GLASILO . l^gl^^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA leto xxvi. št. 31_ptuj. 16. avgust 1973_._cena 1 din Delo komisije za ugotavljanje Neupravičena bogatenja Komisija za ugotavljanje izvora neupravičenega bogatenja pri SO Ptuj je od svojega imenovanja do danes imel pet delovnih sej. Komisijo sestavljajo štirje člani in predsednik, od katerih imajo vsi svoje namestnike. Komisija se je udeležila tudi dveh regionalnih sej v Mariboru, ki jih je vodU pomočnik sekretariata za.finance SRS, Marjan Ekart. Na prvih petih delovnih sejah je komisija obravnavala osem pri- merov, od katerih so tri že dali v postopek. Med dejansko prijavo dohodkov pri davčni upravi in obstoječem stanju osumljencev so obstajale razlike nad 350.000 novih dinarjev. Zoper prijavo se je eden izmed občanov pritožil. Tudi ostalili pet primerov bo komisija dala v postopek, vendar še ni zbrala vse potrebne dokumentacije. Dosedanje delo komisije je pokazalo, da nujno potrebujejo profesionalnega tajnika, vendar se na razpisano prosto delovno mesto do sedaj še nikdo ni prijavil. Glavni problemi, s katerimi se srečuje komisija za ugotavljanje izvora premoženja, so: 1. utaja davkov (največ pri prodaji premičnin) 2. kršitev moralnih norm 3. poneverbe, goljufije in špeku- lacije 4. poznanstvo pri sklepanju, pogodb 5_. neverodostojnost prič Komisija ugotavlja, da je šlo v večini obravnavanih primerov za ..popolnoma" legalno pridobljeno premoženje, ki največkrat moralno in zakonsko ne more biti opravičeno, ker je šlo pri tem le vi dobrobit nekaterih posameznikov sj pomočjo zvez in poznanstev. (To | ^0. na primer, krediti pod KrBednimi pogoji, ki se odplačujejo na daljši čas in se odobrava višja stopnja kredita, kakor je dovoljena. Ali nakupi zemljišč in nepremičnin po izredno nizkih cenah, največkrat tudi pod dejansko vrednostjo; parcele za vikende in podobno.) *^omisija- smatra, daje nujno, da se takšne pogodbe ali krediti razve- ljavijo in ponovno sklenejo ob takšnih pogojih in cenah, ki ustrezajo realnemu stanju. Komisija je ugotovila, da v mnogih delovnih organizacijah izpla- čujejo previsoke in neutemeljene dnevnice, kilometrine in nado- mestila za druge potne stroške, ki ponekod presegajo celo vsoto celotnega letnega izplačila za redne plače oziroma osebni dohodek. Postopki za preverjanje vsakega posameznega prijavljenega primera so dolgotrajni in se zavlečejo tudi po več mesecev; kajti komisija je dolžna preverjati tudi za nekaj let nazaj. Najtežje je pri hranilnih vlogah, ker o njih ni moč dobiti podatkov; predvsem o vlogah, ki so naložene v tujih bankah. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja ni začasno telo in ima trajen značaj, kar je za našo samoupravno družbo jamstvo, da se bo prej ali slej le prišlo na zeleno vejo in zajezilo priliv neupravičenih sredstev nekaterim posameznikom, ki so bogateli na račun drugih soobčanov ali zlorabe predpisov in zakonov. Komisija apelira na delovne, kolektive, da čimprej uvedejo komisije za delavsko kontrolo v svojih organizacijah, s katero bi občinska komisija kontaktirala in izmenjevala podatke, kar bi že v osnovi zatrlo vsak poskus neopravi- čenega prilaščanja družbenih sred- stev v obliki dnevnic, kilometrin in reprezentance. Na objavo odloka. o uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 11 iz dne 19. julija 1973 je bilo predloženo komisiji 288 prijav o izvoru premoženja, od katerih je komisija petdeset že obravnavala. V 43 primerih prijave ne pridejo v poštev za nadaljnji postopek in raziskavo, v sedmih primerih pa bo komisija zahtevala še dodatno dokumentacijo. Na naslednji seji, ki bo v petek, 17. 'avgusta, bo komisija začela obravnavati naslednjih osem- deset primerov. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja pri SO Ptujje povezana tudi z ostalimi pristojnimi organi, soudeleženimi v njenem delovanju. Dirka med zaslužki in stroški Na „seznamu, najbolj perečih in aktualnih družbenih in ekonomskih problemov je še vedno pri vrhu sicer že dlje časa ugotovljeni padec realnih osebnih dohodkov zapo- slenih Jugoslovanov. Okrog tega fenomena se pletejo in razpletajo razmišljanja, najrazličnejše razlage in predlogi z namenom, da bi razkrili njegove najvažnejše vzroke in poiskali poti za preusmeritev tega neljubega trenda. Družbeni in politični faktorji pri nas se danes tudi zavedajo, da te teme ni mogoče kar tako črtati z „dnevnega reda" in si namesto nje izmisliti kakšno drugo, manj neprijetno ter z njo prikriti ah obiti kakšen spodrsljaj v politiki. Tokrat namreč čuti kon- sekvence nekega stanja v družbi in ekonomiji večina delovnih ljudi zelo neposredno na svoji koži. Najprej se nekoliko zaustavimo pri vzrokih. Predvsem bi bil že čas, da bi tisti, ki pojasnjujejo to stanje, nehali ponavljati cinično frazo, češ da je vzrok zmanjšanja realnega standarda hitrejša rast cen in življenjskih stroškov od rasti no- minalnih osebnih dohodkov. Ne- kako tako, kot če bi rekli, daje bi vzrok neke prometne nesreče trčenje dveh vozil. Osnovni vzrok, ki ga lahko potem seveda tako ali drugače razčlenjujemo, pa je vse- kakor ta, da se je morala ob celotnem seštevku vseh ukrepov stabilizacijske politike in njihovih učinkov desetletje in več trajajoča dirka med zaslužki in cenami (in v kateri je doslej zaslužkom vedno uspevalo za nekaj sežnjev prehitevati cene) enkrat končari. S tem, da so tokrat cene in z njimi življenjski stroški pustili osebne dohodke nekoliko za seboj. To, kar se je zgodilo, je bilo tudi povsem nujno in logično, morda bi laliko celo rekli, da plačujemo sedaj ,,ceho" za dolgoletno lahkomi- selnost. Taka dirka se ni mogla končati drugače: realni standard zaposlenih v pogojih inflacije mora v zadnji kosenkvenci in v bistvu potegniti krajši konec. Ce bi sedaj nadaljevali po stari praksi in se odločili za preprosto in priljubljeno rešitev in prepustili rast nominalnih osebnih dohodkov znova splošni stihiji in ,,tekmovanju", bi sicer statistika verjetno kmalu spet lahko izkazala porast realnega standarda, s tem da bi se problem zelo kmalu spet pojavil na precej višji ravni in še v precej hujših razsežnostih. (Kot so namreč izračunali, bi morali OD, da bi samo dohiteli cene in življenjske stroške, v letošnjem drugem polletju v masi porasti za 30 7r\ Kaj bi iz tega nastalo, če bi to uresničili, laliko samo slutimo . . .) Slepe dirke med osebnimi do- hodki in življenjskimi stroški (kot končane posledice nekontrolirane rasti cen in produkcijskih stroškov) si torej ne bi smeli privoščiti. In kje je potem rešitev? Znova se moramo povrniti k vzrokom, pri čemer pa bi bili krivični, če ne bi priznali, da so predstavniki odgovornih organov in institucij v zadnjem času razčlenili tudi njihove povsem resne in realne komponente. Skoraj 50 % doma- čega porasta cen je pogojenih s skoki cen na svetovnem trgu (stopnja uvožene inflacije se je v zadnjem času v resnici povečala do zelo relevantnega obsega, za kar pa je v veliki meri kriva obstoječa struktura jugoslovanske ekonomije, ki jo veliko prepočasi in premalo odločno spreminjamo), potem po- manjkanje blaga na živilskem sektorju (kot posledica napak in malomarnosti v vsej dosedanji kmetijski politiki). Nespoštovanje družbenih dogovorov o cenah s strani gospodarskih subjektov, razne špekulacije s „prekvalificiranjem" proizvodov v „nove", umetnim ustvarjanjem pomanjkanja blaga na trgu itd. Vse to je res, toda do bistva se šc vedno nismo dokopali. Bistvo pa tiči v tem, da se kljub vsem odločnim sklepom v bistvu skorajda nič ni premaknilo na področju ustvarjanja pogojev za doseganje večjega realno ustvarjenega dohodka gospodarskih subjektov, ki izpla- čujejo osebne dohodke. Vse dobro zastavljene ukrepe za razbremenitev gospodarstva in povečanja njegove lastne akumulativnosti so namreč v zadnjem obdobju skoraj v celoti ,,kompeniziral 3" nove dajatve in obremenitve, in čeprav se tem obremenitvam z novimi dodatnimi ukrepi poizkuša stopiti na prste, smo se vseeno znašli v reševanju tega problema in s tem tudi standarda zaposlenih vsaj trenutno več ali manj na mrtvi točki. q y Tovarna glinice in aluminija »BORIS KIDRIČU, KIDRIČEVO takoj zaposli večje število mlajših delavcev pri delu v elektrolizah in v livarni. Interesenti dobijo informacije v kadrovsko- socialnem sektorju podjetja. Trente 'io nedelje, 26. avgusta 1973. Zadnji krajec bo v torek, 21. ^^■gusta ob 11.22. N'apoved: V četrtek, 16. in petek, JJ' avgusta bodo nevihte. V soboto, 1'^ avgusta še posamezne plohe. Od H^^elje, 19. do srede, 22. avgusta, ° lepo in vroče. Zadnji konec Paslih dni, v četrtek, 23., bodo j^jetno nevihte. Nato bo hladneje '"spremenljivo vreme. Alojz Cestnik 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. avgusta 1973 ELEKTROKOVINAR V TEŽAVAH Montažno podjetje Elektro- kovinar v Ptuju se je v teh dneh' znašlo v velikih težavah zaradi < pomanjkanja metalurškega mate- riala. V podjetju si ne morejo pomagati, saj kljub velikim naro-| čilom teh ne morejo realizirati.: Kakšen je pravi vzrok trenutnih! težav? < Direktor Marjan Berlič nam jej povedal sledeče: „Sedaj smo v J „Sem enakega mnenja, kot tov. direktor. Resnično smo v hudih težavah, ki jih lahko kasneje močno občutimo. V našem podjetju je nad tristo delavcev, ki so vedno oško- dovani zaradi takih izpadov. Ni izključeno, da bodo mesečni dohod- ki v bodoče le 90%, vendar upam, da bodo do konca letošnjega leta imeli še vedno 100 % mesečne dohodke. Zaradi nenehne rasti cen takem položaju, da si brez mate- riala, ki ga potrebujemo za delo, ne bomo mogli pomagati. Trenutno bi potrebovali radiatorje, pocinkano pločevino, razne cevi in predvsem vso črno tehniko, ki pa je na tržišču ni moč dobiti. Redno opažamo, da ves ta material nenehno spreminja svojo vrednost. Naraščanje cen črne tehnike nam je naredilo velike težave, iz katerih se ni mogoče lahko izkopati. Letos smo sklenili z raznimi partnerji več pogodb, v katerih smo fiksno vezani na določeno ceno. Medtem, ko mi dela izvajamo, poskoči cena osnovnim artiklom, da smo znova oškodovani. Pogodbe, ki jih sklepamo, so sklenjene po obstoječih cenah na tržišču. Sedanje stanje je takšno, da si ne moremo in ne vemo s čim pomagati. Rešitev bi bila v tem, če bi tržišče razpolagalo z materialom, ki ga za n^še delo potrebujemo. Naša lanskoletna realizacija je znašala dve milijardi dvesto mili- smo onemogočeni ustvarjati dobi- ček. Z delom, ki ga sedaj opraviamo, zaslužimo le toliko, da se preživjamo. Seveda je to preprosto povedano, vendar je vse to, kar se sedaj dogaja le preživlja- nje, ne pa ustvarjanje dohodka, ki bi ga potrebovali za normalno poslova- nje." Beno Furman, šef prodaje in nabave: ,,Z nabavo imamo velike težave. Na vsem j.ugoslovanskem tržišču ne dobimo pocinkane pločevine, vo- dovodnih cevi itd. Takšno stanje lahko dovede vsako takšno podjetje kot je naše, v velike težave. Zgodi se lahko, da bomo kljub naročilom ostali brez dela. Z invesritorji imamo velike težave, saj so sedaj taki časi, v katerih investitor postavlja pogoje. Včasih smo pred vprašanjem, da nanj ne vemo odgovoriti. Vse to nas spravlja v hude težave. Pogodbam, ki smo jih Jonov dinarjev, letos smo planirali dve milijardi in petsto milijonov in prav toliko za prihodnje leto. Ta plan bomo uresničili, vendar bomo ostali brez skladov." Predsednik DS in obratovodja Ludvik Pernat: 1 sklenili z raznimi naročniki, smo že zdavnaj prekoračili termin, mi pa zaradi pomanjkanja materiala nismo opravili določenih del. Takih prime- rov je veliko, rešitev pa le, če bomo dobili potreben material" sf. Kljub mnogim problemom uspeh v TGA Koncem minulega meseca so v, TGA razpravljali o polletnem proizvodnem poročilu. Statistični podatki o proizvodnji in normativih porabe surovin v času od 1. 