Št. 4. V Gorici, v soboto dne 13. januvarja 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. uti predpoldne za inesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako paile na ta dncva praznik izide dan proj ob 6. zveöer. Slane po pošti prejernan ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 K in četrtlctno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. GORICA (Večerno izdanje.) Uredništvo in iipravniätvo se nahajata v «N a r o d n i tiikarni>, ulica Vetturini h. St, 9. Dopise je nasloriti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Goricc€. Oglasi so računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdaiateli in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Bojkot in mi. H. Otvoritev „Gentraln© posojilnice" je poslfcdica donoačega prepira, katerega sta zasejala v deželi dr. Tama in Gabršček. Popolnoma v smialu programa nove stranke, ki izključuje po dr. Tumovih be- sedah „klerikalno" zadrnžništvo, sta za- nesla boj tadi us. gospodarsko polje ter si skušala osvojiti vse denarne zavode. Kolovodje te stranke bo hoteli seveda rabiti vpliv teh zavodov pri volitvah, ho- teli so pa imeti tadi graoten dobiček t eni ali drngi obliki. GabraČekova „Soča" je aicer podtikala dr. Gregorčiču namen, da hoče molzti „Goriäko ljudako poBO- jilnico" za „goričansko bando", a vsak raznmen človek ve, da je bilo to le podlo Eumničenje po znanem reku : Rečem ti, da mi ne porečea. Kdo t resnici „Goriško Ijndsko posojilnico" dandanea molze in kako jo molze, o tern ategnemo v krat- kern apregovoriti. Le mimogrede ome- Djamo, da si je neki prvak nove stranke izgovoril in zagotovil pravno za8topstvo „Trgovako-obrtne zadruge" še preden se je preselil s Eranjskega v naaoaolnčnato Gorieo. „Goriäka ljudska poaojilnica" je bil prvi denarni zavod, kateri sta dobilaGa- bršček in dr. Tnma t svojo peat. Ko je preäla „Gor. ]j. pos." v roke ene aame stranke, je nehala biti ljudski zavod in je poetala le politična poatojanka nove stranke; a tern je tudi nehala alnžiti vzvišenemu namenu, kateri so jibili do- ločili njeni astanovitelji. Goriški rodo- Ijnbi so namreč uatanovili 1.1883 „Goriäko Ijndsko poaojilnico" za ljudstvo, za naše slovensko Ijudstvo, ki naj bi našlo v tem zavodu brez razlike atranke ko- likor mogoče ceno denarno p o m o č. Že mesec po občnem zbora, na katerem ae je odločil boj za „Gor. lj. poa.M, jetrdila „Soča", da je ta denarni zavod reB last,,mogočne nerodno-napredne stranke". Tudi dr. Tuma je pisal v „Edi- noati", da je vodstvo „Gor. lj. pO8." in „Trgovsko-obrtne zadruge" moralo delati na to, da ae politično strankarstvo izloöi iz teh dveh denarnih zavodov in da po- ataneta gospodarski organizem narodno- napredne stranke same. Pričelo je „izločevanje". Poaojilnične dolžnike, ki niso tro- bili v rog novih gospodarjev, so brez usmiljenja iztoževali. Ekspenzar v tožbi proti Štef. Makucu dokazuje, kake brez- potrebne stroäke so napravljali ubogim žrtvam. Preden so „izločili strankarstvo" iz denarnih zaeodov, so oäkodovali — „Soča" bi rekla ociganili — nekatere Clane „Goriäke lj. poa." za 1% deležnine, člane „Trgov8ko-obrtne zadruge" pa ao hoteli na drag način oäkodovati, Reč je bila taka. Občni zbor „Gor. lj. poaojünice" je sklenil 1.1901 na pred- log ravnateljstva, kojega člana ata bila tudi dr. Tnma in prof. Seidl, dadobe oni zadružniki, ki so deleže odpovedali in pa paaivni deleži 1% manj deležnine kakor drugi zadružniki. Ta predlog in aklep nasprotuje popolnoma jaanemu določilu drnätvenih pravil. S tem ae je godila zadružnikom krivica, ki še ni po- pravljena, na kar opozarjamo priatojno oblaat, ki nadzoruje izvršitev zadružnih pravil. V i8tem letu je oböni zbor „Trgov- ako-obrtne zadruge" sklenil take pre- membe druätvenih pravil, da bi bili izgu- bili nekateri člani vae zadružne pravice invplačane vloge. Ker ao bile te premembe v nasprotju z državnim zako- nom 9. aprüa 1873, jih ni pristoina oblaat odobrila, in atentat na tuje žepe se ni posrečil. Kot zatočišče iztoženih in izločenih članov „Goriäke Ijadake posojilnice" in „Trgovsko-obrtne zadruge" je bilaotvor- jena „Gentralna poaojilnica", ki nadome- atuje „Gor. lj poaojilnico", odkar je ta postala 8trankaraki denaren zavod. Kar uganja „Soča" proti temu slo- venskemu denarnemu zavodu, je nezasli- šana, je prava pravcata lumparija, ki kriči po kazenakih paragraph. Gabršček n© pozna niti običajne dostojnosti, da bi ta zavod imenoval a pravim imenom. On imenuje „Centralno posojilnico" doaledno „Centrifugo". Ni ga sram liki poulični fakini zaniöljivo pačiti ime zavoda ter na ta nizek način izli- vati nanj žolč avojega pokvarjenega okusa. Balkanske zadeve. Balkanski narodi, in med temi v prvi vrsti