobne kosce. Rešilna akcija je bila zelo otežkočena, ker je bila nevarnost. da tudi druge ladje, ki bi prihetele na kraj nesreče, nc sfrčev zrak. Vrh tega je nastala še tema, nakar se je situacija še poslabšala.
Prvi kapitan je bil težko ranjen, drugi, tretji in četrti oficir, strojnik in kurjači so utonili. Večina potnikov in uslužbencev se je rešila s plavanjem. Potniki in mornarji so bili večjidel Grki razven par Francozov in Angležev.
Parnik »Texas«.
Parnik »Texas« je bil zgrajen 1. 1888. v New-Castlu in je bil last parobrodne družbe »Hadži-i-Dand«, ki ima svoje središče v Smi-uni. Družba je začetkom sedanje vojne spremenila svoje ime v »American Archipelago Company«. Parobrodi tega društva plovejo z amerikansko zastavo in prevažajo potnike in blago po grških in turških otokih.
Turško uradno poročilo.
Po uradnih vesteh, ki so došle iz Smirne, je kriv katastrofe kapitan. Odšel je na pot in se ni hotel ozirati na opomine, naj ne vozi skozi ono nevarno zono, kjer plavajo mine. Na parobrodu je bilo 100 potnikov in 38 uslužbencev. Po eksploziji se je rešilo 68 oseb, a pozneje so našli še par rešencev. »Texas« je vozil pošto za Solun in Evropo,
Par podrobnosti.
O nesreči parnika »Texas« še poročajo sledeče podrobnosti: Parnik »Texas« je imel 101 potnika, med temi največ Armencev in Turkov. Mornarjev je bilo 25. Rešilo se je 65 oseb, mnoge od njih so ranjene. 60 ljudij je utonilo. Po eni verziji parnik ni zašel na podmorsko mino. ampak je bil bombardiran. »Te-xas« je mirno plul naprej, ko sta iz trdnjave Smirna nenadoma padla dva slepa, nato pa štirje ostrj streli. Kroglje so padle na sredo ladje tako, da je takoj eksplodiral veliki kotel. »Texas« je bil parnik starega sistema in last brodolastnika Hadži Danda. Hadži ni nikdar hotel plačati takse in plovitbene proge in je zato vedno razobesil zastavo Zjedinjenih držav.
Najnovejse vesti, telefonska poročila.
OBČINSKE VOLITVE.
Dunaj, 2. maja. Danes so se vršile nadomestne volitve petih občinskih svetnikov iz prvega volilnega razreda. Vsled velikega terorizma in volilnih sleparij, ki so presegale še vse dosedanje, se je krščanskim socialcem posrečilo, da so si ohranili tudi teh pet mandatov. Z današnjmi volitvami so končale volitve za dunajski občinski svet.
DELEGACIJE.
Dunaj, 2. maja. Koncem današnje seje je odgovarjal predsednik avstrijske delegacije na interpelacijo slovanskih delegatov glede zlorabe cenzure na Hrvaškem. Dobernigg je izjavil, da je preventivna cenzura v resnici največja škoda za časopisje, a ker je ista določena po določbah kraljevskega komisarjata, ni na odpravo iste misliti pred odpravo komisarjata.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Nsijnm» jSl znesek 50 vinarjev. PIs* m •■ni ni vpraSanJem je priložiti znamko 20 vinarjev. — i’rl malih oglasih ni nift popusta in se placuj-jo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Ziikljužek malih oghisov ob C. uri z>e^er.
Pritlična soba s posebnim vhodom, pripravna za krojaško ali čevljarsko delavnico se odda s 15. majem v Sp. Šiški, Planinska cesta št. 195. Istotam se proda enonadstropna hiša.  _________________________________ 313—3
Vožiček na treh kolesih, za hitro razpečavanje blaga se ceno proda. Natančeje se po-izve pri Chalupnicku. Stari trg št. 9.
Kupim že malo rabljeno kolo s prostim tekom in v dobrem stanu. Ponudbe: Fran Ra« meveš, p. Gorenjavas, Gorenjsko.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
(/>
trt
o.