1. do 30. 6. 1973 leta govore, da je skupna proizvodnja večja za 1,6 % nasproti letnemu planu, oz. kaže primerjava enakega obdobja z lasnkim letom povečanje proizvod- nje za 4,1 %. Iz poročila OZD glinica izljaja, da je v prvih šestih mesecih bil dosežen viden uspeh, saj so zlužili za 2.143 ton glinice več kot v enakem obdobju lanskega leta. Tudi v tej organizaciji združenega dela so normativi ugodnejši od onih iz lanskega leta, vendar so nekateri še vedno večji od programiranih za letošnje leto, kar bo seveda treba v drugi polovici leta odpraviti. Največ- ji problem vsekakor predstavlja primanjkljaj delovne z željo, da t, tudi v bodoče nadaljevali ^ uspešnim delom, ki so ga pričeij pred 50-leti. sile, ki nastaja zaiadj povečane fluktuacije in pa zaradj zdravstvenega stanja zaposlenih predvsem v obratu aluminija oz. v elektrolizah, kjer je ta problem že zelo pereč in bodo nujni hitr, ukrepi, če želimo doseči v drugj polovici ugodnješe rezultate v proizvodnji. Na področju nabave je prišlo do dviga cen domačih kot tudi uvoženih surovin, kar seveda spet predstavlja določene probleme, ki negativno vplivajo na ugodnejše proizvodne rezultate. Kljub določe- nim uspehom bo treba vložiti še mnogo truda, da bi to poslovno lete končali z željenimi rezultati. F. MEŠKO Direktor Panonije Branko Gorjup je osmega avgusta predal nament novo zgrajeno skladišče. Povedal je, zakaj je potrebno tako veliko skladišče ^ tem delu Slovenije. Objekt ne bo v korist samo trgovskemu podjetju Mercator, temveč vsem, ki ga bodo koristili. Foto: KOSI Nova delovna mesta v Poljčanah ^ v Poljčanah se obeta zopet nekaj novih delovnih mest, predvsem za ženske. Potem, ko je podjetje EMI Poljčane po izgraditvi novih delov- nih prostorov v lanskem letu zapo^lo večje število ljudi, bo sedaj obrat ISKRE iz Trbovelj v zgradbi bivše osnovne šole organiziral izdelavo polprevodnikov. ISKRA že sedaj izdeluje polprevodnike v Trbovljah po neki ameriški hcenci, vendar ima premale kapacitete za veliko svetovno tržišče, zato se je odločila del proizvodnje prenesti v Poljčane. Proizvodnja bi naj stekla že koncem tega leta. Novi stroji so že naročeni, na objektu pa je potrebno opraviti še nekatera manjša preureditvena in inštalater- ska dela. Celotna proizvodnja je predvidena za izvoz v ZDA in ZR- Nemčijo. Predvideno je, da se bo v začetku zaposlilo okiog 40 ljudi, predvsem ženske, pozneje pa se bc število povečalo na 150 - 200. Ce bo tak program v celot: uresničen, bo problem nezaposle- nosti na širšem območju Poljčani.- Makol rešen. Morda bo delo dobils tudi kaka Bistričanka, kjer je številc nezaposlenih žena največje, v mesti; pa ni dovolj primernih delovnit mest. v Poljčanah bodo tako zelc smotrno izkoristili bivše šolsb prostore (imajo novo šolo ^ samoprispevka), saj bodo v enc zgradbo preselih zdravstveni dom.' drugi pa bo stekla zanimi*^- proizvodnja, ki ne bo onesnaževala okolja. Rogoznica v novi strugi \ občine Ptuj, krajevna skupnost P^l V počastitev praznika občine Ptuj je bila v petek v Budini pri Ptuju svečanost ob zaključku del pri regulaciji okoli enega kilometra struge Rogoznice. Navidezno mirna voda je poplavila lani 252 stanovanjskih hiš in okoli 150 ha kmetijskih površin. Dela so izvajali delavci vodne skupnosti Drava-Mu- ra, denar v skupnem znesku okoli 75 starih milijonov pa so prispevali repubhški vodni sklad, dcupščina IZ samoprispevka občanov " nekatere delovne organizacije. Z delo bodo nadaljevali prihodnji leto, ko bodo zbrali nadaljnF potrebna sredstva. Poleg delavcev, ki so ..krotil' Rogoznico so se udeležili svečanos' Iva Rau, tajnik skupščine obču" Ptuj, Tone Žagar, podpredsednic skupščine občine Ptuj, Lojze Ce^ in Albin Pišek, predstavni* krajevne skupnosti Ptuj in drugi.|j TEDNIK — Četrtek, 16. avgusta 1973 stran 3 Opekarna žabjak SPECIALIZIRALA PROIZVODNJO Da bi čim bolje pokrivali tržišče z opečnimi izdelki, so se opekarji severovzhodne Slovenije sporazume- li o delitvi dela v posameznih stropnih elementov. Z dehtvijo dela opekarskih izdelkov dosegajo mno- go večji učinek. Pridobili smo na kvaliteti in cenejši proizvodnji. Izdelava zidnih opečnih elementov opečnih obratih. Uvedli so tudi skupno tržno analizo, skupna investicijska vlaganja in skupno pravno in razvojno službo. So že precej avtomatizirali proiz- vodnjo. V proizvodnji stropnih elernentov je zaposlenih 18 ljudi, ki letnb proizvedejo petsto tisoč Stropni elementi V opekarni Zabjak sedaj izdeluje- jo samo dva izdelka in z njima pokrivajo celotno tržišče v Sloveniji. So največji proizvajalec zidnih in Popravek popravka v prejšnji številki našega lista (št. 30/73 z dne 9. avgusta t. 1.) smo objavili popravek zaradi napak v predhodni številki, predvsem v sestavku pod naslovom Kreditna '^anka Ptuj pomaga razvijati gospo- ^stvo ptujske občine. Žal zaradi tiskarskega škrata v tem nismo ^ispeli, ker nam je inkriminirano število varčevalcev ptujske banke ^opet napačno zapisal. Zato ga navajamo tokrat z besedami: KB '^uj ima nad petindvajset tisoč Varčevalcev. KB Ptuj prosimo za razumevanje vi ^ezi s to ponovno tiskamiško napako. Uredništvo! tekočih metrov tega proizvoda. Proizvodnja stropov je precej avtomatizirana in prav zaradi tega zelo uspešna. Letošnji plan znaša 14 miljonov opečnih enot; vse kaže, da bo ta plan z lahkoto presežen, saj je proizvodnja teh elementov prav tako avtomatizirana. j V letu 1972 je podjetje ustvarilo 676 milijonov bruto reahzacije, letos pa predvideva milijardo in tristo milijonov. Nabavili so še celotno mehaniza- cijo za izdelavo opeke. Z njo bo dosežen mnogo večji učinek v proizvodnji, saj bo ta porasla od petsto tisoč na milijon opek, pri tem pa se bo zmanjšala potreba po delovni sili, saj bo za proizvodnjo milijona opek potreben le delavec in pol. S tako urejeno proizvodnjo se bo opekarna vključila med evropsko priznane izdelovalce opečnih izdel- kov. Odvečna delovna sila ne bo ostala brez dela, ker bo uvedeno dvoizmensko delo. Zahteve na tržišču govorijo, da je ta poseg nujno potreben, če bi naj pokrivali in redno oskrbovali tržišče z opekarskimi izdelki. Podjetje se trudi, da bi čim več svojega icadra dodatno izobraževalo. V ta namen prirejajo vsako leto razne tečaje. Delavci imajo precej razgibane rekracijske možnosti. Uspešno delujeta kegljaška in strelska sekcija. V Biogradu imajo počitniški dom, v katerem lahko delavci bivajo med dopustom. Delavcem omogočajo zdravljenje v raznih toplicah in podobno. Pod- jetje omogoča delavcem, da si gradijo stanovanja. Letos izobražu- jejo nekaj kadrov v keramično opekarski šoli Ljubljani. Kadre s takšno izobrazbo nujno potrebujejo zaradi skrbi za čim višjo kvaliteto izdelkov. fs VRHOLE PRI SLOV. BISTRICI: UKROČENI BODO VRHOLSKI KLANCI Skoraj m šoferja, ki se ne bi z zadovoljstvom ozrl na danes eno največjih slovenskih gradbišč - Sloveniko. Priložnost za takšno opazovanje in tudi komentiranje imajo vozniki predvsem v času, ko njihova kolesa počasi toda vztrajno grabijo strme klance pri Vrholah na območju občine Slovenska Bistrica., in praktičnost Slovenike na zgraje- nem odseku od Vrhnike do Postojne pa se na našem območju k temu že vneto pripravljajo. Velika gradbišča z najsodobnejšo mehanizacijo za gradnjo cest potrjujejo, da bodo pričakovanja tudi v tem delu Slovenije kmalu uresničena. Območje občine Slovenska Bistri- Vrholski klanci so največje gradbišče Prav tukaj je bilo „na račun" naših cest že veliko izrečenega, marsikateri voznik je prav tukaj okusil grenkobo prometne nesreče, okvare na vozilu ali podobnih spominov, kateri prav zaradi svoje teže ostajajo tako globoki in dolgotrajni. ♦ Končno, prepozno in še marsi- kateri izraz je danes na ustih voznikov, ko si ogledujejo novo ^ traso slovenske avtomobilske lepo- tice - Slovenike, ki ponekod dobiva že prve obrise, medtem ko drugje že polagajo prve metre asfalta (Hoče). Vse je odvisno od terena, kjer bo cesta potekala. Med tem ko so mnogi vozniki že lahko okusili slast ormoški hotel bo dobil še kegljišče Te dni so gostinci ormoškega hotela dobili odobrene kredite za razširitev zmogljivosti. Zgraditi na- meravajo avtomatično kegljišče in povečati prenočiščne zmogljivosti. Povedah so nam, da sedanjih 30 postelj ni zadoščalo potrebam. Mnogokrat so morah gostje, ki so želeli ostati v Ormožu, odpotovati naprej zaradi premalega števila postelj. Nedvomno so s tem imeli ormoŠci gostinci veliko izgubo. Kegljišče, ki ga nameravajo zgraditi, ne bo le zaradi komercialne plati, temveč zaradi rekreacije domačih in tujih gostov. V kegljišču bodo imeli sodobno urejen bife s 60 sedeži. fs ca je trenutno največje gradbišče na tem odseku. Stroji skoraj ne počivajo, z njimi pa so tudi ljudje, katerih prizadevanje nam zagotavlja, da bo cesta izpolnila pričakovanja graditeljev kakor tudi uporabnikov. Pričakovati je, da bo vzhodnoslo- venski del ceste sprejel prve voznike v letu 1975, medtem ko bo od Hoč do Slovenske Bistrice pripravljena za promet že v letu 1974. Foto in tekst: Viktor Horvat o bnova titovega trga Komunalno podjetje Ptuj je v ponedeljek končalo obnovo cestišča in kanalizacijskih jaškov na Titovem trgu med KB Ptuj in prodajalno Volan-Merkur. Celotni odsek naj- večjega trga in ploščadi v Ptuju so ponovno asfaltirali, ker je zima uničila prejšnjo betonsko osnovo. moč reklame Pogovarjala sta se dva poslovneža ,,Ah veijameš v moč reklame? " vpraša prvi. „Kako dane!" vzklikne drugi. „Navedi mi vsaj en otipljiv primer," zahteva prvi. „To niti malo ni težko... Ko kokoška znese jajce, zakokodaka. Ko ga pa znese gos, ne kokodaka." „Kaj si hotel povedati s tem? " „Vsi kupujejo kokošja jajca, a skoraj nihče ne kupi gosjih." 