50 LET MINERALA Uspeh je rezultat želje po napredku in prizadevanj celotnega kolektiva Ob Letališki cesti, v najbolj industrijskem predelu naše občine, se med Gradisom in Carinarnico Ljubljana stiska industrija naravnega in umetnega kamna Mineral, ki letos praznuje 50. obletnico svojega ob-stoja. Ta delovna organizacija, v katerije danes zaposlenih 270 delav-cev, je nastala iz privatnega podjetja Alpeko, ki so ga imeli v lasti štirje obrtniki, ki so izdelovali teraco plošče. Leta 1946 je iz te obrtniške de-lavnice nastala tovarna z imenom Industrija gradbenih polizdelkov. Sedem let kasneje, leta 1953, so se preimenovali v Mineral, hkrati pa so se z Gospodarskega razstavišča, kjer so do takrat imeli svoje prostore, preselili na zdajšnjo lokacijo. Biliso medprvimi v tej moščanski indu-strijski coni. Starejši delavci se še spominjajo visoke koruze, kije rasla na njivah ob tovarni. V tistih letih je bila v eni sami de-lovni organizaciji, to je v Mineralu, združena vsa slovenska kamnarska industrija. Zaradi oddaljenosti in te-žavnih komunikacij sta se od njih prva ločila Marmor Sežana in Mar-mor Hotavlje, prišlo pa je še do ne-katcrih drugih sprememb. Tako se je Mineralu leta 1977 pnključil Mar-mor z Resljeve ceste v Ljubljani in skupaj so dokončali Marmorjevo in-vesticijo v Podpeči. Iz leta v leto so povLČevali svoje zmogljivosti za pri-dobivanje in predelavo marmorja in granita. Na njihovo pobudo so s!o-venski kamnarji leta 1980 ustanovili svojo poslovno skupnost. V njej so organizacij z referendumom izrekli za združitev. • Kljub oddaljenosti dobro povezani med seboj Mineral sestavlja, kot smo že omenili, osem obratov, v petih slo-venskih občinah: v ljubijanskih Vič-Rudnik in Moste-Polje, na Vrh-niki, v Grosupljem in v Slovenski Bi-strici. Pohvalijo se, da so kljub odda-ljenosti dobro povezani med seboj, tudi s službami in organi vseh teh občin vedno najdejo skupen jezik. Sedež podjetja je na Letališki cesti 5, predvsem želeli zdtužiti denar za drage raziskave surovin, obenem pa se dogovoriti o delitvi dela in o na-stopu na trgih. Člani te poslovne skupnosti so danes poleg Minerala še Kraški zidar iz Sežane, Marmor Ho-tavlje in Obnova Celje. Granitna in-dustrija Oplotnica, ki je bila ob na-stanku tega združenja tudi njen se-stavni del, pa je danes eden izmed osmih obratov Minerala. Lani julija so se namreč delavci obeh delovnih kjer imajo prostor tudi strokovne službe in trije obrati: umetnega kamna, naravnega kamna in monta-že. Tu imajo tudi prodajo, kjer si kupci lahko ogledajo vzoične izdel-ke, dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete ter se domenijo za nakup. Iz naravnega kamna, predvsem iz ra-zličnih vrst marmorja, delajo tu okenske police, stopnice, plošče za stenske in fasadne obloge tertlake, iz umetnega kamna pa teraco, prane in betonske plošče, korita, fontane in druge betonske izdelke po željah kupcev. V obratu Cezlak na Pohorju (nek-danja Granitna industrija Oplotnica) bodo letos napravili milijon in pol granitnih kock, 12 tisoč tekočih me-trov robnikov, pridobili iz kamno-loma 120 kubičnih metrov granita in razrezali 1700 kvadratnih metrov plošč in blokov. Devetdeset odstot-kov granitnih kock in robnikov izvo-zijo v Avstrijo. Tam jih uporabijo za obcestne drenaže, parkovne poti, za tlakovanje ulic, namenjenih pešcem. Za granitne kocke in robnike ima Mineral prav tako tehnologijo