NOVI TISKI na kratko Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 102 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Iztok Ilich MIRA HIRŠEL: SPOMINI NA KOVOR PRED 2. SVETOVNO VOJNO Tržiški muzej, TržiË 2006; 124 strani Jedro knjige s podnaslovom O nekdanjem vsestranskem poslanstvu uËiteljev na podeželju so spomini triinosemdesetletne Mire Hiršel na otroštvo in šolanje. Ker je s starši živela v šoli in je bila pozneje tudi sama uËiteljica, so jo Kovorjani poimenovali Šolska Mira. »eprav je bila torej šola dvakrat njen dom, jo je v tukajšnji avtobiogra- fiji, segajoËi do pomladi 1941, zanimalo tudi življenje zunaj šolskih zidov. Knjiga zato ponuja bralcu ‡ poleg dragocenega priËevanja o vlogi in pomenu uËiteljskega poklica, kot ga je spoznavala pri starših in mu je pozneje sledila tudi sama ‡ še opise dogodkov ter razmišljanje o vrednotah, šegah in navadah, ki so oblikovale nekdanji, v primerjavi z današnjo hlastajoËo naglico še umirjeni življenjski utrip primestne vaške skupnosti. Tovrstna osebna priËevanja so še posebej zanimivo gradivo za etnologe; v okvir stroke jih v knjigi umešËata Tita Porenta z uvodnim poglavjem flSpomini ‡ dragocen vir za prouËevanje zgodovine in etnologije vasi Kovor« in sklepna beseda dr. Mojce Ramšak flNaj zgodbe krožijo!«. Ubesedene podobe preteklosti dopolnju- jejo s svojo sporoËilno govorico še številne stare fotografije in reprodukcije razliËnih dokumentov. ZMAGA KUMER: DELO IN LJUDSKA PESEM NA SLOVENSKEM Celjska Mohorjeva, Celje 2006; 175 strani S to knjigo, ki jo je posvetila stoti obletnici rojstva dr. Nika Kureta, je dr. Zmaga Kumer hkrati postavila piko na svoje raziskovalno oziroma publicistiËno delo v zadnjih letih. V obdobju 2003‡2006 je v štirih poljudno zasnovanih knjižicah po svoje zaokrožila prazniËno leto Slovencev ‡ od kolednikov in adventnega venca prek pusta in majnice do florjanovega in velikega šmarna ‡ tukaj pa je namesto prazni- kom, fldela praznim« dnem, pozornost namenila preostalim, številnejšim, z delom flnapolnjenim« dnem, ali natanËneje, šegam, povezanim z delom oziroma s posame- znimi opravili in poklici. Kot muzikologinjo jo je seveda še posebej zanimalo, kako je delo nekoË in kako v spremenjeni obliki še danes odzvanja v ljudski pesmi. PO POTEH KULTURNE DEDIŠ»INE OB»INE KOMENDA ObËina Komenda, Komenda 2006; 294 strani ObËinam, ki se lahko ponašajo z monografijami o svoji preteklosti in ogleda vre- dnih zanimivostih, se je (Ëeprav gre formalno za katalog) pridružila tudi Komenda. Avtorji, Ëlani Odbora za kulturno dedišËino obËine Komenda, dr. Marta Cirej in Mojca Tercelj Otorepec, ki sta izdajo tudi uredili, Jože PavliË, ki je posnel tudi veËino fotografij, in arheolog Miran Bremšak, so se na svojo pobudo osredotoËili na nepremiËno kulturno dedišËino v štirinajstih naseljih na ozemlju obËine. Obseg knjige velikega formata priËa, da so bili popisovalci izjemno prizadevni in natanËni. Poleg cerkva, kapel, fevdalne arhitekture, zapušËine Patra Pavla Glavarja in drugih spomenikov, ki presegajo lokalni pomen, niso spregledali niti posameznih predmetov, kot so številna znamenja ali posamezni ohranjena kosi hišne opreme ter ponekod še komaj prepoznanih detajlov in ostankov starejše kmeËke arhitekture in obrti. Še veË: prispevali so tudi prednostni seznam objektov, ki bi jih veljalo razglasiti za kulturno dedišËino ter s tem zavarovati in sËasoma obnoviti. Datum prejema prispevka v uredništvo: 25. 1. 2007