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. avgusta I973 Vozniki o svojih problemih Ponedeljek in petek sta znana kot najbolj prometna dneva v tednu, ker pomenita začetek in konec delov- nega tedna v večini naših delovnih organizacij, pravtako v teh dnevih ne manjka na naših cestah tudi zasebnih voznikov. Moj prvi sogovornik je bil Stanko L. iz Moškanjc, voznik kombija IMV MB- 213-64 Zaščite Kidričevo. ,,Službo sem nastopil komaj pred dobrim mesecem. Po pravilniku delam od 6. do 14. ure, vendar smo vozniki mnogokrat na cesti dalj časa-ali pa tudi manj, kar je odvisno od tovora, ki ga prevažamo. Največkrat vozniki zraven vožnje opravljamo tudi delo razkladalca in nakladalca. Odgovornost je vedno velika, nc samo med vožnjo, temveč tudi pri prevzemu in predaji tovora. Ce imam čas in prostor vzamem štoparja, vendar mi ni vseeno kakšen je njegov zunanji videz, ali je urejen in pristoje, ali pa huliganskcga videza. Sovozniki v kakršni koli obliki so nam vedno dobrodošli, ker nam prej mine čas." . Odvetnik iz Slovenske Bistrice z škodo MB 657-28 mi je povedal: .,Rad imam sovoznika, oziroma sopotnika, ker je vožnja manj monotona. Pravzaprav vožnja na naših cestah ni nikoli monotona, ker so preobremenjene in je na njih preveč nevarnih, slabo izšolanih in objestnih voznikov. Tudi preutru- jenih voznikov ne manjka, tudi ti niso nič manj nevarni. Stopajo predvsem mladi. Največkrat se postavijo na takšna mesta, kjer jim kljub želji ne moreš ustaviti. Vseeno mi je kdo stopa, vsekakor pa pri tem mnogo odloča zunanji videz in urejenost. Mladi radi potujejo, le zakaj si ne bi prihranili denarja v kolikor se ga da, le škoda da ga mnogokrat dokaj nepamctno po- trošijo. Cez Stoparje zaenkrat še nimam pritožb." Voznik tovornjaka TAM LJ-536-29 ljubljanskega Dinosa meni, da za poklicne voznike še vedno niso zagotovljeni normalni pogoji dela in življenja, predvsem takrat, kadar ima voznik družino. „Danes si tu, ju tri tam; nikoli ne veš kaj te čaka. Pri časovni odredbi poti za prevoz tovorov vedno upoštevajo idealne pogoje, zaradi česar moramo neredkoma divjati, čc hočemo pot prevoziti v predpisanem času. V resnici pa s polnim tovornjakom ob današnjem gostem prometu nc moreš prevoziti več kakor 45 km v eni uri. Predpisa o maksimalni neprekinjeni pet urni vožnji v podjetjih ne upoštevajo. Vozniki so preutrujeni, predvsem, čc vozimo tovornjake, ki se tresejo, so slabo izolirani od iirupa motorja, imajo slabo vzmetenje, kjer se kabine čezmerno segrevajo ali ohladijo in tudi zaradi slabih cest. Le malo voznikov dolgoprogašev se laliko pojivali s spalnimi kabinami. Ne- rodno si je iskati prenočišča, ki so mnogokrat draga, likrati pa s prenočevanjem v gostišču izpostav- ljaš tovor v nevarnost, ker ti ga laliko pokradejo. Tudi servisna služba je slabo organizirana razen na območju Slovenije. Mehanične de- lavnice, predvsem v drugih repu- blikah nam ne dajejo podpore in pri popravilu gledajo samo na goto- vinsko plačilo. Primerilo se mi je, da mi v Črni gori niso želeli upoštevati overovljene naročilnice podjetja, ki je uraden dokument, ki se ga da tudi pravno iztožiti in mi je šef remontne delavnice rekel: .,Cc želiš imeti vozilo popravilo plačaj na roko. Naročilnice so v socializmu preži- vele!" Podobno je z nabavo goriva. V Sloveniji ga nabavljamo s prometnim dovoljenjem, drugod ga plačujemo. Zaradi morebitnih okvar in nabave goriva smo.prisiljeni imeti vedno pri sebi večje količine denarja v gotovini, kar nas izpostavlja nevarnosti roparskih napadov, ki pri nas v zadnjih letih niso redkost. Sopotniki in sovozniki so zaželjcni, pa kaj ko nikoli ne veš, kdo ti je prisedel. Vedno bi bili potrebni spremljevalci tovora, vendar so tudi, oni največkrat preslabo plačani za delo, ki ga oprav]yajo, kajti zraven nenehne vožnje morajo še razkladati in nakladati tovor. Vožnja po naŠih cestah voznika ubija. Ne poznamo pravega počitka, zaradi česar so med nami številne nesreče. Komisija za prometno varnost bi morala kontrolirati prevozna podjetja in njihove umike in roke prevozov in jih postaviti v realne časovne meje. To bi pravgotovo zmanjšalo število nesreč, zaščitUo pa bi tudi nas voznike." ,,0d voznikov se ne sme zahtevati samo previdnosti in previdne vožnje, omogočiti jim je potrebno tudi normalne pogoje vožnje. Za nobeno cesto, kljub kategorizaciji ne moreš predvideti, kaj vse te bo doletelo samo zaradi malomarnosti cestnega podjetja, ki ne vzdržuje cest po predpisih. Ali je voznik kriv, če povzroči na cesti prvega reda nesrečo zaradi luknje v asfaltni površini ali podobnih okvar cestišča in pripadajočih cestnih objektov? Potrebno bi bilo temeljito kontro- lirati delo in vzdrževanja naših cestnih podjetij in za neopravljanje obveznosti tudi striktno izvajati kazenske postopke. Vsaki tretji prometni znak je postavljan nepri- merno in voznike zavaja v zmoto. Za avtocesto od Vrhnike proti Gorici trdijo strokovnjaki, da že postaja prenatrpana. Zakaj potem na to ne mislimo pri gradnji odseka proti Mariboru, ki bo celo ožji? Tejžko je razumeti takšne odločitve, pa kaj moremo. Mnogokrat gradimo ,.novosti", ki so že pred postavitvijo zastarele! Stoparjem rad ustavim, ne glede kdo stopa. Vsi radi potujemo predvsem mladina. Vsak rad poceni čim dalje pride, predvsem študen- tarija," mi je povedal trgovski zastopnik ljubljanskega Litostroja med vožnjo Maribora do Celja. JEZ V ZALIVU BO VAROVAL LENINGRAD ' V bližnji prihodnjosti bo za Leningrad minila nevarnost poplav. Inženirji so pripravili načrte za nasip, ici bo v do zini 27 kilometrov zapiral Finski zaliv prod ustju Neve. To bo največja gradnja v zgodoviiii Leningrada. Jez se bo pričel pri Lomonosovu in bo segal do kraja Gorskaja pred zahodno obalo karelske ožine. Betonski zid bo zapiral pot baltiškim vodam, ki so že večkrat poplavile mesto, po njem pa bo speljan odsek krožne avtomobilske a^ste, ki jo zdaj gradijo okrog Leningrada. Za plovbo so predvide- ne vrzeli z vzdižnimi mostovi. V Poljčanah so zgradili sodobno sl"^^ — ČETRTEK, 16. avgusta 1973 STRAN 9 PRIPRAVE NA MEŽANOVO RAZSTAVO V PTUJU Temeljna kulturna skupnost bo letošnjo jesen začela zbirati in ravljati material za razstavo slikarskih del prof. Janeza Mežana - \"^demskega slikarja. Razstava naj bi bila predvidoma odprta v začetku Siodnjegaleta. Tragična smrt je prekinila živ^enje enega najplodovitejših slovenskih šlilcarjev prof. JANEZA MEŽANA. Rojen je bil 8. nov. 1897 v Sp. Brniku na Gorenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v CerkJajh in Kamniku - gimnazijo je končal v Ljubljani, potem se le vpisal na likovno akademijo v Zagrebu. Po končanem študiju seje naselil v Mariboru, odkoder je 1946 prišel v Ptuj. Tuje živel vse do svoje smrti. V tem cašu je poučeval na ptujski Gimnaziji, vse do leta 1958. Mežanovo delo ni majhno in je v največji meri posvečeno Ptuju in njegovi bližnji in daljni okohci, kjer je preživel tretjino svojega življenja. Noben fotograf ni napravil toliko posnetkov o Ptuju, kot jih je naslikala Mežanova roka. V izražanju svojih vtisov je uporabljal različne tiskarske tehnike, kot so: freska, olje, lesorez, linorez, litografija in predvsem akvarel. Bilje tudi eden redkih slikarjev, ki je prevzemal izdelave velikih stenskih fresk. Njegove umetnine krasijo naša stanovanja, urade in šole, lahko pa jih srečamo tudi izven naših meja republike in države. V tujini se nahaja prek ^to MEŽANOVIH del. Najdemo jih lahko v galerijah v Salzburgu, Bernu, Dunaju. Bruxellesu, Ottavi in verjetno še drugod, kajti evidence o njegovih delili ni nihče vodil. Govorih so, daje MEŽAN del našega starega mesta, vendar je verjetno boli točna trditev, da je bU živopisni in shkoviti Ptuj del njega - del njegovega ustvarjalnega dela. Bilje naš in zato naj še vedno ostane med nami. Kdor govori o Ptuju in njegovih slikovitostih, govori tudi o MEŽANU, zato na] njegova dela dobijo tisti pomen v našem mestu in v našem kulturnem Ž!^1enju,kijim v resnici pripada. Podprimo prizadevanja za ustanovitev Mežanovega sklada, za organizacijo njegove razstave in za zaščito njegovih umetnin. Pokažimo, da znamo ceniti MEŽANOVO ustvarjalno moč in njegova dela in da ga tudi po ^mrt nismo pozabili. Delovni kolektivi, organizacije in posamezniki, darujte v Mežanov sklad Pfi Temeljni kulturni skupnosti v Ptuju na žiro račun: 5 24000-603-30442 '"^ tem omogočite, da bo Ptuj v bhžnji prihodnosti dobil Mežanovo galerijo, ^Katero se bomo oddolžili umetniku, ki je živel in delal za naše staro mesto ob Dravi! , ...........' . . .... ......................______1.^.^....... Asfalt in vodovod na Jeruzalem Pfed dvema tednoma je komu- "sino podjetje Ormož pričelo Maltiiati cesto Mthalovci-Svetinje "■■^ruzalem. Sredstva za to delo so P^.spevali vaščani občine Ormož in |«'avci SVL - samostojni obrat ^jnjzalem v Ormožu, ki so odstopili l^^nnni dohodek. Upajo, da s tem pridobili veliko, saj je ta velikega pomena za kmečki ;^^nzem. V podjetju Jeruzalem so povedali, da je ta cesta del jj*^ poti, ki jo nameravajo j^Miti. Prav te dni polagajo okrog 'Pj^ilema vodovodne cevi. ^I^J}}o, da sta voda in cesta [teu""ega pomena za približanje "''fajev turizmu. ' FS ORMOŠKI ROKOMETNI KLUB NAZAJ V REPUBLI- ŠKO LIGO Ormoški rokometni klub si prizadeva, da bi sc čimprej znašel v republiški ligi. Njihov trener je izjavil, daje rokomet edina športna panoga v Ormožu, ki uspešno deluje. Istočasno je rokomet najbolj priljubljen šport v ormoški občini. Z rednim treningom bodo dosegli kar se da največje rezultate in s tem dokazali, da se niso zastonj trudili nekaj mesecev. fs KAJ PREDSTAVUA SLIKA? Slika predstavlja eno najlepših velemest na svetu, ki jc pred leti bilo tudi prestolnica največje države svojega kontinenta. Katero mesto predstavlja slika, v kateri državi sc nahaja in katero mesto je sedaj imenovano za prestolnico? Na preteklo nagradno fotografijo smo dobili le malo rešitev, vendar so bile vse pravilne. Naslov filma jc Vuk sa Prikictija, v katerem igra glavno vlogo Ljuba Tadič. Tematika filma jc posneta akcijski vojaški film, katerega dogajanje zaobscga področja zaostalega Kosovega polja. Nagrado za pravilno rešitev prejme: ANTON PLANINC, Jertovec 160,41282 Konjščina, Hrvaško Zagorje. Prav prijetno je skakati v teh vročih dneh v prijetno hladno vodo. Poseben užitek pa je na vodnem toboganu. loto: IURMAN Iz spisov dr. Jožeta Potrča 13 ,,Mlad človek se mora v sodobni šoU predvsem usposobiti, da bo znal samostojno