Glasnik S.E.D. 39/1 1999, stran 65
poročila OBZORJA STROKE
IfD.
čevljarjev. Sledila je družinska in osebna izkaznica gospoda Andreja TiSlerja, prikaz reševanja družinskega stanovanjskega problema, splošne in strokovne izobrazbe ter različnih načinov opravljanja čevljarskega poklica. Andrej Tišler je bil kot avstrijski vojak aktiven v I. svetovni vojni in kot prostovoljce v povojnih bojih za slovensko severno mejo. Obdobje med obema svetovnima vojnama je zanj pomenilo čas vsestranskega poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Po njegovi zaslugi lahko začnemo slediti tudi natančnim razmeram v čevljarskem strokovnem izobraževanju v Tržiču. S poučevanjem čuvljarskih vajencev je nadaljevat tudi po 2. svetovni vojni, ki jo je preživel kot interniranee v koncentracijskem taborišču Dachau. Bil je tudi član tržiškega muzejskega društva in neumorni pisec številnih strokovnih in poljudnih člankov. Razstavo sem pripravila v sodelovanju z etnologinjo Nadjo Gartncr-Lenae. ki je raziskala rodbino Tišlerjevih. in bibliotekarko Špelo Jerala. ki je sestavila bibliografijo Andreja Tiilerja. Rezultati razstave in metodološke izkušnje pri opravljenem delu bodo služili tudi pri nadaljnjih načrtih Tržiškega muzeja pri urejanju čevljarske zbirke. Naša velika želja je podobno raziskati tudi druge tržiške družine, ki so se tradicionalno ukvarjale s čevljarstvom. Pri tem bi radi zbrali čim več gradiva, ki nam bo omogočilo postavitev stalne čevljarske zbirke po napisanem sporočilu Andreja Tišlcrja. Poleg tega pa nas čaka tudi tiskana izdaja zbranih člankov, navedenih ob koncu publikacije, ki je izšla oh razstavi.
Nove pridobitve in dokumentiranje gradiva
V letu I99X sem za muzej pridobila dva nova predmeta; čevljarski stroj za šivanje zgornjih delov obutve in copat znane tržiške čevljarske družine Gros ter čevljarski stolček za merjenje noge iz Tabora pri Vranskem.
Največ časa za dokumentiranje sem porabila ob razstavi o Andreju Tišlerju. ko sem popisala vse gradivo, ki nam gaje posredoval omenjeni gospod, in register gradiva, ki sem ga morala vrniti.
Bibliografija
a) Porenta, Tita: Vse gre po istem starem kopitu, predstavitev zbirke čevljarskih kopit v Tržiškem muzeju, prispevek za ARGO, h) Porenta, Tita: Luč na gavge. prispevek za GEO e) Porenta, lita: Kratek povzetek zgodovine splošnega in strokovnega izobraževanja čevljarjev v Tržiču in njegova materialna dediščina, ki jo hrani Tržiški muzej, prispevek oh 100-letniei ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja za ŠOLSKO KRONIKO.
Henedičič sem transkribirula in prevedla 28 spričeval tržiške Nedeljske -pbriavljalne šole iz 19. stoletja, pisanih v nemški pisani gotici.
V	našem muzeju poskušamo rešiti tudi perečo prostorsko problematiko.
V	lanskem letu sem sodelovala pri pripravi za ureditev "dokumentacijske sobe" in muzejske knjižnice, ki naj bi bila vitalno povezana s pisarnami kustosov, kajti samostojnega dokumnetalista pri nas žal nimamo.
Helena Rozman
Pedagoška dejavnost:
POROČILO 0 DELU KUSTOSA ETNOLOGA V KOZJANSKEM PARKU V LETU 1998
Muzejska dejavnost Etnološka zbirka
V	letu 1998 je bilo inventariziranih 379 predmetov, dokumentiranih pa še okrog 200 predmetov.
Žal v letu 1998 nismo uspeli odkupiti nobenega od premetov, ki sera jih uvrstila v program dela; prebivalci Kozjanskega parka pa so nam podarili 25 predmetov. Med nove pridobitve lahko štejemo celoten fond predmetov s Fiketove domačije v Lesičnem 15 {gre za 1200 enot), ki so bili dokumentirani v okviru Raziskovalne delavnice Podsreda '98.
