Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 256. Ljubljane 8 vin. y Ljufiljonu v peft 7. novembra 1913. Leto XLL s Velja po pošti: s Za celo leto napre] . , K 26'— Ba en meaeo „ . . „ 2*20 ■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Z« celo leti napre] . . K 24'— »a en mese. „ >, „ 2'— I opravi prejema mesoCno „ 1*70 = Sobotna Izdaja; = za celo let .....,« 7'— za Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo inozemstvo „ 12*— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . • . • po 15 » za dvakrat . « ■ . „ 13 „ za trikrat • . * . „ 10 „ za večkrat prlmeron popust. PoroCna mila. ziDvals. ssortnlcs Iti: enostolpna potitvrata po 18 vin. ■ Poslano: 11 onostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši ne-delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Točni red, Kar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev 8/lIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma >e ne = sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. e= Političen list n slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega teletona št. 188. J*" Današnja številka obsega 6 strani Pomen volitev v nalili. (Izvirno poročilo.) Rim, 5. novembra. Pomen zadnjih političnih volitev v Italiji ni toliko v njihovih neposrednih rezultatih, temveč mnogo bolj v novi orientaciji politike, ki jo bodo imele za posledico v Italiji. Gotovo je, da je Giovaniju Giolitti-ju, temu mojstru v volilnih manevrih, samo za to, da zbere prijatelje z desne in leve strani okoli sebe. Vsemu volilnemu boju je bil tudi pritisnjen njegov pečat. Kljub temu pa je nastala od njegove osebe popolnoma neodvisna ločitev duhov in v bodoče bosta v Italiji dva bloka, prvi od stranke desnice, drugi od levice, kakor je tudi na Francoskem slučaj. Prostozidarji,radikalci, reformni socialisti in republikanci delajo mrzlično na to, da bi ustvarili rdeče pobarvan blok stranke levice proti katoliškim in konstitucionelnim strujam. Pri zadnjih volitvah se jim je ta poizkus popolnoma ponesrečil, ker niso bili socialni revolucionarji navdušeni za sestavo kakega bloka, v katerem bi njihove ideje izgubile svoj pomen in ki bi jih trajno oviral pri njihovem delu. Napram tem neodvisnim stremljenjem sta skušala prostozidarska glasila »Secolo« v Milanu in »Messagero« v Rimu na razne načine staviti meje. Pisala sta za najobširnejše podpiranje socialnih demokratov in in-transigentnih republikancev proti konservativcem, ki bi se naj porazili za vsako ceno. Prostozidarji so seveda pri tem upali na protipomoč od strani socialnih demokratov in intransigcntnih republikancev. Glasilo socialnodemokratičnih revolucionarjev »Avanti« pa je odgovorilo hladno in odklonilno ter je postavil kot ceno za kompromis izrečno protest proti libijski akciji in militarizmu sploh. Res nima radikalizem v nobeni tleželi gotovega pozitivnega programa. ,V Italiji pa se redi izključno od »farške gonje« in antiklerikalizma, in sicer tako, da mu za realne politične probleme niti časa nc ostane. Poleg tega pa dela z vsemi sredstvi na to, da bi prišel do politične moči in si isto utrdil. V Gio-littijevem kabinetu so sedeli kot znano štirje radikalci Sacchi, Credaro, Vinici in Pavia. Ti so seveda stali kot člani kabineta na stališču konstitucije, kar pa ni stranke radikalcev oviralo, da ne bi brezobzirno podpirala revolucionarnih elementov. Njena naklonjenost je segala od republikanca Evgena Chiesa v Milanu do socialnodemokratičnega revolucionarja Campanossija v Rimu. Ta dva in njegovi pristaši pa so se seveda držali samo parole, ki jo je izdajala loža »Grand Orient«. Da si more človek v tem oziru preskrbeti jasnosti o položaju, se nc sme pozabiti na ogromno ljudsko gibanje v zadnjem času proti pro-stozidarstvu, ki ga je začela »Idea