kristjanski mučeniki v evropsko- turških deželah, v Maeedoniji in v Stari Srbiji, so z velikim veseljem pozdravili dejstvo, da so prišli na Angleäkem zopet liberalci na čelu vlade. Nikakor pa ne smejo naši čitatelji zamenjavati an- gleäkih takozvanih liberalcev z naäimi lažiliberalci, kajti angleški liberalci so liberalci v pravem in v plemenitem po- menu te besede. Balkanski narodi nam- reč ne morejo nikdar pozabiti zaslug nepozabnega angleäkega državnika Glad- stona, ki se je vedno z vso vnemo po- tegoval za krščanako rajo v evropsko- turških deželah in ki je delal že takrat z vso gorečnostjo za to, da se stori konec divjemu turäkemu gospodaratvu v Macedoniji in v Stari Srbiji ter da ae sploh zapode krvoločni Turki z bal- kanskih pokrajin. Gladaton bil je namreč oni mož, ',ki je svojeöaano v imenitnih člantih alikal s tako živimi barvauii trpljenje balkanskih narodov, živečih pod turiko vlado, da je hotel sedanji sultan Abdul Hamid takrat proti njemu naperiti celo tiakovno pravdo. Dandanes ne dvomi nikdo več, da je pravzaprav sprememba angleške vlade, valed katere ao prišli na krmilu liberalci, bila vzrok, da ae je Turčija udala zahtevi evropakih veleail ter da je privolila v to, da se uvede nad macedonskirai financami med- narodna kontrola. V Carigradn je nam- reč dobro znano, da je prevzela danes Angleika nalogo Ruaije glede obračun- janja s turškim gospodarstvom v bal- kanskih pokrajinah. Danes sedi namreč T angleäkem ministerstvu pet mož, ki ao objednem tudi člani balkanskega od- bora in ki ao imeli tudi že v prejänjem Balfourovem kabinetu veliki npliv na zunanjo angleäko politiko. Znano je tudi da ao ae celo angleäki konaervativci, ki so aedeli v Balfourovem kabinetu, že precej premislili glede takozvanega status quo — stanja na Baikanu. Ko so začeli angleški liati piaati o tem, da je Bkrajni čaa, da te napravi konec turškemu gospodarstvu v bal- kanskih deželah in aploh v Evropi, io ruski liati spremljali tako pisavo z ne- I kako ironijo, češ, glej, Angleži nam po- nujajo G»rigrad. Vse to pa ni motilo angleških listov, da bi ne nadaljevali avojib člankov, v katerih ao ponavljali miBli in nazore najgorecnejäih zagovor- nikov avobode balkanskih narodov, pes- nika lord Biron-a in pa nepozabnega zagovornika prave avobode Gladstona, na čemer pa je imel gotovo najveö za- aluge londonski balkanski odbor, ki si je postavil za nalogo, delati 2 vso močjo na to, da se stori konec [turškemu go- spodarstvu v Evropi. Ako je pa tudi oficijozna Anglija spremenila svoje na- zore glede balkanskega vprašanja, niso jo gotovo do tega dovedli jedino le kaki idealni nagibi. Ne. Angleäka se hoče marveč najbrže okoristiti iz zadreg, ˇ katerih se nahaja naäa država v to in on8transki državni polovici ter ae hoče najbrže tndi maščevati nad Nemčijo, ki akuša poaebno zadnji čas vedno in pov- 8od izpodriniti angleäki upliv, poaebno pa na evropakem vztoku kakor tudi v Vzhodni Aziji. Pri vaeh teh svojih na- kanah pa pazi Angleäka jako previdno na to, da bi se ne zamerila Rasiji ter da se izogne vsakemu očitanju, öeä, da se je začela zaradi tega zdaj umeäavati v balkanake zadeve, ker se nahaja Ra- sija v veliki zadregi valed njenih no- tranjih nemirov. Angleški politiki namreč pazi jo strogo na to, da ne vzbude ne- zadovoljnoati na ruski in francoski atrani, in prav to daja balkanskim narodom upanje, da ne bo imelo aedanje ume- Sevanje angleške diplomacije v balkanske zadeve nobenih slabih nasledkov za nje, ampak naaprotno. Ravnokar je preälo 50 let, ko je prišlo do krimBke vojske zaradi tega, ker se je Angleäka z vso močjo zavzela za Turčijo, in danes zdi se, da hoče Angleäka popraviti ta avoj greh ter pri- pomoči do tega, da ae napravi koneo anakronizmu turäkega vladanja v Evropi ter trpljenja balkanskih narodov kakor sploh da se konečno reäi balkansko vpraäanje, ki visi liki Damoklejev meö nad obzorjem Evrope. LISTEK. Doliha in hrib. P 0 v c s t. S p i s a 1 Janko B r a t i ji a. (Dalje.) — Upam, da se kmalu zopet vidi- mo, ne res gospod Sadej. Pina je izgo- vorila te besede Demäki, in Sadejev obraz se je ironično nakremžil, čea, z nemačino me že ne boä ulovila. Gospa mama je to opazila in hoteč popraviti ta utis, rekla: — Veste, gospod doktor, moji hčeri aicer radi govoriti slovenski, a ž*3 radi vaje včasi govorimo tndi nemäki. In pa za izobraženega Človeka — saj veste, nočem dalje razmotrivati. — Mama, dejala je Elvira, ali ne veä, da je goapod doktor zelo näroden in ne bo nemäki govoril razen prav skrajne aile. — Seveda, seveda; tako tudi nisem mislila. — Pro8im, miloativa, prosim, odgo- ˇoril je doktor mirno in prijazno in s temi besedami zopet potolažil gospo Grudnovo, ki ae je že bala za „dobro partijo". Proti poldnevu je že bilo, ko se je Sadej poslovil. Goapa in Elvira ata ga spremili do vrat, in dekle je naredilo tako ljubeznjiv obraz kakor sam cukerčk, ko ga je vprašalo : — Ali bodete rea vedno gori pri vaäih kmetih? Ali ne pridete veö a hriba v dolino ? — O seveda, gospica Elvira. — Mi bomo res zadovoljni, če se kmalu oglaaite; tadi soprog, katerega da- nes ni domä. Sadej se je poslovil, Elvira je Še zrla trenotek za njira, potem pa odšla za materjo proti jedilni sobi, kjerježe dekla pripravljala mizo za kosilo. — Elvira, bodi pametna, dejala je mati höeri. HÖi je pogledala nanjo in razumeli sta ae, zakaj naj bo pametna. „Dobra partija", ti nearečna „dobra partija" I III. Ko je zvonilo v župni cerkvi pol- dan, je atopil Sadej v goatilno. Erneata je ravno pripravila vae potrebno na mizo in odhitela potem doktorju po juho — Kje pa je H., da ga äe ni ? — Pride takoj. On navadno pride nekaj minut čez poldan. — Hm, kako že vemo za vae na- vade njegove, pošalil se je Fran. Ernesta je zardela gori do las in zdelo ae ji je, da ta doktor že ve, kar je ona tako skrivala v duši. Odäla je iz aobe in zunaj je ravno prihajal H. Prijel je Ernesto za roko in jo hotel ustaviti. Ona pa mu ni pastil«, češ, dase ji mudi. — Oj ti preaneti Erneatek ti, kako smo pa danes pridni I Prisedel je potem k Sadeju in za- čela ata razgovor, ki je trajal do konca obeda. Ko sta natočila čaše in trčila, je H. malo potipal doktorja, češ, kaj pa Elvira ? — Bodi pameten, bodi, odgovoril je ta. Saj veš, da ne bo niö. Sicer ima ta ženska čuden vpliv na me, a zdi ae mi, da trajno bi se ne mogla držati, Čaa bi priäel, ko bi jaz ne čutil nikakih vezi in spon, ko bi bil svoboden, kakor sem danes. — Danes, dejal je H. Ali misliS, da ai danea svobodsn? Skoro bi dvomil. Sadej se je malo zamialil, kmalu bi bil pritrdil prijatolju, a ni ae hotel izdati, Čemu neki ? Saj ae 8e tako prehitro zve, če kdaj pogleda za kakim dekletom. — Vidiä, dejal je zopet H. Res je bogata, morda tudi pridna in dobra, a za te ni to dekle; vzemi ai ubogo, da ji boä krilo kupil, a biti mora drugačna. Ženska, ki jo ti rabiä, mora imeti druge laatnosti, sicer se ne bodeta razumela. Morda jo sedaj v tem hipu Ijubiä, re» ljubiä, a razumeta se ne in reci kar hoceä. Res je, a pustiva to, predaleč bi priäla po tej poti in äe za stvar, ki nima nikake trdne podlage. — No, pa naj bo. Puativa to. Ker greš ti sedaj domov in jaz nimam ravno opravila, te apremim malo; gori do izvirka potoka, če ti je prav. — Seveda mi je, lahko greä celo na hrib z menoj, če ti je ljubo. — Ne danea, ne grem, a pozneje enkrat. Prižgala sta si äe smodki, poklicala Erneato in plačala račan. — Pa z Bogom, goBpodiöna; dobro se imejte tu v dolini, mi gremo aedaj na hrib. — Z Bogom, goapod doktor, kmala se spet oglaaite. (Dalje pride.) Politični pregled. Mlnlaterske konserence na Dunaju. V sredo so so vrSile na Dannju min. konfVrence, katerim je predaedoval minisler za zunanje zadeve, grof Golu- chowski. KonOrenc so ee udeležili av- strij^ki in ogrski ministri. Na teh kon- ferencah ho so bavili minietri v prvi vrsti z ralifikacijo trgovske pogodbe z Nom- čijo. V tern pogledu se jo sklenilo, da ae ima ista skleniti pravočasno. Toisto se je sklenilo tudi glede trgovinske po- godbe z Italijo. Na to so ministri pre- tresavali položaj, ki ga je uatvarila ta- kozvana carinska unija med Srbijo in Balgarijo. Volilna reform i. Poslanec dr. Pacäk, ki je konforiral 2 mini-terskim predsednikom in z mini- strom notranjih zadev, jo izjavil danaj- skcnriu poročevalcu „Narodnih listov", da se državni zbor ne sestane pred 25. t, m. Tudi 8G volilna resorma ne predloži državnema zbora takoj v začetka zase- danja, ternuč šele okoli 15. februvarja. Ni namreč res, da bi predloga že bila izgotovljena, ternuč se sole sestavlja. Glede razdelitve mandatov Še ni ničesar sklenjenega. * Stranke In volllna reforma. Rusini so priredili pretečene dni po Galiciji več shodov za splošno in enako volilno pravico. Na Bhodu v Daszevem je govoril todi polj^ki kmet, ki jo izjavil, da se bodo poljski in rusinski kmetje skupaj borili za avoje pravice. Na ehoda v Ravi Raski so bnrno klicali proti po- stopanju „poljskoga kolau. Mnogo go- vornikov je grozilo s sploäno" stavko poljedelakih delavcev, ako bodo Rusini prikrajšani pri volilni reformi. Na &hodu v Markivicih so pozdravljali splošno in enako volilno pravico, zahtevali ločitev vzhodno Galicije od zahodno ter usta- novitev ruainske univerze v Lvovu. Češko narodno-gospodarsko delo. Noraci imajo velik strah radi čoš- kega gibanja „Svoji k svojim", ki zlasti na Moravskem zelo napreduje. Tako „Tagesbote" z veliko potrtostjo poroča, da nameravajo brnski