Razstave
V	programskem letu sem pripravila razstavo "Cve l no nedeljske butare", ki je bila v Slovensko • bavarski hiši od 30. marca do 13. aprila 1998, ter slovenski del razstave "Stari vzorci pletenin iz Bavarske in iz Kozjanskega parka" v Slovensko-bavarski hiši od 30. aprila do 30. oktobra 1998. V adventnem času leta, ki je za nami, sem pripravila razstavo "Jaslice", ki je bila v Slovensko - bavarski hiši odprta med 4. in 20. decembrom. 8. in 15, decembra svo s kolegico Vesno Zakonjšek vodili delavnico, katere tema je bila izdelovanje božičnih daril in okraskov. Delavnica je bila izvedena v popoldanskem času in je bila namenjena družinam.
fo stalnih muzejskih zbirkah sem vodila 122 obiskovalcev, od tega 4 skupine osnovnošolcev (80 učencev), 5 družin in eno odraslo skupino turističnih delavcev.
izobraževanje:
^ Tehničnem muzeju v Bistri pri Vrhniki sem si I. septembra ogledala razstavo Ob sto letnici prihoda prvega avtomobila v Ljubljano, in se udeležila srečanj ob stoti obletnici ustanovitve Slovenskega šolskega Huzeja, za katerega sem napisala tudi kratek prispevek.
Razno
Razstava o čevljarskem strokovnem učitelju Andreju Tišlerju je odprla novO raziskovalno področje: splošno in strokovno šolstvo tržiških cevUaqev. Tako sem uredila arhiv originalnih dokumentov, povezanih s Io Problematiko. S pomočjo kolegice iz Muzeja Jesenice Irene Lačen-
Pedagoško delo
Raziskovalna delavnica Podsreda '98
(poročilo je bilo objavljeno v prejšnji številki Glasnika SED)
Vodstva
V celolnem programskem letu smo imeli v Kozjanskem parku 12303 obiskovalcev, od tega 7454 na gradu Podsreda, multivizijsko predstavitev Kozjanskega si je ogledalo 2093 ljudi, mlin 1309. razstave v Slovensko - bavarski hiši pa 1447 ljudi. Običajno vodstvo skupine, ki ga opravlja kustos, zajema ogled muliivizijske predstavitve Kozjanskega v KIC-u Kozjanskega parka, ogled Slovensko - bavarske hiše in Levstikovega mlina v Podsredi ter ogled gradu Podsreda.
1ÏD.
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D. 39/1 1999, stran 66
Izobraževanje -strokovne ekskurzije, srečanja ...
Skozi vse leto sem spremljala strokovno literaturo in rezultate strokovnih srečanj. Med 19. in 26. avgustom sem se v Edinbourghu na Škotskem udeležila seminarja "Expanding visions of culture: new developments in cultural policy, management and tourism", ki ga je organiziral The Flriiish Council. Poleg sodelovanja na seminarju sem obisk Škotske ¡/koristila tudi za številne oglede muzejskih in galerijskih inštitucij ter številnih predstav, ki so potekale v okviru Mednarodnega festivala v Edinbourghu. Med muzeji in galerijami naj omenim le: House for an Art Lover, Bellahouston Park - Glasgow Burreil Collection - Glasgow St. Mungo Museum - Glasgow
grad Kellie - seznanitev z delon Škotske nacionalne fondacije Scottish Fiseheries Museum - Anstruther edinburški grad
The Scotch Whisky Heritage Centre Museum of Childhood The People's Story Museum škotska narodna galerija modernih umetnosti instalacija Mone Hatoum
Glasbena dejavnost
Glasbeno poletje na gradu Podsreda je program, za katerega lahko trdimo, da je eden od temljnih programskih sklopov, ki jih izvajamo v Kozjanskem parku. V letu 1998 je bil program "Glasbeno poletje na gradu Podsreda" sestavljen iz podprogramov seminarjev, koncertov domačih skupin in gostov iz Bavarske ter vrhunskih koncertnih dogodkov. Tudi v lanskem letu smo nadaljevali sodelovanjem z dvema zelo uveljavljenima mednarodnima festivaloma, in sicer z Drugo godbo, ki jo organizira GMS iz Ljubljane, in Glasbenim septembrom, ki ga organizira Narodni dom iz Maribora. Skupno smo izvedli 23 dogodkov, ki so se odvijali večinoma v atriju gradu Podsreda oz. v drugih grajski prostorih,
■	17. april: srečanje partnerskih glasbenih šol iz Rogaške Slatine m Chama na Bavarskem s koncertom Štajrskih rogistov in
J agd horn blaser iz Chaîna
■	23. maj: koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane
7. junij: koncert tibetanske glasbe z Jungchen Lahmo (sodelovanje z Mednarodnim festivalom Druga godba. Ljubljana)
■	12. junij: koncert Trio Luwigana
■	20. junij: koncert MePZ Anton Aškerc iz Podsredc • 3. julij: koncert Arcadia trio
■	10. julij: koncert slušateljev seminarja za violino
■	11. julij: Prestol poezije - literarni večer, na katerem sta poezijo Mete Kušar prebirala Vladimir Jure v slovenskem ter Alojz Svete v angleškem jeziku. Program so obogatili glasbeni gostje: Ana
Pusar Jerič, Stanko Arnold, Boris Šiingoj, Andrej Jare in
Ljubljanski godalni kvartet.