razmišljati in sicer disciplinirano, točno, logično. Spričo naglega razvoja znanosti zlasti zaradi obilice konkretnega gradiva, nastaja mnogo bolj kot doslej potreba, da dobi mlad človek le najnujnejše osnovno znanje iz vsake vede, pač pa sc mora temeljito seznaniti z metodo vseh;ved in vsake posebej, z logiko in dialcktikg, da bi se mogel izobraževati dalje samostojno." (Dolžnosti sociaUstične šole) „Vsaka religija govori na tak ali drugačen način o smislu življenja, o etičnih dolžnostih do družbe - vsakokratne seveda - in zato je naša prva dolžnost izluščiti predvsem to racionahio jedro. Ni nam potrebna ateistična propaganda, gre nam za globoko razumevanje zgodovine in družbene zavesti, ki se dviga dialektično na vse višjo stopnjo." J (Dolžnosti socialistične šole) 10 stran tednik — Četrtek, i6. avgusta 60 ton školjčnega mesa letno Jugoslavija spada med redke ev- ropske in svetovne države, kjer se organizirano goje školjke za prehra- no in po neuradnih podatkih naša država na leto zgoji nad 60 ton jedilnih školjk. Po proizvodnji školjk smo v Evropi na tretjem mestu, lahko pa bi bili celo na prvem, če med vojno ne bi bila naša vzgajališča školjk uničena in za vrsto povojnih let tudi zapuščena. Danes so školjke gurmanska posla- stica za bogate, medtem ko so bile pred nekaj desetletji le hrana za ubobožanc obmorske prebivalce in ribiče. Največja vzgajahšča školjk pri nas so v Istri in srednji Dalmaciji v okolici Šibenika. Limski kanal se že leta 1540 iz časov Poreških biskupov in beneške vladavine ome- nja kot eno največjih vzgajališč školjk na Jadranu. Tudi v današnjih časih ■ je Limski kanal obdržal omenjeno titulo. Pri nas za prehrano pretežno uporabljajo le štiri vrste školjk; od katerih troje vzgajajo umetno: ostri- ge, dagnji in kamenice-mcdtem ko prstacc ob težjih pogojih iščejo v odrobljenih morskih skalah, kamor se omenjene školjke zarinjejo in jih lahko dobimo le z razbijanjem kamenine Kamenice se vzgajajo do tri leta. Za povprečno kosilo jih odrasla oseba lahko brez težav pospravi od 150 do 200 kosov. En kos pa v letošnjem letu v naših obmorskih lokalih stane cca 2,50 din. Školjka vsebuje veliko število ogljikovih hidratov, mineralov, beljakovinskih substanc, masti in krepi moškost zaradi številnih hormonskih sesta- vih. Za prehrano se servirajo surove, poparjene, kuhane ah pečene z dodatki ali brez njih. Ostrige se vzgajajo do dve leti. Prodajajo se po kosih. Zanimanja za nje je manj kakor za prve. Servirajo se surove z limono-lahko pa tudi pečene v olju ali na roštilju, kar je manj običajno. Dagnji se vzgajajo eno in pol leto in se prodajajo na kile. Mnogo jih pojedo domorodci. Imajo pristopno ceno. Pripravljajo jih na več nači- nov-surove, kuhane in pečene. Iz njih delajo tudi omake in juhe. Prstaci imajo nekoUko boljše meso in jih pripravljajo podobno kakor dagnje, vendar so na jedilni- kih le poredkoma, ker jih ribiči brez pripomočkov zelo težko dobijo iz podvodnih kamenin, zaradi česar imajo tudi precej visoko ceno. JEANPAULSERGE: KAKO SEM PADEL IZ PSIHOLOGIJE z diplomo doštudiranega psiho- loga sem se povzpel na vlak, ki je peljal v neko tiho vas v Provansi in kjer so me čakali. Sezona letnih dopustov je minila, zato sem v brzcu lahko izbiral prazne kupcje. Vendar pa - bil sem samo človek, zato sem se opredelil za kupe. v katerem jc sedelo - seveda popolnoma samo - izredno lepo dekle s čudovitimi, bujnimi kostanjevimi lasmi in z naravno dolgimi trepalnicami nad očmi smaragdne barve. Vljudno sem se priklonil in vprašal lepotico, če je prosto. - Samo i/volite ... - jc ljubko rekla lepotica, sc pri tem nasmeh- nila, pokazala dve votlinici v licih ... To je rekla in se znova poglobila v branje neke knjige, skrbno zavite, tako da ni bilo videti naslovnih platnic. Vlak je že zapuščal pariško predmestje in lovil svojo vsakdanjo hitrost . . . Bežno sem preletel mastne na- slove v časopisu, ki sem ga razgrnil ne da bi ga bral - da bom iskren - ampak da bom prek njega gledal lepo dekle in to z očmi svobodnega moškega pa tudi z očmi novope- čcnega psihologa. To drugo v meni je opozorilo onega prvega. .,Pazi, dekle je resno, zato pa sc tudi obnašaj, ko da si v družinskem krogu ... Saj vidiš, da ne kadi. Vsaj tako ti je odgovorila, ko si jo vprašal - da jc cigaretni dim prav nič ne moti, čeprav sama ne kadi . . . Poleg tega sc je poglobila v branje. Strani obrača počasi in studiozno pa tudi skozi okno ne pogleduje, kajti s tem bi gotovo odkrivala svoj koketni značaj!" Čeprav sem takoj ocenil, da se ne pogovarja rada, sem izkoristil trenutek, ko je iz ročne torbice jemala robec ter jo vprašal: - . Oprostite, ali vas smem vprašati, kaj berete . . . kajti opazil sem, da niste odmaknili oči s strani. . . Seveda, če ni ta^JfsMoi.. posebna skrivnost? - O, zakaj naj bi to bila skrivnost? je odgovorila z ljubkim nasmehom in dodala: To so Renanovi ,,Spomini iz otroštva" . . . Drugo vprašanje sem ji namenil šele pol ure pozneje, ko je razigrana lokomotiva z dolgim in predirljivim piskom opozorila potnike, da bo vlak vsak čas zavil v predor. Tokrat sem jo vprašal kot strokovnjak, kajti slednjič sem vseeno diplomirani psiholog in to z zagotovljeno službo v eni izmed pomembnih socialnih ustanov. Pri tem sem poskrbel, daje dobilo vprašanje šaljiv prizvok. In to tem bolj, ker je dekle položilo knjigo na kolena in čakalo, kdaj naju pogoltne tema; - Mar se ne bojite predora? - Sploh ne! . . . Sicer pa sploh ne vem. zakaj naj bi se bala? Tako je rekla, se pri tem čudovito nasmehnila in dodala: - Upam, da nc boste pozabili, da imate v ustih cigareto! Kaj naj vam še povem? Da sem padel pri izpitu psihologije in to po diplomi? ! Ni kaj dodati ... V tolažbo mi bo, da na fakulteti nismo študirali ženske lepote v vseh njenih možnih situacijah . . . KAZEN ZA NAPOJ V manjšem venezuelskem mestu so prijeli tri vedeževalke in mazačke, ki so s posebnim ..zdravljenjem" usmrtile šofeija tak- sija. Nesrečnega fanta, ki jim je potožil, da nima srcčc v ljubezni, so nagovorile, da je spil pohč vode, v katero so namočile kačo, nekaj škorpijonov, netopirjeva krila in podganji rcp, nato pa prilile precej ruma. Fant je umri, ženske so v preiskovalnem zaporu. ^___ _ _ J. M. OD GENIALNOSTI DO NOROSTI JE SAMO KORAK, PA ŠE TA JE VČASIH NEPOTREBEN Iz dneva v dan smo priča raznim dosežkom, pripetljajem in nesre- čam, ob katerih se sprašujemo ali je to sploh mogoče. Se pred dnevi neznan delavec iz okolice Ljubljane je danes vpisan v prijavnico postaje mihce in seveda tudi na prijavnico ljubljanske psihiatrične ambulante. Mnogokrat je v časopisih in radijskih oddajah bilo govorjeno o zdravljenju psiho- bolnikov s pomočjo električnih impulzov. Mati njegove žene je bila precej čudaška žena in v želji, da bi ji odpravil njeno hibo, jo je nekega dne, ko sta bila sama doma privezal na stol in pričel ,,zdraviti" z elekttično napetosjo 220 voltov. Na srečo je pregorela hišna varovalka in je tašča preživela „zdravljcnje". Preden je njenemu ,,rešitelju" uspelo popraviti varovalko, so jo rešili sosedje in poklicah milico. Podoben „znanstveni" poskus je opravljal železarski delavec v Tuzli. Njega je zanimalo vesolje. Našel je tudi prvega, jugoslovanskega astro- navta, v katerega prištevnost bi se- dalo močno dvomiti. Skupno sta iz pločevine napravila ,,raketo", nakar je astronavt sedel v njo, medtem ko je izumitelj pod njo aktiviral kar šest nabojev dinamita. „Izumitelj" kakor „astronavt" po čudežnem naključju nista dobila niti praske, le sosed je moral k zdravniku, ker mu je eksplozija porušila strop hiše, med tem ko je bil v njej. Dvorišča, s katerega je bila lansirana prva jugoslovanska raketa s posadko, po eksploziji ni bilo moč prepoznati. Podobno ,,pametno" rešitev li med II. svetovno vojno pri osvajaJj Nepalja našel ameriški poročij Peter Renton, ki ga je stala življenj Med jurišem je iskal kritje in op« je zaboje dinamita. ,,Kar za jtia^. tukaj za zaboji smo na varnem i zaklical svoji četi. Tukaj za njij imamo dobro kritje. „§e preden j je celotna skupina dobro namestil za zaboji, je sovražnikov strel» enega izmed zabojev vso bližnjo in daljno okolico spremenil v prah. Mlad pariški mehanik je venomej sanjal o revolucionarnem odkritju,! katerim bi si ustvaril uglei{ spoštovanje in premoženje. Projekt ral je napravo, v kateri bi se zbiral; in koncentrirali izpušni plini vozili ne bi več zastrupljali zraka. Na sva prvi praktični poskus je povabil vei svojih znancev. Naprava je bit pritrjena na izpušno cev vozila u prvi „strokovni kolegij" se js popeljal na daljši izlet po pariški ulicah. Vozilo je delovalo normalnt in brez težav so se vrnih v matičiK garažo. „Fantastično", je dejal edei izmed udeleženih, „vendar to morii občasno tudi izprazniti, ali ne?' Izumitelj mu je pritrdil. ,,To narel takole", je rekel in odprl veni svojega izuma. Kasnejša hitt intervencija zdravnikov je „izurai& Ija" in njegovo prvo ,,komisije" rešila zastrupitve z ogljikovi: monoksidom, ki je pod pritiske: bruhnil iz njegovega „izuma". Torej, ali še kdo dvomi v trditei da vsaka spodletela genialnost t ničesar drugega kakor nepremišljt nost, nepoučenost in norost? osebna kronika ROJSTVA: Bezjak Silva, Budina 26 - Matejo; Marija Kampl, Slovenja vas 62 - Viktorijo; Ana Rodošek Stanja 7 - Zlatka; Majda Rajšp, Vel. Nedelja 38 - Renato; Marija Ranogajec, Mihaljekov jarek b. b., Varaždin - Andjelko; Matilda Kos, Trnovska vas 32 - Zdenko; Mlinaric Štefanja, Zasavci 20 — Marjana; Angela Petrovič, Kidričevo 15 - Sabino; Božena Cezovečki, Orehovac Rado- bojski 19, Varaždin — Tugomila; Ana Dernikovič, Cirkulane 32 - Zorana; Terezija Behrami, Tibolci 15 - Štefko; Marija Kolarič, Sredi- šče 254 - Tamaro; Terezija Meško, Jiršovci 52 — deklico; Ana Skuhala, Tomaž pri Ormožu 10 - Marjana; Draga Valentič Selci 42 - Damira; Gavez Marija, Meje 4, Ptuj — Franca; Milena Kostanjevec, Mala vas 33 - Mateja; Božena Mohorko, Ptujska gora 29 - Bernardko; Andjela Bolfek, Slatina 27 - Miljen- ka; Marija Hercog, Paradiž 28 - Tanjo; F,lizabeta Horvat. Desternik 5 7 - Heleno; Marta Kukovec fediščak 17 - Igorja; Marija Lambergar, Dragonja vas 28 — Jerico; Angela Črešnik, Bukovci 164 - Lidijo; Lucija MJakar, Sestrže 40 - Suzano; Anica Cus, Zamenci 10 - Suzano; Angela Kodrič. Sestrže S - Gorazda; Zlata Vrbnjak, Slove, trg 4, Ptuj - Aleksandra; Terezija Težak, Nadkrižovljan 74 - Dražena; kristina Herga, Gajevci 57 - Ireno; Alojzija Gabrovec, Mestni vrh 26 - Boštjana; Marija Ritonja, Trnovci 29, Ormož - Maksimiljana; Hilda Jaušovec, Sp. Ključarovci 29 - dečka; Danica Sorsak, Poljčane 179 - Mojcoj^Ana Vidovič, Zg. Hajdina 41 — dečka; Marija Kante, Zoisova pot 15, Ftuj - Natašo; ivki Božičko, Dolena 36, Ptuj - Zlatki Ivanka Magdič, Grezovsčak 19- Martino; Amalija Babšek, Sestržet h. - Vlasto; Evica Zimet, Cvetb 29, Var. - deklico; Vidovič Mari)» Spuhlja 41 - deklico; Štefanji Leskovar, Vratno G. 204 - Danieli Marija Lha, Miklavž 65 - Blaii Katarina Ašenbrener, Prešernova - Mateja; Danica Kranjc, Ti ml«^ 6 7 - Tatjano; Katarina Djuria Kajuhova 3 - dečka; Mar|aa Ljubeč, Spuhlja 133 - decki Ivanka Cojnik, Vitomarci 43 - deklico; Dragica Kovač, Vičavski pot 4 - Mojco;rozalija Furjan,Sek 44 - Borisa. POROKE: Boris Kranjc, C. M. dr. 16 in Maf'^ Zoreč, Reševa 14, Ptuj; Zp Predovnik, c. M. dr. 6 in MaDJ' Gojkošek, Sp. Hajdina 95; A" Korez, Stoperce 6 in Liljana 3»'? tič, Okučani 8; Franc Pohaf'' Sobetinci 4 in Slavica Kolef' Stojnci 139; Dane Trbovič, »'^^ ska pot 3 in Marija Cvikl, Hajdina 91; Anton Pere, Laško,"' naselje in Julijana Kokol. Bela* 18; Zlatko Ekart, Drvaski dvor Katarina Metlic ar, Kungota : Milan Šeruga, Tr| svobode 4,J'"' Sonja Batus, Levceva 9, Maribor UMRLI SO: Štefan Hasemali, Skorba 64," 1912, umrl 10. 