Čehi ustanoviti dve delniški družbi z glavnico 600.000 kron in 80.000 K. Le-to poročilo nem- škega lista je resnično: Dne 27. no- tembra vršilo so je v Brnu posvetovanje članov „Obcbodnicke jednot brnenake" o tem, kakšna trgovska in obrtnijska podjetja bi se imela r sedanji dobi najprej na Moravskem ustanoviti, da bi deški trgovci ne bili odvisni od trgovine in obrtnije Nemcev. Sklenilo se je usta- noviti najprej v Brnn veliko trgovino z železom. Ustanovila jo bode delniška drnžba. U-jtanovna glavnica bode znaäala najrnanj 600 tisoč kron. Poleg tega se bode v Brna ustanovila tovarna za iz- delovanje papirnatih zavitkov za blago. Ustanovna glavnica bode znašala 80.000 kron. Oba podjetja se bodeta astanovila v krulkcm. Avtonomlja v Galicljl. Z&dnje dni so bile tajne konference mcd najvplivnejšimi polJBkimi poslanci. Konserence bo bile v stanovanjn klnbo- vega načelnika grofa Dziednnzyckega ter go Irajale pozno v noč. Iz vseh okoliačin je jasno, da se pri tem ni šlo le za vo- lilno reformo, temuč v prvi vrsti za raz- širjenje avtonomije Galiciji, kakor je omenjal grcf Dzieduzycki v svojem zad- njem govoru. Poljaki klub je politično prav dobro insormovan ter se hoče pri- praviti že aedaj za glučaj, da se pri raz- pravi o volilnem pravu in o dogodkih na Ogrskem tudi sprcži revizija ugtave. Zato pa poljt-ki poslanci pridno prouča- "vajo poHebno stališče Galicije. Pričako- T»ti jo velikih dogodkov, za kar pričajo opetOTuna poavetovanja med galiäkim na- megtnikom grofom Potockim in vplirnimi poJjskimi poelanci. Izjemno stauje v Galicijl. wNova Reforma" poroča z Danaja, da namerava vlada proglasiti izjetnno stanje r horodenakem, zbaraäkem in podbaškem okraju. Rasinako časopisje hajska proti Poljakom in judom in tudi med pre- bivalstvom opažajo protipoljsko in proti- judovBko miiljenje. Boje se pa tuii, da iibruhne napovedana krnočka atavka. „Slovo Polßkieu očita vladi, da je protzročila % voliTno r* formo razburjenje med Kasini, ki groze Indi s splošno de- lavsko stavko in b klanjem polj&kih jndov. List pravi, da bodo zahtevali Poljaki liki Mažari samostojno Galicijo. Novl deželnl glavar moravskl. Iz Brna javljajo, da poatane dr. Začek deželni glavar na Moravskem. Dogodkl na Ogerskem. V četrtek je bil minißtemki pred- sednik Fejervary äe na Dunaja, kjer je bil vsprejet od cesarja. Poročila pa ne gOTore nič drugega o tej avdijenciji, nego to, da je Feje nary nadaljoval svoje po- ročuo, ki jo je zapriccl na avdijenci v sredo. — „Wiener Allg. ZHlung" poroča, da je laron Feje'rvaiy nu l( h avdijencali poročal ceaarjn o predbtoječih odredbnh ogerske vlade; pred vsem da hoče vlada imeuovati več vladnih komisarjev za uporne žapanije. L'sti po printsli vcbI, da je bil pri- žel na Dunaj n inole dni iudi gros Jnlij Andrassy in da je imel z vojnim mini- strom Pilreichom daljši pogovor. Nekaleri cgr8ki liati po hoteli to dejsto otajiti, kar se jim pa ni posrečilo, kajti dognano je zdaj popolnoma, da je bil grci'Andrassy res dne 8. t. m. na Dunaju ter da je imel z Yojnim minißtrom daljši pogovor. Pa ne samo to. V dobro podnčonih krogih se danes zbtrjuje, da je bil o torn An- drafi^yjevem potovanju inforrniran tudi cesar, kar dokazuje, da bo irneli Lu- kacsevi po^kuni ^praviti namreč krono zopet v stik s koaiicijo, vendarle nekaj pozitivnega vspeha. 1z Debrecina porc^ajo, da je pre- bivalstvo zelo razburjeno ker so zaprli provzroßitelje napada na nadžupana Ko- vacsa. Viadni kümisar jo naprosil povelj- ništvo debr(cir,&kega armadnega zbora, naj ima vojaStvo pripravljeno za vsak slučaj. Mobllizaclja proti Ogerskl? Ogerski liet „Egyetertes" pige, da fe od posebno zaupue Blrani zredel, da ima Avstrija izvräeno že vse podrobnosti, kako z dvema vojnima zboroma obvla- dati morebitno revolucijo na Ogerskem. Ta dva vojna zbora bodeta sestavljena iz öet \ojnih zborov: inomoikega, graš- kega, dunajbkega in praäkega. Posebno se je pri settavi gledalo na to, da so čete zanesljive. Iz inomoäkega zbora so izločene vse laške čete, iz praškega bodo samo nemäki polki. NajveČje zaupanje imajo tirolski lovci, ki prvi ßtopijo na ogerska tla. Tuili železniški vozovi so že označeni. Vse je pripravljeno, da oba zbora v 24 urah moreta prestopiti ogerske meje. Pogajanja glede trgovlnsko pogodbe med Avstro- Ogersko In Italljo. „Popolo Romano" poroča : Ker želi minister vnanjih stvari markiz di San Giuliano predložiti parlamentu trgovinsko pogodbo z Avstro-O^eraiko, takoj ko so isti sestane, zato se je minister obrnil na Dunaj s prošnjo, naj bi se reäila vpraSanja, ki so ostala odprU. Danajaka vlada je proänji na najljubeznijvejäi način ugodila; vsled tega se je com. Lucciol v torek podal na Dunaj, da vodi pod vodstvom