Na-cionale«. S pomočjo prvih mož današnje Italije sc je inscenirala prava ljudska. sodba proti loži, ki se je vsled svojega tajnega delovanja in cerctnoniel-nega misticizma označila kot institucija, ki ne spada v našo dobo in ki predstavlja naravnost kričeč anahronizem. Pač pa je poslala loža »Grand Orient« svojega velikega mojstra Ettore Fera-rija v boj kot javnega branitelja proti javnim obtožbam, toda njegov tozadevni poizkus jc ostal brez pomembnega uspeha. Naj strast ne j šc so zadela medsebojna nasprotja skupaj seveda v Rimu, kjer je moč prostozidarstva izzvala enako močno reakcijo proti sebi. Na rimskih tleh naj bi se tudi v gotovi obliki izvršila odločilna bitka za ali proti prostozidarstvu. V Rimu jo vladala prostozidarska sekta do zadnjega časa neomejeno. Saj sc ji je vendar posrečilo, dvigniti na ščit židovskega provokator-ja Nathana, ki je ponovno žalil na naj-brutalnejši način papeža in ves katoliški svet. Kapitol je smatrala takorekoč kot svojo pradavno lastnino. Ljudstvo pa je postalo sčasoma da grla sito prostozidarskega bloka radikalcev. republikancev in socialistov. Rim jc naravnost stokal pod pritiskom te zoprne koalicije. Pri zadnjih volitvah pa je bilo treba vsled tega bloku napeti svoje odločilne moči. Da to ne bo lahko pri splošnem razpoloženju, jc blok pač uvi-del. Iskal je zato naj privlačnejšega imena, da bi rešil, kar se rešiti da. V njegovih vrstah sta reprezentirala velika prostozidarja knez Borghese in vojvoda Gaetani. To sta imena, ki sta mnogo otl-vagala. Liberalni nacionalci pa so prišli na dan še z mnogo bolj privlačnimi imeni, predvsem z zaslovelim Federzoni-jem, na čegar iniciativo v listu »Idea Nationale« so obsodili javno in soglasno ložo odlični možje iz vseh krogov, stanov in taborov. Istotako je bil njihov kandidat marcjuis Medici di Vasallo. Ta dva sta tudi sijajno zmagala in ljudstvo jc njujino izvolitev pozdravljalo s klici »Doli s prostozidarstvom, živela Italija!« Zmaga nacionalcev v Rimu je dale-kosežnega pomena. Bila je mogoča le, ker so nacionalci figurirali v Rimu kot prvoboritelji proti prostozidarjem, všled česar so tudi dobili glasove katoličanov. Katoličani sicer niso oficielno. vendar pa so taktično delali za nacionalno idejo, ki sta jo Federzoni in Medici zapisala na svoj prapor. Nc sme se namreč pozabiti, da sta Federzoni in Medici politična liberalca, ki ju je le židovsko in prostozidarsko časopisje označilo za »klerikalca«, ker so vse stranke reda, tucli konservativci, stale za njima. Seveda se pa ne sme tudi pozabiti, da pomeni v Italiji izraz politično-liberalen kaj drugega kot v drugih deželah. Italijanski nacionalci so ob priliki zadnjih volitev krepko stopili na politično bojno polje. Uvideli so takoj spočetka, da se more koristiti italijanskemu narodu in ugledu Italije, ako se onemogoči prostozidarski vpliv. Nacionalci niso pozabili, da so prostozidarji v začetku libijske vojne zaradi svojih svojih bratov v Solunu uganjali naravnost protiitalijansko politiko, medtem ko so se katoliki v celi dobi težkih kriz izkazali kot patrioti. Odtod je tudi skupna podlaga, na kateri so sc znašli nacionalci in katoličani s kliceni »Doli s prostozidarstvom, živela Italija!« Ta skupni nastop nacionalcev, liberalcev in katoličanov jasno priča o novem sve-žem vetru, ki veje v Italiji in bo morebiti prostozidarske miazme v kratkem pregnal na vse strani. Kar se tiče socialne demokracije, jc res, da je izšla številno močnejša iz volilnega bo.ja. Vendar pa je na znotraj vsa razdrapana ter ,jj manjka po polomu marksizma vsakega intelcktuelne-ga vodstva. Svoje glavne moči so mogli tokrat vsled razširjene volilne pravice dobiti šc iz vrst — analfabetov. Toda ne bo težko tudi pri teh sčasoma razširiti prepričanje o notranji praznoti banke-rotne socialne