8. 1973;. Conarič, Prešernova 7, Ptuj, 1906, umrl 7. 8. 1973; if. Gorčenko Skorba 13. roj- umrl 5. 8. 1973. g [0^^ — Četrtek, i6. avgusta 1973 stran 11 riLiKA IN MARICA PULKO Tilika in Marica Pulko sta bili loieni, 5. decembra 1965 v Ptuju. Pn rojstvu sta se razlikovali le po dolžini. Podobni sta si bili tako, da JO jima morali v bolnišnici vtisniti na roko znamenje, da so ju lahko ločili. Tudi doma sta še precej časa nosili „raspoznavni znak", dokler ju mati ni pričela razlikovati. Oče še jedaj, po 8 k:tih ne ve, katera je Tilika in katera Marica. To jima včasih kar prav pride, ko mu žehta zagosti. Ce ju potem hoče pravično kaznovati, ju mora najprej vprašati, kaJioje kateri ime. vtos Sta končah prvi razred ne šole. Solo obiskujeta v vcih, kamor se vozita s kolesi. • ^oiesarjenju sta zelo spretni, pa precej drzni, tako da je njuna v večnem strahu, ko sta na v šolo hodita zelo radi, kljub [trnu, da jima nekateri predmeti delajo preglavice. Obe imata n^rajC: matematiko. Radi računata, čeprav' je nova matematika težka. S sosolcij se dobro razumeta. Vsi, razen, učiteljice, ju ločijo. V šoU ne smeta skupaj sedeti, ker si imata med! poukom preveč povedati, V svojem prostem času veliko; pomagata mami. Kljub temu, da staj še m^hni, se ne bojita živine, paj tudi dela na polju se ne ustrašita.] Delata, dokler se ne navehčata. Ves prosti čas iskoristita za zabavo ^ vrstniki. Največkrat se potepajo po vasi in se hodijo kopat na Gmajncj TiUko in Marico mama nerada pustij tja, ker še ne vesta plavati. \ Tilika in Marica se po ničemer ne' razlikujeta. V vseh stvareh sta si enaki, enako se oblačita, radi imata iste stvari, knjige itd, M. Jožica- Bilo je nekoč... Tak je bil pred več kakor petindvajsetimi leti Zadružni trg pred sedanjim Elektrokovinarjem na Bregu, ko so urejali glavno vpadnico na stiui leseni ptujski most. Danes je Zadružni trg odrezan od mestnega vrveža in ostaja samo še spomin na stari leseni most, ki ga danes ni več. Foto: ARHIV TEDNIK Kuhinjski nasveti ŠPAGETNA SOLATA S PARADI Ž- NIKOM IN SAFALADO Špagete nekoliko razlomimo in jih v osoljenem kropu ne premehko skuhamo. Kuhane odcedimo, oplak- nemo z vodo in ko se odtečejo, jim primešamo žličko olja, da se ne bi sprejeli. Nato dodamo: na kolobarje narezano safalado, na krhlje narezan paradižnik, malo naribane čebule, zrno strtega česna, okisamo z vinom ali z limono, dosolimo, popramo in osvežimo s seseklanim peteršiljem. Na koncu dodamo nekaj žlic goste kisle smetane, dobro premešamo in postavimo na Hladno. Taki solati lahko dodate tudi nekaj kuhane zelenjave, na primer korenček, stročji fižol ali grah. NADEVANA PEČENKA IZ MLE- TEGA MESA Tričetrt kg mletega mesa (pol govedine in pol svinine), 2 zemlji, mleko, 2 jajci, 3 sardele, paprika, zelen peteršilj, 3 stroki česna, ščep makarona, 3 do 4 trdo kuhana jajca, maščoba za model, zelen peteršilj. Zmleto meso, namočeni ožeti zemlji, jajci, seseklane sardele, papriko, seseklan zelen peteršilj, strt česen in majaron dobro zmešamo. Model ali navaden pekač dobro namažemo z mastjo in nadevamo s polovico zmesi. Po sredi položimo trdo kuhana jajca pokrijemo z ostalo zmesjOj^ dobro potlačimo in pečemo v pečici 30 cio 40 minut. Pečemo zvrnemo na desko, popol- noma ohladimo in razrežemo na rezine. Rezine zložimo na pladenj in okrasimo z zelenim peteršiljem. KROMPIR S PARADIŽNIKOM 70 dkg krompirja, četrt litra razredčene zelenjavne juhe, 4 dkg margarine ali surovega masla, čebula, 4 paradižniki, sol in zeleni petersiU. Olupljen krompir zrežemo na rezine in kuhamo do mehkega v zelenjavni vodi, ki ji dodamo na surovem maslu ali margarini prepra- ženo čebulo. Očiščene paradižnike razčetverimo, dodamo krompirju in vse še enkrat prevremo, solimo in potresemo s seseklanim zelenim peteršiljem. PARADIŽNIKI PO ITALIJANSKO 1,5 kg paradižnika, 2 do 3 žlice olja, sol, poper, zeleni peteršilj, 4 dkg drobtin, 2 dkg surovega masla ali margarine in 4 dkg parmezana. Zdrave^ čvrste paradižnike opere- mo, zbrišemo in damo v kožico z oljem, potresemo s poprom in seseklanim zelenim peteršiljem, po- krijemo in dušimo. Pazimo, da se ne pripeče. Mehke paradižnike potrese- mo z drobtinami, ki jih predtem prepražimo na surovem maslu ali margarini in z nastrganim parmeza- nom. JAJCA S PARADIŽNIKOVIM SO- KOM Za vsako osebo razbijte po dve jajci in to tako: v posodo dajte tri četrt litra vode, kis in sol po okusu. Ko voda zavre, razbijte vanjo drugo za drugim jajca, a tako, da bo beljak obdajal rumenjak. Prav tako lahko daste jajce v veliko žlico in ga šele nato spustite v lonec. Ko se je jajce že nekaj časa kuhalo, ga oprezno vzamete iz vode in date kuhat drugo. Tako kuhana jajca so zelo lahko prebavljiva. Medtem narežite na tanko bel kruh, odrežite skorjo, ga namažite z maslom ali oljem in spražite. Iz paradižnika napravite dober sok, položite vsako jajce na svoj kos kruha in ga prelijte s paradižnikovo omako. Zraven servirajte riž ali krompirjev pire. Nesreče v domači hiši Le malokdo bi verjel, daje nesreč 'domači hiši več kot v industriji in prometu skupaj, čeprav je jasno, da ^ jih bilo mogoče z lahkoto preprečiti. Ze prostori v domači hiši imajo Pt^ske nevarnosti. Najprej poglejmo k-hinjo. Lonci, ki imajo ročaje <>-mjene s kuhalnika navzven, f^-ovi prtov, ki visijo čez rob mize, rijučne vrvice za kuhalnike, ki '^^Jijokar na stolu in podobno - ob se lahko zadene otrok, pa tudi Najpogostejši so urezi z noži in Nami, ostrimi robovi konzerv, '^,°^ls_nicami, porcelanastimi ali P-^^tičnimi črepinjami, pa tudi ■^jiorobnimi igračami. Ked v hiši je najboljša obramba P^^d nesrečami. Ce niso vse stvari ^ojih mestih, se kaj hitro priperi nesreča. ■|!,"ogo gospodinjskih pripo- j^kov olajšuje delo, po dru^i ^} pa pomenijo tudi nevarnost. r,7."iKi, mlinčki, centrifuge, nen"' ventilatorji so lahko ob P'3vilni uporabi vzrok nesrečam. JJikje niso v redu električne |7'Jave, stikala, vtičnice in aparati P* Je napeljava preobremenjena s l^oznimi priključnimi vrvicami. do,^uP"de do kratkih stikov in fjjrat celo do požarov, tav^j*'^ povzroči tudi neprevidno k[h^%^ gorljivimi tekočinami in Pitvj' ^^adi eksplozije ali zastru- li\a(u .P^ je nevaren kuhinjski iti;'j^^') plin in butan ter njegove V kopalnici se lahko poško- dujemo zaradi padca v kadi. Vrežemo se lahko z odvrženo britvico, pridemo v stik z električnim tokom, če napeljava ni v redu, oparimo se s prevročo vodo ipd. Tudi zdravila, ki so navadno v omarici v kopalnici, so lahko nevarna - odraslim, kadar zdravila napačno uporabljajo, otrokom pa, če jih pojedo, ker so jih zamenjali z bonboni. Pogoste so zastrupitve z zdravili, jedkimi kemikalijami, če niso prav shranjene ali na steklenicah pravilno označene. V sodobnem gospo- dinjstvu uporabljamo vse več čistil, detergentov in raznih drugih kemičnih sredstev. Na kmetih uporabljajo poleg tega še vrsto sredstev za zatiranje zajedalcev, škodljivcev, plevela in podobno. Do nesreč navadno pride, ker stvari niso označene in varno spravljene. Zaradi nepazljivosti se včasih pripetijo zelo hude nesreče. Zlasti moramo paziti na majhne otroke. Dokler samo ležijo, se lahko zadušijo z blazino ali opečejo, če je zibelka prebhzu peči ali štedilnika. Lahko se vname posteljica ali obleka in otrok se zaduši. Ko pa otrok shodi, lahko pade v čeber luga ali pred hišo v gnojšnično jamo, kanal, apneno jamo ah vodnjak. Nevarnosti je toliko, da bi jih kar težko vse našteli. Zato otrok ne sme biti niti minute brez nadzorstva in če smo določeni za njegovo varstvo, moramo to vzeti kar se da resno. ,,Gospod doktor, ampak jaz res nisem kriv, da sem tolikokrat pri vas . . ., če pa žena tako rada meče krožnike, ko ji povem, daje kosilo slabo pripravljeno". 12 STRAN TEDNIK — CETRTEKj 16. avgusta i Dr. Fran Brumen: Rak v želodcu (1. nadaljevanje) Razmerje med spoloma je povsod približno enako, 2 moška bolnika na enega ženskega. Do 30. leta starosti je ta bolezen skoraj redkost. Po 30. letu pa pogostnost strmo narašča in doseže svoj višek med 50. do 60. letom. KLINIČNA SLIKA TEGA ZA- HRBTNEGA OBOLENJA JE V ZAČETNEM STADIJU ZELO NE- JASNA. Dolgo časa se vse prikriva pod sliko, kakor jo opazujemo pri nervoznem želodcu: občutek polno- sti in nekaka nelagodna napetost. P:koče in krčevite bolečine se pojavljajo v presledkih in neodvisno od zauživanja hrane. Inapetenca in odpor proti nekaterim jedem - posebno proti mesu - ter včasih spremembe v običajnem ritmu iztrebljanja blata spremlajo to bolezen. Pogosto so težave zelo podobne onim pri razjedi. V NEKATERIH PRIMERIH PO- MENI UGOTOVITEV BOLEZNI VELIKE - VCASIH TUDI NEPRE- MOSTLJIVE TEŽAVE in v tem tiči nevarnost izgube dragocenega časa. Kakor na sploh, ve^a tudi tuk^ pravilo, da je rentgenska preiskava zanesljiva le tedaj, če je diagnoza z gotovostjo potrjena. Nasprotno namreč NEGATIVNI RENTGEN- SKI IZVID NE POMENI IZKLJU- ČITVE RAKASTEGA OBOLENJA.. Zato se v takem primeru rentgenski izvid glasi le: rakastega obolenja nismo ugotovili, ne pove pa, da s tem tako obolenje ni izključeno. tako je potrebno po nekaj Časa trajajočem zdravlje- nju preiskave PONOVITI. Najkasneje pri ponovno negativnem rentgenskem izvidu in pri nadalj- njem obstojanju suma je potrebno vključiti še vse ostale metode ugotavljanja in vztrajati do končne razjasnitve. Bruhanje, krvavitve, popolna in- apetenca, slabokrvnost in hujšanje spadajo že med tege in kasnejše znake. Posebej značilna je bledica nekake peščene barvitosti. Ko postane rakasta naraslina dovolj velika, jo je