poslanika vojvode d'Avarna potrebna pogajanja, da se trgovinBka pogodba spopolni. Zborovanje francosklh škofov. Kakor javlja pariäki „Siöcle", bo papež v kratkem imenoval škofe za iz- praznjene škosovske stolice, da se bodo mogli tuJi novi ökofje vdeležiti zboro- vanja francoakcga epiakopata, ki se bo najbrž vräilo v Parizu, — Predsedoval bo zborovanju, kakor apostolski delegat en kardinal. Papež porabi vpliv svoje avtoritele, da se bodo francoski katoliki pokorili sklepom episkopata. Francoska. V torek so otvorili novo zasedanje francoske zbornice Z» zborničnega pred- hedntka so izvoiiii doseJanjega predsed- nika Doumerja, ki je dobil 237, njegov protikandidat Sarrion jj pa dobil le 169 glasov. * Pogajanja med Rusljo In Kltajsko. Kitajska je doloöila avetovalca ? Vajhupu, Tonga, ki »e je izšolal t ino- zemstvu, da ue pogajit z Ruaijo glede dogovora radi sevorno MattdŽurije in radi omejitve zelezniäkili utraž. Srbskl prestolonaslednlk je, glasom poročiln iz Beiegagrada, ime- novan generalom in poveljnikom ka- valarije. Srb8ko-bolgarska carinska zveza. Viadni lität „Novi Veku izjavlja, da ima carinska zveza le naraen, da zbliža oba naroda na gospodarski podlagi ; Bolgarija nima nikakega interesa, da i tern äkoduje Avstro Ogeraki, katere do- broholnost za državni in kulturelni raz- voj mlade kneževine so primerno pri- zuava. List izraža nado, da bo hkupščina glasovala za carinsko zvezo, kor bi to služilo skupnim interesom. Dogodkl na Ruskem. Ministerski predsednik Witte je med drugiin na vaprejemu odposlanstva „Zveze od 30. oktobra'4, ki je prosila, naj bi se odpravila prepoved za zboro- vanja, izjavil, da je težavno določiti čas, kedaj naj bi se seslaia državna duraa. Mnogo je pri tern odvisno od delovanja zemstov in mest. Kakor termin se je predlagalo dan 18. aprila. Cat je zato, da se duma čim prej skliče. Nadalje je Witte dejal, da bo najbrž kmalo sestav- ljen nov zakon, ki bo določal razmerje • dflavne dume do državnega sveta. Dr- | žavni svet bo imel 176 členov. OJ teh } jih bode baje polovico volila zemstva, plemstvo, trgovci in indu^trijalci. Namestnik na Kavkazu grof Vo- roncev-Daškov je dne 7. t. m. brzojavil carju Nikolaju : Kej re pretrgana vsaka zv'eza med Kavkazom in Rueijo in ker razširjajo revolucijonarji napaöna poro- čila, zato se je revolucijonarno gibanje ojačilo. Ustaäi so se polastili železnice ter so uvedli službo v svojem interesu, organizirali so splošne ätrajke in so sku- äali pridobiti za štrajk tudi državne UBlužbence. Nad mestom Tiflis in nad ozemljem, «kozi kstero gre železn^ca, so proglasili vojno stnnje. Odkritih jo bilo mnogo zalog bomb. Aretovanih je bilo Številno agitatorjev. Vojaški vlaki vozijo. Nad okraji Gori in Dušet, v katerih se je pričelo na novo armensko gibanje, je bilo poglašeno vojno stanje. V gnbernijah Jelizavelgrad trajajo dalje spori med Armenci in Tatarji. Štrajk poätnih in brzojavnih uslužbencev je končan. Večina štrajkovskih agitatorjev je bilo aretovanih. Vlaki, ki odhsjajo iz Rostova, dospevajo v Tiflis. Kakor poročajo iz Varäave, je predsednik tamošnje volilne komisije, mestni prt sekt Bibikov, zahteval, naj se generalnemu guvernerju Skalonu pojasni, da f.e mora pred volitvami v državno dumo odpraviti vojno stanje na Rusko- Poljskem. V volilni komisiji so sklenili, da naj se prebivalstvo ne udeleži volitev, ako se proj ne odpravi vojno stanje, oziroma da se komisija tozadevno obrne direktno v Petrograd. V sredo so v Moskvi usmrtili 18 revolucijonarjev, ki so bili obnojeni na smrt zaradi zadnjih izgredov, med njimi je tudi Nemec, tovarnar Schmidt. „Slovanska zveza" v Peterburgu. Mladi slavisti v Peterburgu so uata- novili druätvo pod naslovom „Slovanska zveza", katerega 61ani morejo biti vsi Slovani brez razločka vero. Društvo je osnovano na zelo äiroki podlagi ter bode izpolnovalo razne realne zibteve Slo- vanov. Domačo in razne novice. Imenovan.je. — Provizorični glavni učitelj na učiteljišču v Gorici, Josip Gizelj, je imenoTan definitivnim glav- nim učiteljem imenovanega zavoda. Smrtua kosn. — Včeraj zjutraj je umrl v Gorici t 72. Ietu svoje dobe lastnik znane livarne, g. Anton Polli. Pokojnik je bil ludi lastnik nove domo- branske vojašnice, ki nosi ime nadvojvoda Rainer. Pokojnik je bil vnet Avstrijec. Truplo pokojnikovo prepeljejo na Sv. Goro, kjer se nahaja na tamoänjem po- kopališču družinska rakev. Promcščeiije sodnih kancoli§tov. — Sodna kancelista gg. Evgenij Jach in Angelij Maniaco premeščena sta v Go- rico. Prvi je služboval dosodaj v Bovcu, dragi pa v Kobaridu. Za „Solski Dom" je doSlo naSemu npravništvu: Valentin Batič, kaplan v Tolminu 10 K; Franc Zucchiati, velepo- sestnik v Medani 5 K (ravno toliko za „Alojzijeviäee"). Srčna hvala ! Posojila na mesečna odplačila y petih letih, katera jo uvedla „Gentralna poßojilnica" v Gorici, kakor razvidno iz dotičnega oglasa, so se že jako priljubila, ker vsakomo, ki namerava redno odpla- čevati prejeto posojilo, daja ta n&čin od- plačevanja priliko, da polagoma, na lahko in skoro nevede vrne prejeto posojilo. Vrhu tega so obresti, kakor bo lahko veakdo prepriča, ki zna račuaati, skoro za polovico nižje nego pri nekih za- vodih, ki sprejemajo tedenska odplačila in dobivajo do 11% cbresti od izpo- Bojeneglavnice. Razun tega imajo dolžniki pri „C«ntralni posojilnici" äo to ugodnost, da za njene morebitne vrtoglave špo- kulacije ne jamčijo z vsem svojim pre- moženjem, ampak z razmerno majhaim zneskom. Tudi radi te okoliščine se je že marsikdo zatekel v „Onlrifago". V „Slov. Citalnici" v Gorici bo imel prof. g. dr. Karol Ozvald ciklus 12 predavanj o «lovenskem slovstvu pod naslovom: „Glavni predstavitelji sloven- skega slovstva s posebnim ozirom na njih umetniški razvoj^. Prvo predavanje bo v jsredo dne 17. t. m. točno ob 6. uri zvečer. Kako odgovarja „Soča" ?! — Kdor hočo spr zaati predrznost, ne- sramnost in lažnjivoat Gabrščekove „Soče', naj čita nje zadnji odgovor na naš čla- nek o „Krojaški zadrugi". Ta list ni niti ene naših trdi*ev ovrgel, vse lumparije, katere so uganjali proti „Kr. z.H znani ljudje, so gola fakta, in vendar se dr*ne svoje čitatelje äe dalje slepiti in krivdo na druge zvračati. MSoČa" trdi v svojem odgovoru, da so „Kroj. zadrugo" zasnovali politikujoöt duhovniki. D;» to ni res, jo dokszal G»bršček, ki jo pisal v „S^či" 15 julija 1. 1903: To zadrug? smo ustanovili ne- kako sporazumno med obeina strankama. Dr. TumR in Gabršček eta bila prvo leto člana nadzorstva. „Ki'ojaska zadr." se jo bojkotirala sama, piše dalje „Soča". GabršČekov Jiit torej trdi, da Ga- bršček ni bojkotiral „Kroj. zadrugou! AH ni odvračal ta človek na vsak način odjemalco od „Kroj. zadrugb" ? Kdo je imenoval v „Sjči" to slovensko trgovino priproEto goriäko „botežco" z zastarelim blagom ? Ali ni Gibršček 1. 1903 v „Soči" pisal, da lahko kupi vsakdo pri vaakem drugem kupcu boljše in cenejšo blago nego v „Kroj. zadrugi"? In glejle Blepilco I V istem članku zadnje „Soče", v katerem pravijo, da se „Kr. z." sama bojkotira, jo zopet bojkotirajo oni z lažjo, da je preäla v roke zagrizenega Laha, da je dandanaänji 1 a š k a bo- tega! In ti ljudje se äe drznijo pisati, da je prazna sabula, kar čveče „G)rica" o bojkotu 1 „Krivci so ljudje, ki so „Kr. zadr." osnovali" trJi „Soča". Denimo, da je to res, potem sta kriva tudi dr. Tuma in GnbršČek, ker sta bila tndi onadva mcd ustanovitelji in nadzorniki „Kr. zadruge" ! Ne, ne, „Soči" so ne posreči zvrniti krivdo na druge, pa naj avojega zamorca še tako pere. Rrivec vse nesreče jo biväi poslovodja A. Bisail, katerega sta „Kroj. zadrugi" priskrbela in priporočila Tuma in Gabršček. Ta dva sta druge odbornike „Kr. zadruge" prepričala, da bo blagajna in vse poalovanje v najbolj varnih rokah, ako se oboje prepusti Bisailu ter se mu v tem pogledu puste proste roke. To se je tudi zgodilo in Bisail je spravil „Kroj. zadr" na rob propada. Da je B sail glavni krivec, potrjaje on s a m in G abr š ček. Upravitelji „Krojaške zadruge" so 1. 1902 Bisaila odstavili od poslovodstva, in on je podpisal lastnoročno sejni za- pisnik, ki se glasi: „Konštatira se, da prihaja o na dan razni neredi v notra- njem ponlovanju „Kroj. zadruge", ki so se provzročile vsled malomarnosti poslovodje Bisaila. Taki neredi ao : Ponovne tožbe, opomini tvrdk na plačilo, pritožbe, da se na korespondenco raznih firm ne odgovarja..." Tudi Gabršček je trdil Se meseca avgusta 1903, da jo po njegovem pre- pričanju Bisail vsega k r i v, ali da on mora mesariti načelstvo in nadzor- stvo „Kr. z.", ker se mu tako zljubi. Isti Gabršček je meseca decembra 1. 1902 kričal v pisarni dr. Treota, da nt sme ta gospod prevzeti branitev Bi- saila, ki dela naprednjakom tako sra- moto, ki je pustil pri špediterju Hvaliču blago „Kr. zadruge1' 14 mesecev, ki ni odpiral pisem naslovljenih na „Kr. z.", v katerih so upniki pretili s tožbami, vsled Cesar je bila „Kr. z.M potem res tožena in je morala plačevati občutne trogke itd. Vrhunec nesramnosti je dosegla „SoČa" v Bvojem odgovoru s trditvijo, da je Gabrščekova zasluga, da se je re- Silo, kar se je dalo rešiti, da mu mora biti marsikdo hvaležen, da ni priäel ob težko prihranjene kronice ! Če se to ne pravi imeti za norca slovensko javnost, čo to ni največja hi- navščina, kaj pa naj so tako imenuje. V naäem članku „Bojkot in mi" smo navedli vse hudobije, katere je Ga- bršček uganjal proti „Kroj. zadrugi". Omenili smo tndi, da