kot drugje po svetu V obratu Granit v Podpeči mehan-sko obdelujejo granit v končne iz-delke in polizdelke. Velike granitne bloke režejo v granitne plošče, ki se obdelane uporabljajo za oblaganje tal in stavb terza spomenike. Finali-zacijo in postavljanje spomenikov pa opravljajo v obratu na Tomačevski cesti v Ljubljani. V kamnolomih Drenov grič in Lesno brdo pridobivajo marmor; v prvem čmi lomljenec, ki ga upora-bijo pri izdelavi teraco plošč, v dru-gem pa rdeči lomljenec in bloke. Rdeči lomljenec kupuje predvsem vodno gospodarstvo za oblaganje hudoumikov in rečnih strug, bloke pa predelujejo v končne izdelke. V peskokopu Pleše pri Škofljici, ki skupaj s prej omenjenima kamnolo-moma sestavlja Mineralov obrat Kamnolomi, bodo letos nakopali okoli 100 tisoč kubičnih metrov do-lomitnega peska za nasipe in zidavo. V načrtu imajo, da bi semkaj preselili tudi tisti del obrata Umetni kamen iz Letališke ceste, v katerem delajo be-tonske izdelke. • Kamen je lep in trajen Kljub neugodnim gospodarskim časom imajo slovenski kamnarji zadnja leta več dela kot kadarkoli poprej. Morda je to povezano s spoznanjem ljudi, da nismo dovolj bogati, da bi kupovali poceni, pravijo v Mineralu, saj kamen odlikuje vrsta dobrih lastnosti, med njimi tudi traj-nost; je tako rekoč večen, ne potre-buje pa tudi nobenega posebnega vzdiževanja. Tudi v Mineralu nimajo nikakršnih težav s prodajo svojih iz-delkov, včasih celo ne morejo dovolj hitro ustreči kupcem. Mineralovi izdelki so po kakovosti znani po vsej Jugoslaviji, zlasti slo-vijo po kvalitetni obdelavj granita. Sposobni so se tudi prilagodit kupcu, saj lahko ustrežejo domala vsaki želji, tako glede vrste marmorja kot obUke izdelka. Skoraj osemdeset od-stotkov njihovih kupcev so posa-raezniki, drago delovne organizacije. Vse največje stavbe, ki so bile v preteklosti zgrajene v Ljubljani, so tudi delo rok Mineralovih delavcev in njihovih kooperantov. V naravni' kamen so oblekli Ljubljansko banko, Cankarjev dom, Plavo laguno, dom Španski borci in Smelt, njihovo delo je tlak v Čopovi ulici, da vrsto drugih manjših in večjih lokalov, tako druž-benih kot zasebnih, sploh ne ome- njamo. Prav zdaj oblagajo poslovno stavbo Konusa v Slovenskih Konji-cah in pa ploščad Borisa Kraigherja v Ljubljani. Za svoje delovne uspehe so letos ob občinskem prazniku pre-jeli občinsko priznanje, bili pa so tudi na spisku šestdesetih najboljših de-lovnih organizacij v Sloveniji, ki ga vsako leto objavlja Gospodarski vestnik. • V prihodnje več granita iz svojega kamnoloma Letos bodo v Mineralu predvi-doma ustvarili okoli dve milijardi di-narjev celotnega prihodka. Približno polovico tega zneska bo dohodek. Ob polletju so naredili za 2 odstotka več izdelkov kot lani, vendar so do-segli le 88 odstotkov načrtovanih ko-ličin. Vzrokov za to je več, med njimi tudi prekinitev dobave granita iz Ja-blanice. (Res pa je, razložijo v Mine-ralu, da so dobavitelji surovin zelo odvisni od vremena.) Predvidevajo, da bodo letošnje leto pridobili iz svojih kamnolomov 180 kubičnih metrov marmorja in 150 kubičnih metrov sivega gTanita ter razrezali 75.000 kvadratnih me-trov marmornatih plošč in 14.700 kvadratnih metrov granitnih plošč kot končni izdelek. Delež izvoza v celotnem prihodku delovne organi-zacije znaša okoli 1,7 odstotka. To ni veliko, vendar dovolj, da zaslužijo toliko deviz, kolikor jih potrebujejo zanakup reprodukcijskega