16. julij: koncert Cirila Škerjanca in Mojce Pueelj
24. julij: koncert ansambla za baročno glasbo Música Florea iz
Prage
26, julij: koncert slušateljev seminarja za violončelo
31. julij: koncert Matjaža Drevenška, Dejana Prešička in Zoltana
['etra
05, avgust; koncert slušateljev seminarja za klasični saksofon
15. avgust: "S čelom in športom po Sloveniji za pomoč tistim, ki so
je potrebni" ■ dobrodelni koncert Jerneja Čopiča
19. avgust: koncert Branimirja Slokarja in Tadeje Licchti Perkavec
22.	avgust: koncert slušateljev seminarja za pozavno
23.	avgust; klavirski recital Arbo Valdrna in Christiane Frucht 28, avgust: studio koncert slušateljev seminarja za klavir
■	29. avgust: studio koncert slušateljev seminarja za klavir 30, avgust: zaključni koncert slušateljev seminarja za klavir
• 9. september: Cilasheni september '98 - Irena Grafenauer. zbora Shola Cantorum in Can ta te Domino: dirigent: Tone Potočnik
■	12. september: koncert Münchner Jugend Orchester
13, september: Glasbeni september *98 ■ koncert Collegium Musicum, na katerem so sodelovali Arvid Engegard, Harald Scoueweg, Irena Grafenauer, Clara Dent. Dušan Krnjak, Dag Jensen, Miloš Mlejnik, Darko Kovačič in Janko Šetinc
Podpis partnerstva
Med 4. in 7, avgustom sem se udeležila podpisa listine o partnerstvu med Kozjanskim parkom in parkom Oberer Baycrichcr Wald, ki ima svoj sedež v Chamu na Bavarskem. Listino sta podpisala vodja okraja Cham in predsedujoči naravnega parka Theo Zellner in direktor Kozjanskega parka Franci Zidar. Ob tej priložnosti je bila v samostanu v Walderbachu odprta razstava "Zavarovana območja v Sloveniji in Kozjanski park". Avtor razstave o Kozjanskem parku je Franci Zidar. Pri rod os I ovni muzej Slovenije pa je v sodelovanju z MOP pripravil tisti del razstave, ki predstavlja ostala zavarovana območja v naši državi.
Europarc
V Kozjanskem parku je bilo med 17. in 20. septembrom delovno srečanje skupine strokovnjakov, ki smo ga organizirali v sodelovanju z MOP, v okviru projekta Phare t umpark Hxpertise Exchange, Tema seminarja je bila "Smernice za trdnostne aktivnosti v kulturni krajini znotraj zavarovanih območij". Seminar, ki se ga je udeležilo 10 vodilnih strokovnjakov iz nacionalnih parkov vzhodne in zahodne Evrope, je potekal na lokaciji Ljubljana in okolica ter Kozjanski park, kjer smö v okviru programa predstavili tako naravno kot tudi kulturno dediščino, v okviru katere sem predstavila izbrane etnološke spomenike in dediščino.
Snemanje za oddajo o Kozjanskem parku z ekipo TV Slovenija
Ekipa TVS je pod vodstvom Boruta Mencingerja skozi celo leto ¡998 pripravljala oddajo o Kozjanskem parku, ki predstavlja tako kulturno in naravno dediščino kot enakovredni sestavini parka. V snemanje oddaje smo bili vključeni vsi strokovni delavci v Kozjanskem parku.