je Gabršček v po- sebni" vlogi zahteral od sodnije otvoritev konkurza „Kr. zadruge". V sluöaju kon- kurza bi bili zgubili člani zadruge svoje deleže in bi bili morali še doplačevati; „Gentralna posojilnica" bi bila tudi go- tovo zgubila svojih 40.000 K. In zdaj piše neki potep, da mora marsikdo Gabračeku hvaležen biti, da ni prišel ob svoje kronice ! Izprcd sodlšča. — Tuk. ok*ožno kot kazensko sodišče je obsodilo 15 let- nega Irana Skelija iz Livka na 1 me- sečno ječo in 20 letnega Antona Skelija tudi iz Livka pa na 14 dnevni z*por in to zaradi neke tatvine, katero sta izvr- šila na žkodo trgovca Mateliča. Tuk. okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo radi raznih tatvin 19-letnega Franceta Tenciča in 21-Ietnegn Radolfti Medveščeka, oba iz Gorice ter 35-!otnega Josipa Martelanca iz Trsta, in Bicer pr- rega na 6 mesečno, drugega na 9 in zadnjega 5-mesečno ječo. Torarniški delavec 20 letni Ivan Gumar iz Gorice obsojen je bil na 1 ' mesečno ječo, ker si je večkrat v pa- pirnici y Podgori pr'svojil raznega orodja v vrednosli 18 kron. PrcunMil se je v vodi. — V če- trtek zjutraj jo skočil rieki ölovek n so- Škogn moatu v So':<\ nnjbržo z nu^nonom, <2- kivakrga pomočnika Karola Fakina iz Škrbiuo pri Komnu, ki je zapleten v neko Utirnko zad'ivo. Fasina je iskalo goriäko kiizensko sodiäce in gapripeljejo vsled Uga v Gorico. * Ples obrtuih mojstrov se bo vräil dne 27. t. m. v „Trgovskem dorasa". Pre- bitek plesa ho porabi za nagrade naj- pridnejšim obrtnim slovenskirn uöencem. Pies ima služiti tu ii v medsebojno spo- znanje poleg obiönjne zabavt». PriÖakuje se toroj kar najobiliiejštf uJ jložbo ol strani gg. rn )j.strov, kakor tu sedanjega staroga mosta preko Sive pri Kranju zgradijo nov vecVt m.)ü iz batons. Most bo stal 480.000 K. ('iganskn kupčij^. —K pospitnika Maleca v Šmarjeti na Pesnici na Štajer- skem so prel kratkim prišli štirje cigani s konjem, ki so ga ponnjali v zameno. Malec naj plača 4) K po vrliu in pa svojega naj d;'i konja. Mulec je bil zado- voljen in jira jo dal svojega konja, plačal 40 K in se zavezal plačati še 40 K, če bo konj popolnoma dober. G'gani so odsli, a po ostalih 40 K jih ni bilo. Mu- lec je dal ciganskega konja prebkati in dognalo se je, da je konj bolan na vseh štirih kopitih in da ne bo dolgo več ži- vel. Malec ima škode skoro 400 K. To je v opomin gospodarjem, da naj se va- rujejo kapöije s cigaai. Poučno pjtovanjc v Svlco je naslov ravnokar izišli knjigi, ki jo je iz- dala c. kr. kmetijska družba kranjska kot VI. zvezek svoje „kmetijske knjižnice" in ki jo je spisaLViljem Rjhrman, prista^ kranjske kmetijske Sole na Grma. Pisa- telju ni bil namen podati v svojem spiaa popis poaönega ^ potoranja kranjskih kraetovalcev v Švico poleti 1904 na običiijni način, temveč spisati poačno knjigo v prid naäim kmetovalc^m, ki naj spoznajo, da je Švica poBtala prva zgledna živinorejska dežela Bamo zato, ker so tamošnji živinorejci pri svojem dolu ho- dili edino pravo pot do zažalenega cilja, ki je začrtan na vednoaü nodlagi, t. j. z obilnim gnojenjem pridelovati veliko dobre krme, z zadostnim pokiadanjem vzrejati goved, ki donaSa najveöje do- hodke, in z amnim izbiranjom plemea- skih živali aitvariti goveje pasme, ki viostran8ko zadostajejo. Pisatelj je po- pisal, kako je ravnati z gnojem in z gnojnico, kako se prjdeluje krma, kako se oskrbnjejo travniki, nadalje je opisal planinarBtTO, živinorejo, mlokarstvo in sirarstvo ter sploh vse, ksr je v Švici v kmetijitva dobrega in lepega, torej tadi za nas spodbudnega. Ker je knjigi zani- mivo ter živahno pisana, prepletena z dogodki nasih potnikov-rojakov, z«to jo obenem miknvna in nad vae poačna. Vsebina te knjige torej 'ni snhoparna kmetijaka teorija, ternveö iz življenja posnet popis zglednega gospodarjenja šviških krnetov. Knjigi je pridejana krasno izdelana slika adeležencev ter 33 dragih slik, ki pojasnjajejo berilo, med njimi več relikih podob, ki kažejo šriSko p!e- mensko goved v laki popolnosti, kakor jih doslej Se ni imela nobena slovenska strokovna knjig«. Z iidajo te knjige je kranjska kmetijska dražba podala Slo- vencem novo učilo, in vsak naä gospodar, ki se količkaj zanima za kmetijski na- predek, mora to knjigo kapiti. Knjiga so dobWa pri kmetijski drulbi v Ljubljani po 1 krono s poštnino vred. Denar je z naročilom vred naprej poslati. Potrcs. — Isi Budimpešte javljajo, da. je bil v sredo po noöi skoro po vse] Beverni Ogrski potres. Najmiöneji si bili potresni sanki v PoŽanu. — TaJi v Zagreba je bil potres, vondar neznaten. Precej močan potres so Čali tadi na Danaja. , Tadi v Tnta je bilo istt dan okolu 12. ure 6 min. čati lahek potrea. Vthar v Adrfjanskcin morju. — Zadnjih dni je