mogoče pri nežnih stenah trebuha včasih tudi otipati. V tem stadiju razvoja je seveda bolezen lahko ugotoviti, toda takrat je v večini primerov za radikalno zdravljenje žal že prepozno. Kljub vsemu je in ostane rentgenska preiskava n^merodajnej- ša metoda. Vseh njenih podrobnosti direktnih in in direktnih znakov v tej razpravi ne bi imelo pomena opisovati. Vse, kar opisujemo, ima namreč le svoj namen v koristnem informiranju, da bi bolnik vsa dogajanja bolje razumel in strpljivo vztrajal. Gastroskopija (direktno ogfcdova- nje notranjščine želodca) posebno še z odkrušenjcm m^hnih delcev iz obolelega, oziroma sum^ivega me- sta, je tehten pripomoček, ker nudi možnost za histološko preiskavo (pregled tkiva pod mikroskopom). S tem načinom dosegamo visok odstotek zanesljivosti. Ugotavljanje zgodnjih stadijev s pomočjo gastrokamere je v naglem razvoju. Tako STATISTIKE JA- PONSKE MEDICINE NAVAJAJO ŽE 90-ODSTOTNE USPEHE OPE- RATIVNEGA ZDRAVLJENJA PO PRETEKU 5 LET. Ostale dosedanje statistike, ki obravnavajo problema- tiko rakavega obolenja v želodcu v Evropi in drugih deželah, kažejo mnogo slabše uspehe zdravljenja po preteku 5 let. Za slučaje, pri katerih ni bila uporab^ena metoda radikal- ne operacije, izkazujejo le 10% uspeha. Za one, ki so bili radikalno operirani, pa 20 odstotkov. Sledi 2. nadaljevanje in konec. Sauna - vrelec mladosti Saune ne poznamo le danes, marveč so jo poznali že v kameni dobi. Zgodovinarji pravijo, da so ljudje uporabljali za znojilno kopel razgereto kamenje. Kako so kopel cenili Rimljani, nam je že znano. Zakaj je sauna priljubljena in zdrava? Priljubljena je zato, ker je človek v njej za nekaj časa popolnoma sprosti. Njena zdravilna vrednost pa je v tem, ker pomaga pri krvotočnih motnjah. Sauna pomaga tudi pri revmi, pri kožnih nečisto- čah, za utrjevanje žil, kot utijevalno' sredstvo proti prehladom. Seveda pa sauna ni za vsakogar. Na srcu bobii ljudje s hudimi bolezni ožilja in krvnega obtoka in nalezljivimi boleznimi se morajo saune izogniti. Ce smo v dvomu o zdravstvenem stanju, potem moramo k zdravniku, da se z njim posvetujemo o kopeli v sauni. Sauna se sestoji iz prostoi;, potenje, ki ima ležišča in „ umivalnice, prhe, prostora, katerem je sveži zrak, prostora masiranje, počitek in če je prostora za plavanje. Kako dolgo smemo ostati sauni? V sauni ne ostajajmo predoi; Kako dolgo bo kdo ostal v saun' odvisno od tega, kako je \. navajen na sauno. Za enknt; kopel zadostuje 10-20 minut, pj: potenjem v sauni si moramo t dobro umiti pod prho. Po potenr si natremo telo s kakšno kremo oljem. Nato pa si moramo odpoč' telo najmanj pol ure. , Po sauni ne smemo zaužiti • hladnega, najprimemejše je čejA sauni zaužgemo kakšno sa^J| kakšno toplo ^pčo. Vzoren otrok Kaj razumejo mnogi starši pod „vzomim otrokom"? Otroka, ki je z vsem zadovoljen, ki nikoli ne ugovarja, kije vedno poslušen in ne , pokaže svoje lastne aktivnosti, otroka, ki je.-^ohleven in staršev ne nadleguje s svojimi vprašanji. Žal najdemo tudi take „vzome" otroke. Marjanina mama si je vtepla v glavo, da mora vzgojiti „vzomo dekhco". Negovala je otroka vzorno. Hranila ga je točno ob določenem času. Brž ko je punčka zajokala, ji je dala v usta cucelj, kajti po njenem mnenju bi jok otroku škodoval. Prav tako je pričela otroka že zelo zgod^ navajati na kahUco. V otrokovi okohci je morala biti vedno tišina. Otroka ni jemala pogosto v naročje, da ga ne bi razvadila. Tudi igrač mu ni dala, ker je menila, da se na njih nabira prah in da so zaradi tega leglo bacilov ter da {Povzročajo samo nered v otrokovem okolju. Brž ko se je otrok malce uprl materi pri jedi ali pri previjanju, gaje že udarila po ritki. Marjanca je začela kasneje govoriti kot njeni sovrstniki Bila je tako prestrašena, da je ubogala mater že na pogled. Skoraj vedno se je v kotičku ob kuhinjski omari igrala z edino punčko. Starša stajo zadovoljna opazovala, češ, kako pridnega otroka imamo. Tudi v otroškem vrtcu in kasneje v šoli je bila Marjanca venomer sama, tiha, brez lastne voge. Bila je do vsega ravnodušna. V puberteti pa so se pojavih nevrotični simptomi - giavobol, omedlevica in življenje v kolektivujije bilo težko. Cilj staršev naj ne bo vzgojiti „vzomega" otroka, temveč vzgojiti srečnega in zdravega otroka. Otroci ne smejo biti oropani svoje individualnosti, svoje lastne aktivno- sti. Majhen otrok ima vso pravico, da včasih malce ponagaja, da je svojeglav. Otroci se mor^o od časa do časa razigrati, sprostiti, čeprav s tem povzročajo staršem in vzgojite- ^em težave. To je popolnoma normalno, saj so otroci vedno povzročali staršem skrbi in težave, saj so se prav s tem razvijali in rasli v odrasle ljudi. Prav zato potrebujejo otroci starše in vzgojitelje in prav zato je bilo o vzgoji toliko napisanega. AH naj torej pustimo otroke, da delajo po svoje? Ne! To bi bilo ravno tako napačno, kot je napačno vzgajati ,,vzornega otroka". In prav v tem so težave pravilne vzgoje. Toda če je otrok v doma; cJcolju ljubljen takšen, kakršen če se čuti varnega, če ima možnoi nabirati si izkušnje in doživetja,! se lahko razvija njegova sam stojnost in če dobi priznat; cJcolice, bo otrok sam po svoji „notranjem nagibu" postal takit kakršnega si žele starši. Cankar i napisal čudovite misli o otrokov potrebah: ,,Hudo je otroku mnogo bridkosti užije, marsikat solzo potoči, predno spozna, da človek. Kar mu najbolj hodi nape je goreča želja po ljubezni." Starši, bodimo srečni, če ima: duševno in telesno razvite otroke radovedne in včasih tudi trmais Ne oblecimo jim prisilnega jopt ,,vzorne ga" otroka. Ta otroka sas duševno ohromi in mu vtisne vs pasivnih osebnostnih potez. Res) da sproščen, radoveden, tmiast vedozeljen otrok terja več naš| potrp^enja in ljubezni. Toda toi poplačano kasneje, ko bomovidt daje otrok sposoben živeti z Ijui in med ljudmi. Otrok se mo srečati tudi z raznimi težavami' zaprekami že zelo zgodaj, smemo mu sleheme težave odst;- ti s poti, ker bo potem v živfe klonil pred najmanjšimi neuspt Tudi prevelika svoboda spr^ otroka v negotovost. Zato moi> starši pri vzgoji postavljati otro! tudi omejitve, ki pa morajo li pametne in v skladu z razvojnJ obdobji. Vsakodnevna opora staršev ljubezen bosta dala otroku mo^ trdnost, da bo lahko stopil življenje z zaupanjem vase in (i«' znal živeti z ljudmi v zdfl' odnosih. ^ Solate za vroče dni v naših krajih navadno jemo precej solate, saj je poleg tega, da je poceni in zdrava, tudi ugodno dopolnilo za naš jedilnik. Kadar govorimo o solati, navadno mishmo le na zeleno solato. Sedaj v vročih dneh pa vsakdo namesto toplih jedi rad je tudi hladne, osvežujoče zelenjadne solate. Posredujemo vam nekaj nasvetov za pripravo. EN KUHAN KOREN, ZELEN GRAH IN NEKAJ KUHANIH KROMPIRJEV. Krompir in koren zrežite na kocke, dodate lahko še dve do tri drobno zrezane sardele, vse skupaj pa zabelite s surovim jajcem, sokom ene hmone in oljem. Taka solata je izredno hranihia in popolnoma zadostuje za glavne obroke. SOLATA IZ TRDO KUHANIH JAJC. ■ Štiri trdo kuhana jajca narežite podolgem, dodate 10 dkg prav tako na rezine narezane slanine, majhno glavico kuhane cvetače, morda še sveže narezanih redkvic, za okras pa lahko vzamete nekaj Ustov zelene solate. Namesto zabele vzemite majonezo. Kako lahko na enostaven in hiter način pripravite ceneno majonezo? Četrt Utra vode, dve žlici kisa ter dve žlici krompirjeve moke stolčete kot sneg in postavite na hladno. To zmes nato dodate majonezi, ki ste jo pripraviti iz enega rumenjaka in ene osmine Utra olja. Olje dodajate med mešanjem po kapljicah. Ko je majoneza že zgoščena, jo začinite še z gorčico in soljo. FLORENTINSKA SOLATA. 10 dkg mortadele narežite na tanke rezine, dodate nastrgano surovo zeleno, eno nastrgano čebulo, žlico kopre, sol, poper in majonezo. Ta solata je odlična tudi s prepečen- cem. SOLATA IZ GOB. 25 dkg mladih jurčkov, sivk ali drugih gob narežemo na lističe, nato jih pražimo na olivnem olju 10 minlit in ohladimo. Štiri večje paradižnike in dve trdo kuhani jajci zrežemo, dodamo 5 dkg slanine ali gnjati, eno nastrgano čebulo, poper, sol sesekljan peteršilj, olje in kis. SOLATA IZ SPINACE. Špinačo skuhamo kot običajno, shlajeno nasekljamo na večje kose, dodamo dve trdo kuhani jajci, zabelimo pa z olivnim oljem, poprom in soljo. PARADIŽNIKOVA PLOŠCa. Trdo kuhana jajca, trde paradižnike narežete na večje dele in naložite na ploščo izmenoma za kosom paradiž- nika košček jajca in nato kumaric. Okrasite ploščo z okroglo zrezanimi zelenimi paprikami, zabelite pa z marinado iz olja, timoninega soka, soti, drobno sesekljanega peteršilja in drobnjaka. Pri solatah, ki jih pripravimo v poletnem času in so nam v teh dneh glavna hrana, si velja zapomniti, da jo je najbolje zabehti z oljem, ki smo mu namesto kisa dodati sok hmone. Ce hočemo solato močneje zabehti, lahko napravite solatno omako iz žlice olja, žlice mleka in majhne žhce gorčice ter ščepca soli. Do gladkega umeteno omako polijete na solato. gONlK — ČETRTEK, 16. avgusta 1973 STRAN 13 SLAVA ROKOVA: Ne bom ti dala roke T.mnomodri fiat 1300 je počasi /pi z dvorišče, ko pa je zavil na ^ ie pospešil hitrost in kmalu v daljavi. Iz avta ji je mahalo • rok ona pa je slonela ob vratih '^•'vežneni pragu in potiskala roke "^hol sedela fant in dekle. Oba sta tara pribhžno dvaindvajset let pričela sta spletati družinsko ~^^do. Dekle je bilo oblečeno v ■ O plesirano krilo in belo nsko bluzo. Kljub širokemu l;-^'". ki ji je lepo pristajalo, pa je IMo videti, da dekle ni več samo. ['^aj jo gledaš? " ji je nenadoma brat. ..Naročila sva pač,' kaj "oceš, bomo že nekako." Spomnila «J« svojih dveh umrlih otrok in bila nenadoma tako vesela. Zopet bo Pestovaia otroka, ki se bo v njem Pietakla njihova družinska kri, ^opet bo vesela, vesela in vsaj malo prečna. Minevah so meseci, ona pa v ^"1! trgovini izbrala dva lepa '^a kompleta, vendar še ni naj kupi modrega ali ■?a. zato so ji dekleta dala oba ' ^"^ben predal. Ko je končno •la za veselo novico, je pohitela ^ jnje mesto k domačim. Objela ^ -ado mater in rahlo pritisnila 1 k malemu. Ko bi imela J Pa saj bo tudi ta vsaj malo ■ nedeljo jo bomo krstili." jo je ^" iz razmišljanja svakinjin I ;} "^deljo? Saj nimam nič . . ." ' 'V ^eš, Bergmanova bo botra." ^rg-ma-no-va? Saj je vendar ; JI je ušlo. ;^ zato? Bogati so in avto :-. ^^^ga nam bodo dah in ^ -^"ali^ ° ^ avtom, ne da bi ga "ekakšnem snu je prišla vtndar" ^° "^^J^ tiščalo, ^ je dopoved,oval^, da. §e, sama res ne more meriti z bogatim inženirjem, ki se je pred leti ločil, odšel v tujino in od tam pripeljal lepo mlado žensko, ki se je zelo hitro vživela v vlogo