demokracije. Kar se tiče katolikov, lahko rečemo, da so dosegli naravnost sijajne uspehe, ako se upošteva, da so začeli delati šele v zadnjem trenutku. Od 50 kandidatov so jih brez posebnega hrupa spravili 30 v parlament in pri tem so šc štiri petine svojih moči porabili za to. da so preskrbeli liberalnim kandidatom z katoliškim minimalnim programom proti reformi zakona in svobodni šoli 200 sedežev v zbornici. Brez posredovanja katolikov bi ta volilni boj popolnoma drugače izpadel za Giolittija. V bodoče pa bo vpliv katoličanov na. javne razmere odvisen od priprav v socialnem in političnem oziru, da si bodo lahko pridobili sadove splošne volilne pravice. Gre se za to, da se mesto starih konservativnih izvršujejo krščanska socialna načela na podlagi en-ciklikc »Herum novarum«. Stranka na taki podlagi bi imela v Italiji gotovo bodočnost. Državni zUor. D u n a j, (j. novembra. Včeraj jc ministrski predsednik grof Stiirgkh v seniorskem konventu izjavil, da hoče v torek koncem seje odgovorili na interpelacijo čeških agrar-cev, radikalcev in socialistov glede upravne komisije. Interpelantom ni na tem, kaj bode vlada odgovorila, ker si odgovor vsak sam lahko napravi; ampak iščejo le prilike, da govore skozi okno na ulico. Četudi je upravno sodišče proglasilo ces. patent, s katerim je bila ustanovljena upravna komisija za zakon, vendar prevladuje javno mnenje, da ne soglaša z državno ustavo. Zakonite so take naredbe le na podlagi § li., ki pa v tem slučaju ni bil uporabljen. Sicer je pa to vprašanje le za doktorat, ker s praktičnega stališča .je upravna komisija povsem umestna in upravičena. To uvidevajo tudi mladočeški in nemški poslanci, ki se ne ogrevajo za razpravo, v kateri bodo neposredno in-teresovani poslanci mlatili le prazno slamo. Dr. G r o s s se je včeraj tudi odločno uprl vsaki razpravi v zbornici, iu pridružil se mu je poslanec Fink v imenu krščanskih socialcev. Ker se včeraj lconvent ni mogel zediniti, bode v torek zbornica odločila. Jugoslovani, Poljaki in Rusini bodo pač glasovali za otvoritev razprave že zato. da označijo vvo.je stališče glede jezikovnega vprašanja. To ni pereče samo na Češkem, marveč še v višji meri drugod. Rusinska obstrukcija. Sicer pa je »punetum saliens« vsega položaja v zbornici finančni načrt, ki ga .je ustavila rusinska obstrukcija. Danes jc rusinski poslanec Lukasze-wicz dve uri dokazoval, da Bukovina nujno potrebuje novih dohodkov Iz finančnega načrta za razne melioracije, učiteljske plače itd. Bukovina ima danes najvišje doklade na direktne davke in vendar mora delati dolgove, da pokriva redne izdatke. Toda tucli bu-kovinski Rusini podpirajo svoje gali-ške rojake v boju proti Poljakom za opravičene zahteve. Ker se doslej še ni posrečil kompromis, je bila današnja seja kratka, da morejo še nocoj Poljaki in Rusini odpotovati v Lvov, kjer ces. namestnik dr. Korytowski prede nit do kompromisa. Večina poljskih poslancev sc .je sprijaznila s kompromisnimi predlogi, le Podoljci se še ustavljajo, ker so v nevarnosti njili postojanke v rusin-skem ozemlju. Upanje ni šc splavalo po vodi, da. sc posreči kompromis. V vsakem slučaju pa zbornica nadaljnje svoje seje do srede decembra že zaradi državnega proračuna, ki leži na policah. Sicer je izključeno, da zbornica reši redni proračun za prvo polovico bodočega leta, vendar pa bode vlada zahtevala vsaj provizorij. Začetkom današnje seje jc rusofilni poslanec Kurylowiez priporočal prijateljstvo z Rusijo. Ukrajinski, poslanci so pa začeli kričati: Carjev hlapec! Izdajalec! Rus nima pravice govoriti v tej zbornici! Ruski rublji! Plačan, ogleduh, renegat, policaj! — Češki radikalci Fresl, C.hoc, Lisy in Esner so odgovarjali: Ali je lo slovanska solidarnost! Puslite ga govoriti! — Rusinski poslanec Budzyno\vski