materiala in rezervnih delov v tujini. Mineral potrebuje za svojo proi-zvodnjo na Ieto okoli 800 do 1000 kubičnih metrov granita, le okoli 20 odstotkov te količine pa pridobijo v svojem kamnolomu v Cezlaku. To odvisnost od drugih bodopostopoma zmanjševali, saj so v ta kamnolom vlagali že pred združitvijo z Granitno industrijo Oplotnica, precej denarja za raziskave pa namenjajo tudi sedaj. Imajo za tri milijone kubičnih rae-trov raziskanih zalog sivega granita in 600 tisoč kubičnih metrov zele-nega granita. Marmorja na leto po-trebujejo 3 tisoč kubičnih metrov, svojega imajole malo. Zdaj se znjim oskrbujejo iz Makednnije, srednje Dalmacije, okolice Istre in Srbije. • Čimveč novih strojev napraviti doma V sfednjeročnem in dolgoročnem načrtu so predvideli svoj razvoj. »Po-sebno skrb namenjamo in bomo na-menjali organiziranju izobraževal-nega centra slovenske kamnarske in-dustrije v okviru srednje gradbene šole Ivana Kavčiča. Naš cilj je tudi, da se opremo na lastne sile in posku-šamo čimveč uvoženih strojev na-domestiti z domačimi. Bolje želimo izkoristiti že obstoječe zmogljivosti, naravne in pridobljene možnosti obrata v Cezlaku in uveljaviti infor-matiko pri spremljanju proizvodnje. V prihodnosti bomo poskušali še te-sneje sodelovati z drobnim gospo-darstvom, saj nam to omogoča hitro pnlaganje potrebam trga. Želimo, da bi zasebnike pridobili še za razrez kamna, zdaj se povezujejo z nami le kot kooperantje pri montažnih delih,« je na kratko stmil najpo-membnejše naloge Minerala v pri-hodnjih letih direktorte delovne or-ganizacije Ignac Omahen. V letošnjem šolskem letu štipen-dira Mineral na četrti stopnji 16 dija-kov, na_peti dva, na visoki šoli pa enega študenta. Vsi slovenski ka-mnarji vabijo učence po končani osnovni šoli v svoje delovne organi-zacije, k izučitvi kamnoseškega po-klica. Vsakemu nudijo štipendijo, obenem pa mu plačajo še posebej stroške bivanja in hrane v dijaškem domu, enkrat v letu povmejo stroške za nakup šolskih potrebščin, zago-tavljajo pa mu seveda tudi zaposli-tev. V Mineralu skrbijo tudi za druž-beni standard. Delavci lahko letu-jejo v sedmih prikolicah ob morju, dveh bungalovih v Aakaranu, iraajo brezplačno raalico, možnost posojil za gradnjo stanovanjskih hiš ali nakup stanovanj, razpolagajo s 47 samskimi ležišči. Poslovijo se tudi od vsakega delavca, ki gre v pokoj. Ob tej priložnosti mu izroče spominsko darilo. So organizatorji in udeleženci vsakoletnih iger slovenskih kamnar-jev, letos pa si je kolektiv ogledal sejem v Veroni, kjer je bila razstav-ljena oprema za kamnarsko indu-strijo in izdelkj te gospodarske pano-ge. V njihovi prostomi jedilnici so razstavljena priznanja in pokali, ki so jih prejeli za dosežke na raznih po-dročjih. V petek, 24. oktobra, bodo v Mi-neralu proslavili 50. obletnico obslo-ja. Na slovesnosti bodo delavcem, Id so 30 let in več zaposleni v tej tovami, izročili priznanja. »Ne bojimo se, da v prihodnosti ne bi imeli dovolj dela. Delamo kakovostno in Ijudje so de-lovni. Pri vodenju delovne organiza-rije velja načelo skupinskega dela. Naš uspeh je rezultat želje po na-predku in medsebojoega razumeva-nja, ki je pogoj za vsako dobro delo. K rasti delovne organizadje so pri-pomogli prav vsi zaposieni, tako vo-dilni, vodstveni in tehnični kader kot dnigi delavd. Vsak je naredil vse po svojih močeh,« je poudaril direktor Minerala Ignac Oniahen. D. J.