inženirjeve gospe. Inženir je imel še razne postranske zaslužke in tako se sama zares ni mogla meriti z njim. In zakaj bi ne privoščila mladima bogatega darila častihlepnih botrov, če jima sama ni mogla dati niti polovico tega. Odnesla je otroško garnittirico iz trgovine in jo shranila. Mogoče bodo pa še kaj naročih iri bo takrat drugače. Saj vedno ne bodo revni in brat, čeprav je mlad, je podjeten in delaven. Cez nekaj mesecev je izvedela, da so sorodniici odšli daleč od nje v svakinjin rojstni kraj. „Veš, mogoče bo otrok lahko pri njenih starših in bova oba zaposlena. Ona bi rada imela hišo, kmečko delo pa je ne veseli. Zelo težko mladost je imela in sedaj hoče . . ." so ji hitele skozi mish bratove besede izpred mnogih let. Spominjala se je_ tudi obiska pri sorodnikih. Pust skalnat svet, ki bi v njem ne mogla nikoli živeti, je bil svakirijin domač. Vendar trdo delo v njem je ni vesehlo. Tudi v tovarni ni vzdržala. „Moja hči ne bo delala!'Pri nas ni običaj, da bi delale ženske, moški so za to, da preskrbijo družino!" je trdo vztrajal njen oče. ,,Dobro, bom pa delal," je povedal brat, se zagrizel v delo in kmalu dobil v najem hišico. Spopolnjeval se je v znanju, žena pa v gospodinjstvu. Večrat sojo obiskaU. Svakinja je sprva ostajala pri njej z otrokom ves teden ali še več. Tudi pomagala ji je na polju in vinogradu in ko sta prišli zvečer domov, je navadno rekla: „Ti pripravi večerjo in opravi pri svinjah, jaz bom pomolzla krave! Veš, tako rada molzem." / Kako vesela je bila takrat. Vedela je, da ni sama, čeprav nima svojih otrok. Svakinja je bila preprosta mlada žena, ki ji je, ko sta bih sami, pripovedovala o svoji težki mladosti med vojno, ko je kot sedem do devetletni otrok pasla ponoči ovce, medtem, ko je bil njen oče v partizanih, mati pa je s težavo preživljala tri majhne otroke. Skušala je razumeti svakinjin pohlep po bogastvu, čeprav sama tega ni nikoh čutila. Njo je bolj kot blagostanje zanimala narava, življe- nje in duševni razvoj kmečkep ljudstva. Zanjo je bilo največje bogastvo polje, ki je valovilo v vetru in je v njem šumela zoreča pšenica ali koruza. Najlepši vonj je bil zanjo vonj cvetočih trt in najlepši domači griči. Rada je potovala kamorkoli, čeprav je to zmogla malokdaj. Zavedela se je, da ima vsak kraj svojo posebno lepoto in vedno ji je uspelo, da je delček odkrite lepote ohranila v sebi in uživala ob spominu nanj. Da, kako je uživala, ka je hodila okoU puljske arene in v mislih izpopolnjevala vehčastno stavbo. V starih obokih je gledala antično umetnost in veličastnost. Čudila se je svakinji, ki je priganjala, naj že vendar gredo v nek moderen lokal. „Pa kaj vidiš v tem starem kamenju? Da ti vehko povem no, vidim, da si neumna. Pojdimo tja na obalo, boš videla, kako je tam moderno!" Zavedala se je, da sta zelo razUčni, toda kljub temu jo je imela rada. Bih sta del ene družine in svakinja je tej družini rodila potomce, je rodila ljubljena bitja, ki jih sama ni mogla. Tako so minevala leta in nekoč se je vsa družinica pripeljala k njej s starim Tičkom. „Vidiš, sedaj se bomo večkrat videli. Sam sem mu zamenjal dele in rečem ti, da je prima!" je veselo povedal brat, svakinja pa je olajšano vzdihnila. ,,Da, končno ga imamo! Vsi v okolici sojih že imeU, le mi še ne." Res so prihajah sedaj pogosteje, vendar se je nekaj pričelo spreminja- ti, čeprav tega ni čutila, vsaj v začetku ne. Vedno so ji prinesU rpajhna darila. Večinoma so bih to ceneni konfekcijski izdelki iz sosednje države. Vedno so tudi dobili smetane, sira, zaseke, jajc in drugih domačih drobnarij. Vendar se je svakinja polagoma spreminjala. Nič več ji ni pomagala, zdolgočase- no se je pretegovala na stolu in ob večerih negodovala, ker ni televizije. ,,Imam radio, slišim lahko vse novice in glasbo. Zraven lahko delam, saj sedeti in gledati nimam časa."ji je pojasnila. Nekam čudno se je namrdnila, nato pa ob poročilu o komandosih, ki so ugrabih in zadržah kot talce 5 ' ljudi, vprašala moža, kaj da so komandosi. Sedaj se sama res ni mogla vzdržati smeha. ,,Govoriš o televiziji in drugem razkošju, ne veš pa, kaj so komandosi, čeprav je že nekaj let povezan z njimi tisk, radio in televizija. Vse to namreč poroča o boju komandosov." „Briga me politika in časopisi! Jaz nikoli ne poslušam poročil, gledam le filme, festivale in . . ." Hitro je odšla z izgovorom, da jim mora prinesti pijače, vendar je ta čas ugotavljala, da se svakinja tudi moderno oblači. Toda pri tem je bilo drugače. Vedno je bila okusno oblečena. Sedaj je pričela nositi hlače, ki so ji lepo pristajale, ker je bUa visoka in lepega života. „Le ko bi se tako čudno ne spreminjala!" si je želela. Zopet je mineval čas, starega fičaka je zamenjal novi in končno je prišel usodni današnji dan. Iz novega fiata 1300 je stopil najprej brat, ki je prihitel k njej, jo udaril po ramenu in stisnil k sebi, nato pa odšel v hišo. Potem sta pritekla otroka, ki sta jo bežno objela in že spraševala, kje so sosedove punčke. Končno je izstopila še svakinja. Sama je stala pred hlevskim pragom, v roki pa je še držala gnojne vile, ker je pravkar popravljala steljo živini. Ko jc stopila proti svakinji in ji ponudila roko, je le-ta stresla desnico prav nestrpno in na način kot da stresa z roke nekaj ostudnega, nadležnega. Šla je mimo nje in rekla omalovažujoče: ,,Ne bom ti dala roke! Smrdiš po gnoju!" Še vedno je stala tam, v duši pa je začutila bolečino kot pravi oster sunek z nožem. Mlajši otrok je spraševal v veži: ,,Mamica, zakaj pa teta smrdi po gnoju in ji ne smemo dati roke? " Naslonila se je na hlevska vrata, stiskala usta in oči, da bi ji ne pritekle solze, v njej pa seje pričelo nekaj rušiti. Podiralo se je tisto, kar je gradila toliko let. Na pragu se je pojavil brat. „Kjc pa tičiš? Pridi vendar!" Kot da ima svinec v nogah y prišla v vežo, stopila k umivalniku, toda ko je že držala roko na pipi, jo je znova umaknila. „Ne," je fekla skoraj glasno. „Cc je tako, pa naj bo tako!" , Svakinja je sedela v sobi popol- noma ravnodušno, kot daje vse prav in rekla možu: ,,Daj no, princsi iz avta tiste glaže!" Brat je postavil na klop ob peči veliko mrežo napolnjeno s kozarci za vlaganje in polivinilskimi vrečka- mi. Za smetano, za sir, za zascko, za jajčka, za . . . ,,Danes bomo morali kmalu oditi, imamo še veliko poti in . . ." je zaslišala bratov glas. Trdno se je dvignila, toda ko je v kuhinji vzela v roke velik lonec poln smetane, ki jo je dala prej še v peč pretopit, daje bila rumena in trda kot maslo ter skledo sira, ji je zaplesalo pred očmi. Zdelo se ji je, da je nekdo namešal med smetano gnoja. Ka- morkoli je pogledala, gnoj, gnoj . . . Postavila jc vse na mizo in rekla svakinji: ,,Kar sama si daj in uredi!" Prinesla je še klobaso io vina ter košarico jajc. Brez besed je postavila vse za mizo in sedla na klop ob peči. ,,Klobase imate letos res dobre, le slane so nekoliko bolj, pa saj, na tak prigrizek zvrneš z veseljem kozar- ček," jc pohvalil brat. .,ln ta smetana, poglej, kar režeš jo kot puter! Pri nas dobimo nekakšno tekočo sirotko in pravijo, daje kisla smetana. Kaj pa ti je, si bolna, tako bleda si!" se je končno obrnila k njej svakinja, ker ves čas ni spregovorila besede. ,,Si videla mojo novo zapestnico? Kaj praviš, koliko je vredna? " je znova povzela pogovor svakinja. Že ves čas, kar je sedela ob peči, jo je opazovala. Oblečena je bila v svetel karirast hlačni kostim. Hlače je imela urezanc v velik trapez, da so široki spodnji konci mahedrali okoli njenih suhih nog. Dolga jopica jc imela širok pas in jc bila zadaj prerezana. Spomnila seje, daje pred kratkim videla v ženski reviji prav takšen model pod naslovom: ,.Oble- ke za najstnice." Da, doraščajočemu dekletu bi takšen kostim učinkoval čisto drugače kot ženi, ki sc približuje štiridesetim. Na roki je imela velik zlat obroč z dvema obeskoma. Ce jc roko spustila, ji je obroč zdrsnil z nje, zato ga jc neprestano popravljala in dvigala roico, da so obeski zvenkljali. „No, kaj praviš, koliko? " ,,Kot zapestnica zame niti pet par. Je neokusna, nepraktična, nerodna. Kot obroč za priklepanje medveda." „Kaj? Ne . . .? Saj je vendar moderna! Najmodernej.ši nakit, jc pisalo v izložbi in je iz čistega zlata ter ..." ,,Ha, ha, iz čistega zlata ni noben nakit! Koliko karatov pa ima? " „Sevcda je iz popolnoma čisje- ga . . ." ,,Pusti ji veselje!" je dejal brat. „Saj vidiš, da sc bo zadušila v modi. Le poglej, kakšno padalsko unifor- mo ima za slučaj da zle tirno v prepad." „Le kaj vidva vesta o modi! On tiči vedno v delavnici, ko sc vrne iz službe, ti pa garaš kot neumna na posestvu. Mar bi prodala vse in živela drugače." ,,In kdo bi garal zame? " Dvignila se je in odšla ven. ker ji je bilo tako hudo, kot žc dolgo nc. „Tudi to je sedaj gnoj, tudi to je potrebovalo gnoj!" je hotelo zakri- čati nekaj v njej. Za vse to so bile potrebne po gnoju smrdeče roke. ki so morale ... In onajc upala, da bo nekoč del njene krvi . . . (Nadaljevanje na 14. strani) 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. avgusta Višja sila živela sta mož in žena, ki se nista dobro razumela. Kakor je navada, sta se ločila, pa si po pravilih razdelila vse, kar sta imela. On je dobil kuhalnik, ona električni lonec, on ventilator, ona likalnik, ona eno, on drugo sobo. Ostala je samo električna pečka, ker nista vedela, kako bi si jo razdelila. Potem ji je on iz samega kavalirstva prepustil ventilator in kuhalnik, vzel pa je pečko. „Naj bo," si je mislil, „kaj bi jaz, novopečcni samec, s to ropotijo!" Po pravici povedano, bil je prepričan, da ne bo posedal v svoji sobi. Usoda osamljenih bitij je pač taka, da od zore do mraka prečepijo v kavarni .. . IVlinevalo je poletje. Njegovo življenje ni bUo ravno laliko, toda znašel sc je. Na vse se človek privadi. In tu in tam sta se srečala. „Kako ti gre? " je vprašal zaskrbljeno. „Odlično! Nikoh mi ni šlo bolje!" mu je odgovorila. Potem je prišla jesen. Začelo je deževati. Videti je bilo, da pada s popustom, toliko je bilo dežja. Sedela sta sama, vsak v svoji sobi. Dolgočasila sc je ona, dolgočasil seje on. „Spiš? " jc vprašala ona skozi vrata. „Ne!" jije odgovoril. ,.Naj prav malo odprem vrata, da sc bova pogovarjala? " gaje proseče vprašala. ..Odpri", seje delal ravnodušnega. ..Kam pojdeš nocoj? " ga je vprašala, da bi pričela pogovor. ,,Kam naj grem po tem dežju;" ji jc rekel, da bi ji pač odgovoril. Molčala je. To je njemu šlo na živce. Zakaj je sploh odprla vrata? Vprašal jo je začudeno: „Zdi se mi, da ti je dolgčas? " „Ni!" je odgovorila odločno. „Zakaj si pa odprla vrata? " jo je zbadal njegov jeziček. ,,Zato, da