skoči li Ku-rylowiczu in mu iztrga rokopis govora. Poljski kmet Dobija pobere papirje in .jih izroči Kurylowiczu. Poljski socialist dr. Diamand: Sram vas bodi, ker čestitate carjevemu hlapcu. Govoril je še italijanski socialist Battisti, ki je zahteval italijansko univerzo in avtonomijo za Južno Tirolsko. Izseljenci. Danes .je proračunski odsek razpravljal o poročilu pododseka za izseljevanje. Poročevalec dr. S t e i n \v e u-der je poročal o dolgotrajnih razpravah v pododseku. Vlada je letu 1908. do- volila koncesijo kanadski družbi, toda le za glavno agenturo na Dunaju. Začetkom tekočega leta pa je družba z dovoljenjem trg. ministrstva ustanovila razne agenturo v posameznih deželah pocl kontrolo vladnih organov. Ustanovila je tucli direktno zvezo s Trstom, Vlada je dovolila to zvezo s pogojem, da družba prevaža tudi razno blago. S tem pa se .je pomnožilo število izseljencev do 130.000 oseb samo iz Avstrije. Ako računamo, da vsak izseljenec porabi do pristanišča povprek 50 kron, zaj vožnjo preko morja pa 150 kron, znašajo izdatki nad 20 milijonov, s katerimi Avstrija podpira skoraj izključno le nemške parobrodno družbe. S tem Avstrija podpira na svoje stroške tudi nemško trgovino. Uvaževanja vredno je tudi dejstvo, cla se. večina izseljencev v Kanado ondi stalno naseli in so torej izgubljeni za staro domovino. Vendar pa ne smemo prezreti, cla tucli ostale nemške paro-brodne družbe le dobiček iščejo od avstrijskih. izseljencev, med katerimi je. mnogo vojaških ubežnikov, največ iz Galicije in Dalmacije. Zato je vojaška uprava odločno posegla vmes. da za-brani uhajanje nabornikov. Čudno je le to, da je moral šele Griinhut opozoriti vojno ministrstvo na stvari, ki sc dogajajo že leta in leta. Letos je kanadska družba ocl novega leta do 1. oktobra prepeljala preko Trsta in Antverpna lo 11.864 izseljencev, ostale nemške paroi brodne družbe pa 412.319 oseb. Dr. Steimvender tucli naglaša, da mnogi doma ne najdejo kruha in so torej prisiljeni iskati ga v tujini. Izseljevanja torej ne bode mogoče ustaviti, pač pa je dolžnost poklicanih faktorjev, cla zatro zapeljivo agenturo in izseljencem zago-tove potrebno varstvo doma, med vožnjo in v tujini. Nedopustno pa je, da Avstrijci s svojim denarjem podpirajo tujo politiko na škodo domače produkcije. Mnogi beže v tujino ne toliko iz strahu precl vojaško službo, ampak ker jih lakota sili. Ivonečno predlaga clr. Steimvender resolucijo, naj vlada ščiti izseljence precl kartelom, ki izkorišča ubogo ljudstvo, in strogo zasleduje nezakonite obliko in sredstva raznih agentov. Poslanec S t a p i n s k i je opravičeval svojo stranko, ki v Galiciji pospešuje izseljevanje. Mnogi gališki kmetje so še danes le tlačani graščin in so prisiljeni v tujini iskati dela in jela. Istimi je, trdi govornik, cla so mnogo na boljšem ravno oni gališki okraji, odkoder se izseljuje največ ljudi. V Ameriki vsak delavec boljše živi, nego premožen kmet v Galiciji. V stari domovini ima le to prostost, da. ves svoj z a s 1 u ž c k z a p i j c 11 a ž g a 11 j u. V: tem oziru je tudi vlada sokriva. ker vsa njena skrb je, da vpliva na vsake volitve v korist veleposestnikov. Okrajni glavarji v Galiciji naj skrbe tucli za ljudski blagor in s tem bodo omejili izseljevanje. Nemogoče jc možem clo 36. leta starosti prepovedati izselitev, ker ljudske koristi so nad vojaškimi. Ako bi kdo predlagal, na j sc moškim v starosti 20 do 2rt let prepove izselitev, drugim pa dovoli, bil bi zopet izdajalec domovine. — Drugi teden bode odsek nadaljeval razpravo. Iz odsekov. Obrtni odsek je danes nadaljeval razpravo o krošnjarskem zakonu. Socialni demokrat H e u 111 a n n. ki je pričel svoj govor že junija, je končal sinoči po deveti uri. Več sej je sani izrabil za prosto krošnjarstvo. Po njegovi sodbi