CL.
o>
M
Prihod vlakov					v Ljubljano			iz:		
Dunaja . .	•	12-33	3*22	4-43	5.86	9.57	12-44	5*.3i	8-56	
Trsta . . .	.	12*21	4'23	9-04	11*19	2-51	6*22	9*22	11*22	
Trbiža . . .	•	7.1«	Q.48	U-13	4*18	6*22	8*22	H-22		
Kamnika . .	•	6.41	10'59	2-40	6*12					
Rudolfovega	•	8-52	2-59	9-21						
Kočevja . .	•	8-52	2-50	9*21						
Vrhnike . .	•	6.4°	H.07	^•58						
Odhod vlakov iz					Ljubljane proti:					
Dunaju . .	•	12*22	12-12	4. .50	7.22	H*.25	3.11	6*22	9*22	
Trstu . . .	•	1-03	3*12	5-22	6*02	10-08	1-03	5*4!	8*22	
Trbižu . . .	•		6.48	9.09	11*3°	3.30	0*22	10*12		
Kamniku . .	•	7.28	U-50		8*12	7.IO				
Rudolfovem .	•	7*25	1*32	7'22						
Kočevju . . .		7 25	1*32	7-39						
Vrhniki . .	•	7*38	1*	6*21						
• Brzovlak. (										
Priporoe lo!
Pri nakupovanju suhih in oljnatih barv, lakov, firnežev i. t. d. se
obrnite na domačo tvrdko
Premrl & Jančar v Ljubljani.
Prodaja na drobno in debelo. — V zalogi so krasne fasadne barve. Tovarna: Kolodvorska ulica 18 in Dunajska cesta 20.
n..:.....    Zahtevajte	vzorce	in	cenik. —----------
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
r
r\
Za poletno sezijo priporoča
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in
solidnih cenah.
Št. 14215.
Razglas.
Dne 27. t. m. poginila je v pasji kletki mestnega konjača tuja psica, ki se je dne 24. t. m. zatekla k nekemu čevljarju ob Cesti na loko, na znakih pasje stekline. Psica je bila kake 2 leti stara, bele barve, srednje velikosti, dolgih dlak in repa, konastih, nekoliko rumenih ušes in konastega gobca ter podobna kraškim psom Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlagi § 41 zakona z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. štev. 177 za mesto Ljubljano od današnjega dne naprej do preklica
pa^jo kontumacijo.
V tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki po-padanje popolnoma zabranjuje.
Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor v gostilno, kavarne itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljnje odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko postopalo.	317
l£estni 32Q.a.gristrat ljuLlol j s resici.
dne 29. aprila 1912.
Župan:
dr. Ivsn Tavčar, 1. r.
Celo noč \<>dPrto
celo
noč odprto
dk 1'■££' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ReKz ^ad
Stritarjeva ulica štev. si, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Mi
411 o
2 0
MHKt'
»•I
UCl	TELe •mr • ~m -m m	FSKA	TIS	JKAI * ✓-'V	INA
Telefon štev. 118.	v Liubliam. rranciskanska ulica stev. o.				Telefon Stev. 118.
		/			
Jan Legova knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. Slap&ak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovaua knjiga. Cena 1 20 K.		M. Grenori« : Otroški oder, gled. igre z* mladino. 1*50 K.	Š'Upar: O prvinah iu ilustrov. C*’iia 1‘50 K.	ftrunet: Telovadba. C«*na 4 K.	M»šiček: Beležke iz fl/Jke in kemije. Cena 40 >ln.
Marolt: Zgodo-v inske uuie s i-ke. Cena 2*K.	Vizitke	Engeloert Gangi: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3'—, broširani K 2 60.	Kuverto s firm«	Joži f llibicič: Kraljestvo čebel Cena vezani knjigi 80 vin.	Trgovske račune
Knjižnica Učiteljskega koimkta: .lučka Nišjako' ega zbrani spisi I., 11. in 111. zrezek. Ona a 150 14. — Kape: >lh <iini. Cena P50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. in II. zvezek. Cena 1*50 14.			Adami. : Slava Celarju! Spevnima za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 \in.		Žisnvnikove narodne pesmi. I. in 11. zvezek. Cena A 20 vin.
Kreti: Kako si o-hranim«» zobe. Cena 20 vin. s	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	K a/ni n »piši im lepenkah za šole.	Noti.! PopratSjal-oa znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešan a umetnih gnojil.	Vse tiskotine za knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.	Vse nainovejše tiskovine za o-bnno - nadaljevalne šole	Stereotipija	Litografija	VSuzikalije	Založba knjig
V ,,Učiteljski tiskarni« se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski llustrovani T« rinili, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, * »potnik,
Naša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.