bi ti povedala, kakšen si!" mu je zabmsila in zaloputnila vrata. Nekaj dni nazaj mu je znanka napovedala: „Pobotal sc boš z ženo." „Jaz? Nikoli" je protestiral. ,,Nad vama je neka višja sUa," je nadaljevala zloslutno. „Niti tristo hudičev naju nc bo spravilo skupaj!" ji jc zabrusil in odšel. Hladna zima je vdrla v njegovo sobo. Vedel ni, kako naj živi v mrzli sobi. Tedaj se je spomnil pečke. Nežno je pobrisal prah z nje in jo vključil. Ko je zvečer prišel domov, so se v sobi svetile žareče spirale. Čudovito je domače ognjišče, čeprav je električno! Zlobno je pomislil na ženo: „Poleti ie ščebetala ona, zdaj ščebetam jaz!" Zaslišal je bojazljivo trkanje na vrata. ,,Aha!" je pomislil zmagoslavno in molčal. Trkanje seje ponovilo. „Ali si ti? " je vprašal z naslado. „Smem vstopiti? " je vprašala. ,,Zdaj sem ti dober, ko te zebe? " j o je zbodel. „Sebična zverina," je zasikala in umolk nila. Naslednjega dne sta se trčila pri vratih. V rokah je držala novo pečko. Pogledala ga je zviška in odšla v sobo. Bil je jezen, ker se je osamosvojila. Odšel je v mesto. Zvečer se je vrnil malo okajen. Vključil je pečko. Nenadoma tresk, blid:, nato pa tema kot v rogu. „Nesrečnež!" je zastokala skozi vrata. ,,Kaj si storil? " Nekako se je dotipal do sveče in popravil varovalko. Ponovno je vključil. Zopet tresk in tema. Stala sta drug ob drugem v temi. „Kaj bova zdaj? " je vprašala tiho. Prekleta tiha ženska vprašanja v temi! StopU je na hodnik in popravil varovalko. Vedel je, da je bila preveč obremenjena. „Vključi!" jije rekel. „Kaj boš pa ti? " je boječe vprašala. Skomignil je z rameni. „Pojdem .". . v kavarno." Stopil je pred vrata in začutil zimo, tedaj pa......Ljudje božji, kako tople roke je imela njegova bivša žena. Tople Icakor deset pečk hkrati. SREČANJE 50-LETNIKOV V gostišču Višič v kraju Kot nad Oplotnico so se pred nekaj leti odločili, da bodo med prvimi poiskusili s prizadevanji za razvoj kmečkega turizma, ki ima prav na tem področju zaradi slikovitosti okolja vse možnosti. Sedaj, ko je za njimi že določeno obdobje po- skusnega delovanja, ugotavljajo s precejšnjim zadovoljstvom, da jim je to prineslo pomembne rezultate, čeprav so doseženi nekoliko pozne- je, kot so to pričakovah. Gostišče Višič se uvršča med tiste na severovzhodnem delu Pohorja, ki se je med prvimi odločilo za razvoj te oblike turizma. Njegove ugoto- vitve o uspehu pa potrjujejo upravičenost takšne odločitve. Z obiskom, so namreč zadovoljni, kljub temu pa poudarjajo, da ta oblika turizma še vedno nima pravega mesta v skupnih turističnih prizadevanjih, zato so tudi rezultati plod osebnega prizadevanja posa- meznikov. Ludvik Smogavec, ki je uredil prvi tovrstni objekt na bistriškem Pohorju, mora v razvoju kmečkega turizma pokazati pre- cejšnjo mero iznajdljivosti in orga- nizacijskih sposobnosti. Minulo nedeljo je prvič organiziral zanimivo srečanje občanov, ki so^ letos dopolnili petdeset let. Nij vemu vabilu se je odzvalo jubilantov, katerim je iznafl organizator in lastnik god Ludvik Smogavec pripravil bt? zakusko in tudi krajši zaH program. Z doseženim uspehe: je bil več kot zadovoljen, i prišlo to nedeljo v gostišče J 200 gostov, od katerih so sec odločili za to gostišče iz raiif nosti, potem pa so posede: prijetnem kramljanju in obda kapljici in specialitetah ter dom na prijetno okolje. Mnog njimi pa so zagotavljali, dasef ponovno vračah, saj mrnt^; srečanja v tej ali podobni oh bodoče večkrat organizirati. Fotoini Viktor Hi Spominski posnetek ob prvem srečanju 50-letnikov koristni nasveti Korale očistimo v mlačni, ne premočni milnici z laneno krpico, nato pa jih spoliramo z mehkim usnjem. Zamaške ali plutovinaste delce lahko potegnemo iz steklenic, _če nalijemo vanje nekaj salmijaka. Cez nekaj dni se plutovina popolnoma raztopi - ostanek laliko brez težav izlijemo. Prevelike zamaške, ki ne gredo v grlo steklenice, namočimo za kratek čas v krop. Zamaški sc tako nekoliko zmanjšajo. Razen tega ima postopek še prednost, da zamašek steklenice bolje zamaši, ker se po ohladitvi spet razšiti. Stare zamaške namočimo v petroleju in z njimi lahko izvrstno podkurimo. NE BOM TI DALA ROKE (Nadaljevanje s 13. strani) ,,Trsjc. zemlja, domek, kdo te bo ljubil, ko bom odšla, odšla v tisto mojo zemljo, ki mi je edina ostala zvesta in mi vračala ljubezen? " Kot odmev njenemu vprašanju so sc v gozdiču pod vinogradom oglasile siničke, prva čebelica pa je tenko zbrenčala nad trobenticami, ki so cvetele v meji ob vinogradu. Ne, ne bo umrlo še tako hitro niti njeno polje niti lepi griček goric! Ko nje ne bo več, bodo zemljo obdelovali drugi ljudje, ki ji bodo ostali zvesti in jim bo zemlja zopet vračala ljubezen. Tudi sama bo živela v tej ljubezni, ki jo vsrkava zemlja, še dolgo, dolgo, večno. ^ ^gpj^jK — ČETRTEK, 16. avgusta 1973 STRAN 15 MESTNA HRANILNICA CENTER HRANILNE SLUŽBE V PTUJU OPRAVLJA VSE POSLE Z DINARSKIMI IN DE- VIZNIMI VLOGAMI, Z IZPLAČEVANJEM OSEB- NIH DOHODKOV IN POKOJNIN NA HRANILNE KNJIŽICE MENJALNICA VALUT Odprto dnevno od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. rezervirano za luizeka Dober den, no bote fsi lepo gdo van jas to pisen je popdelek. Snoči smo bU na veselici «sega jagrofskega društva pa sen S8«%zanič. Mica me je že ob vun s štanpeta vrgla pa če glih j" se kumer ob štireh (po štireh) ves?r '^ete, na jagrofski dom, '.J.® ^^^^ P^^^ Naši '*V- nečesa ne fstreliš. PonnH.! ' .J^Sri no raubšici so traiar "^iP''«* na glinaste golobe 2«mln S'io se je mrok na dvon > ^P''ava pa so po šumah i>e v/."® Ker vsi vena ^8'« glinasti golobi molSTk' '"^ zadevo Vete * strokovno opisa. To je, Ufef uV'^^ I"ali glinasti krožnik ali Toti',,, '"^ P° domočen provimo. %rn posebni stroj v luft vrže. Ha n?.^,8* more dobro nanišaniti no Desen razbiti. Jas jager J«n nj./^"''sicati ne smen, bija pa Gdo s' sldokovih zlo dober strelec, jagri nedeljo vida, kak so naši sicmaj""^'"o strelali, te sen tudi jas ■^^lera prosa, da mi je da tri patrune, ke bi jin pokoza, kak se toti zadevi streže. Vsi so se začeli režati no me zajebovati: Lujs, kaj boš te ti strela? Tebi bi mogli slona v luft vrčti pa ga ne bi trofa. Naš predsednik Ipfske družine ma celo tak na koraš,ke mi je reka, da de vrgla v luft svoj tabojši jagrofski klabuk, saj vete, toksnega z lagtofskimi značkami okranclanega. Sla srna se stavit: Če nemo trofa klabuka, moren pločati 10 litrof tabojšega vina . . . Postava sen se na, strelno linijo, stisna gver kak nedga med vojsko kdo smo švabe čakaltv šicngrabnih no čaka . . . Klabuk je zleta v luft, jas pa bum . . . bum iz obeh cevi naenkrat . . . Klabuk sen mu tak prelukja, ke je bija boj rešeti kak klabuki podoben. Predsednik Hanzek je moga pločati deset litrof vina pa še novi klabuk de si moga kupiti. Zaj pa rečte, če nesen dober šic! Jagri so mi že ponudli, da se lahko včlanin v jihov družino. Hanzek pa je tak poklopani, ke neje veda, ge bi si jezo nad menoj vun skuha. Priša je k meni no me je pita: Lujs, če si ze tak dober strelec, te mi še povej kaj bi bilo, če bi jas z gverom v tvojo glavo fstrela? Znajša sen se no sen mo lepo odgovora: Če bi ti z gverom v mojo glavo fstrela, bi bija to zadetek v puno, če bi jas fstrela v tvojo glavo pa bi to bija zadetek v prozno glovo . . . Tak sen ga osramota, ke še gnešji den z menoj na guči. . . REVMAZIZEN JE CRKNA, NAJ ŽIVIJO PTUJSKE TOPLICE Zodjič se van pisa o čarobni moči ptujske tople vode, ki pregoja revmatizen s kosti, vroča moške moči, ke majo ženske krajše noči . . . Naš sosid Juža, kije zodja leta ves ravmatičen no rahitičen hoda okoli voglof, si je v toti vodi kopa no je zaj zdraf kak riba v mrtven morji. Nasploh pa se ptujske toplice razvijajo noglo kak albanska industrija. Ob žobji mlaki, ki že več mescov stoji pri tisti vrtini, so zaj že trije tuši postovleni, no je pri toti topli vodi fsoki den vejki dreng. Za fse tiste, ki jih kon pritisne, je najboj primerna bližja koruza, ki je že tak pognojena, da de pre obrodlo letos fsoko steblo deset klosov. Jas bi priporoča, da bi ob toti vodi fsaj en vredik hajzlc postavili, drgačik de grotalo na desnen bregi Drove namesto jovnega kopališča, jovno posrališče. Ne zamerte mi, ke se tak boj po domočen izrožan, je pa nafsezodjo resen tak kak sen van napisa ... Lehko bi van še kaj napisa pa van naj bo za gnes zadosti, saj moren iti na travnik otovo kosit. Vidite, kumer smo se žetve pšenice rešli pa nan že košja otove za šijak leze. Toki je pac toti seljački kšeft, ke človik nikol nemre mira meti. Zaj smo po začeli kose za rep cukati, te de krompir dozora. prišla de na vrsto koruza, trgotef grozdja^ setev no še celi kup drugih muntrnij. Človik dela samo zato, ke maš si kaj na r. t no za v r. t djoti. Saj jas provim, drogi lidje, kaj bi vse meli, ce ne bi nič jeli! Vse svoje pridelke bi lehko odali, če bi jih seveda gdo po primerni ceni kupa . . . Zaj pa te resen naredmo piko na i. Lepo vas pozdrovlan no mi kaj pište na moj antres: Uredništvo Tednika, Ptuj (za Lujzeka). 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 16. avgusta ij. prijeli klateža in delo- mrzneža Delavci postaje milice v Ptuju so v noči na 12. avgusta letos prijeli Albina Rajha, ki se je že večkrat klatil naokrog. Albin Rajh ni nikjer zaposlen in večkrat potuje iz kraja v kraj, kjer povzroča sitnosti. Zadnje čase se je začel klatiti po Avstriji. Tamkajšnja policija mu ni prišla do živega in se je srečno vrnil v Jugoslavijo. V Ptuju in njegovem okolju je bilo zadnje čase več tatvin in vlomov. Organi javne varnosti sumijo Rajha, da je bil udeleženec pri tatvinah. čuvaj kradel piščance v soboto, 11. avgusta tega leta, so delavci postaje milice v Ptuju izsledili tatu piščancev v perutninski farmi Perutnine Ptuj. V. Rado je bil čuvaj v farmi piščancev. Večkrat je kradel piščance in jih transportiral po dvajset v Maribor. Vse kaže, daje hotel priti do honorarnega zaslužka, kar pa mu ni dolgo uspevalo. Miličniki so ga priprU in predali v preiskavo. zgorelo gospodarsko poslopje V soboto. 11. avgusta letos, je požar na gospodarskem poslopju preužitkarice Nežike Mučan uničil poslopje, štiri metre drv, dva^^voza sena in slame, letošnji pridelek pšenice in orodje, ki je bilo v njem. Materialna škoda znaša osem risoč novih dinarjev. Vzrok požara raziskujejo. tragičen pretep na gasilski veselici V nedeljo, 12. avgusta letos, je gasilsko društvo Videm priredilo veliko gasilsko veselico, na kateri je prišlo do hudega pretepa z noži. Pri pretepu je znani storilec z nožem zabodel Jožeta Cafuto iz Vareje 24, rojenega 1951. leta. Jože Cafutaje bil tako hudo poškodovan, da je med prevozom v bolnišnico umrl.