besnela v jažnem Adri- janskem morju stra^na buria, ki i11 "ne- mogoöila promet malih lndij med Ddl- macijo in Italijo. Pri Barija se je^ po- ne8rečil dan^ki parnik „Mavg", ki je nedavno olp'ul \z R ike. Pl/jMiska pivovfli'iia za Co^ko Šolsko Matico. — PJzonska pivovsrna dajala jo dj 8 rduj češki S 3lsjki Mitici po 4 vinnrjo od vsakega hektolitra pro- danegn piv:i. Volstvo imenovane pivo- varno jo pa sklenilo, da bode omenjena pivovarnii dajala ^>d sodaj naprej za Šolvko Matico po 8 vinarjev od rsakega hektolitra, kar bo zna^alo n:i loto pri - bližno 50.000 krnii. T.iko so dela na Ceškem za narodcio stvar. tiledo plesa je odrelila koro^ka deželna vlada, dt zn.t$aj pristojbin* zi ple.nno dovoljenje na dežoli 10—100 K Zi. koloke pa jo treba plačati 4 K. ObČ- odbora pa se dajo pravica, da v kakem posebnem slučaju smo prepoTedati pies.' Knez in kneginja WindiscligriitiE v Scliötibruuu — Poroöajo, dijoc^iar izrazil z«ü'\ dn bi stanovala knez in kneginja W-ndi^chgriltz ž njim v Schöi- bruna. Zito bosta kaežja porjčonca za- pnstila svojo bivali^e t Pragi in odš la na Danaj t Sc^iö ibran, kjör ostanot* do pomladi, Važna Iznajda za m^c sledlj ve eospodinje. — Gospa M. Kaučičeva na Danaju je izaüäla z\ g)*»podin^tva in prodajalce jedilnih Htvari nujno potrebni aparat Hyiros. Ta patentovani aparat provzroča, da o^tajajo vsakovrstne jedi, živila; kakor krnh, pecivo, sir, sarovo maslo, narezane g-njati, kloba^ it J. brez upotrebe ledu rnnog) dni popolnoma 8veža. Hydros izdeluje švedska akcijska dražba A'fi Saparator, ki ima tovarne in zantopstva po vseh državah E/ropp. Cesar si je dal demonslrirati povodom obiska danajske internacijonalno kuhinj- ske razstave apardt „Hylros'; tako tudi nadvojvoda Frančišek Fardinad s so- progo. Nudvojvoda in soproga uta izrekla, da je aparat „HyJro*" izvrston. Danajski žapan dr. Lmger so je dlje Č.-isa mulil pri razstavljenem aparata „Hydros" in je izjavil, da je aparat sosebno za Danaj izboren. Hy Iros je bil na internacijonalni kahinjski razstavi odliMeščanske pi- ; vovarne«, in domačega žganja I. vrste v i steklenicah, kojega pristnost se jamči. ; Zaloga ledu katerega se oddaja le na ; debelo po 50 kg naprej \ Vino dostavlja na dom in razpošilja ! po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ; države v sodih od 56 1 naprej. \ Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. m m m m m m Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico I v Gorici na Kornju St. II. Anton Kustrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mcstu in na deželi svojo trgovino jcdilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Oljc: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalrnatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko It. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsve če prve in druge vrste, namreč ob V, kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina \z Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ¦ R3 >o 03 Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugfodnejših krajev. Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr., fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr, Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. Vriporoča »e preč. duliovščini in slay, cerkveiiim oskrbiiištvoni. "CD «^ CD i— • « 11 [Fistofoletti lekarnar v Gorici na Travniku, fpshino štoftfi- ¦ žBUojetrnooljB SredstUo proti i rppsnibolezniin > telBsni slabosti Steklenica tega oljanravno rmene barve K 140, bele K 2-— Trskino železnato jetrno olje Raba tega olja je sosebno priporoč- Ijiva otrokom in1 dečkom, ki so ncrvozni in nežne naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem. S jtem oljem ozdravijo v krutkem času in z gotovostjo vse kostne bole/.ni, žlezni otoki, golše. malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, pre- išče se vedno v mojem kemičnein laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcetn glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljcnje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa | najboljsi pripomoček pri zdi'avljenju s trskinim oljem Steklenica stane I K 60 vin. Kako se predrzneS mi kaj drugega prinesti, kakor dobro izkušeni flWflM AM*' smod"ifillipapir If III lUlflHil "¦¦¦'" Jako izdatno sredstvo proti • • j • -its / •-¦ t\ ..öMdlMIu 111 Uydllll JÜ 11(1111 (Jlllillvl) je liker GODINA, katerega naprarljata t Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „All' Igea'^ T ulici Fornelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poäte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako ae. dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo franko in so v tern zneskn zapopadeni vsi poäiljatveni stroiki.