ne bodo obrtniki imeli najmanjšo koristi od tega, ako vlada popolnoma za I it krošnjarstvo. Vseh krošnjarjev je bilo lani v Avstriji okoli 15.000, med temi nekaj tisočev z Ogrskega. Ti kros-njarji pa raznašajo izdelke tovarniške in domače industrije v kraje, ki so oddaljeni ocl svetovnega prometa. Pravo zadenemo, ako rečemo z vladnim zastopnikom dr. Miillerjem, ki je danes odgovoril Reutnannu; Pretirana jo trditev, da krošnjarji uničujejo obrtnike, kakor je pretirana svobodna konkurenca, pri kateri zmaguje lc kapital. So kraji, koder se more prebivalstvo preživljati le s krošnjarstvom. In te mora zakon ščititi v boju za vsakdanji kurh. V j u s t i č n e m odseku so bili danes burni prizori. Dr. Henner je predlagal nezaupnico justičnemu ministru dr. Hochenburgerju, ker je grajal sodnika dr. Estela, češ, da je v neki razpravi. pristransko in žaljivo postopal proti častniku, ki ga je natakar tožil radi žaljenja časti. Poslanci dr. Neumann, Lisie\virz, Kurylo\vicz, Dnistrianski, dr. Ofner in dr. Kerner so podpirali dr. Rennenjev predlog. Večina v odseku pa je bila proti predlogu, ker ni bila ta stvar na dnevnem redu. Načelnik dr. Waldner pa je odklonil vsako glasovanje, češ, da to vprašanje ne spada v delokrog odsekov. Vsled tega je nastal tolik krik. da je dr. VValdner zapustil odsek in šel poročat ministru o dogodkih. .V prihodnji seji bode dr. Hochenburger zagovarjal svoje stališče. Predlogi naših poslancev. V današnji seji poslanske zbornice /e vložil poslanec Gostinčar dva nujna predloga za podpore po toči poškodovanemu prebivalstvu v občini Št. Jošt in Horjulj (Vrzdenec) ter v Rakitni. Z juga. Podpora katoliškim duhovnikom v Srbiji. Iz Belgrada poročajo: Ministrski svet je sklenil na predlog prosvetnega ministra, da se bo katoliškim duhovnikom v novih krajih izplačevala mesečna denarna podpora v višini, kakor so jo prejemali pod turško upravo od strani interesiranih držav. Vsem okrožnim blagajnam v novih krajih go že izdani potrebni odloki. Nova balkanska zveza. Novi grški zastopnik v Petrogradu je nekemu so-trudniku »Rječi« o novi balkanski zvezi izjavil: Zdaj obstoja le med Grško in Srbijo formelna zveza. Samoobsebi umevno pa živimo v prijateljstvu z Rumunijo in s Črnogoro, ker so vsled zadnjih dogodkov naše koristi identične. Vprašanje formclne zveze z Rumunijo in s Črnogoro še ni končno rečeno. Konštantinska slavnost. Ker se za Avgust določena proslava 16001etnice milanskega edikta radi vojnega stanja ni mogla vršiti, je niški škof Dositej predlagal prosvetnemu ministru, naj se proslava priredi 23. novembra v Nišu. Krematorij v Belgradu. Tudi med Srbi je ljudi, ki nimajo važnejšega posla, nego misliti na svoje posmrtne ostanke; društvo »Ogenj« bo na svojem letošnjem občnem zboru predlagalo, da se v Belgradu zgradi krematorij. Srbsko - črnogorsko mejno vprašanje rešeno. Iz Belgrada nam brzo-javljajo: Med Srbijo in Črnogoro se jc dosegel sporazum glede meje, ki pojcle čez Metohijo med reko Rakošo in Glino do belega Drina, kjer se stekajo tri meje: srbska, albanska in črnogorska. Črnagora dobi poleg Plevlja in zahod-ue Metohije tudi Djakovico. Obletnica osvobojenja. Iz Belgrada nam brzojavljajo: V Prizrenu so včeraj svečano proslavili obletnico osvobojenja. Podružnice srbske narodne banke. Iz Belgrada smo prejeli brzojavko: Razen filialk v Bitolju in Skoplju otvo-ri narodna banka svoje podružnice še v Prizrenu, Kragujevcu, Nišu in Va-Ijevu. Srbija še ne bo demobilizirala. »Tribuna« je izvedela, da se demobili-zacija ne bo izvršila pred upostavo diplomatičnih razmerij z Bulgarijo in predno ne bo ponehalo gibanje bulgarskih čet čez mejo. Kandidat za albanski prestol princ Viljem Wied izjavlja v »Munchner Neueste Nachrichten« oficiozno, da sprejme albanski prestol le, če albansko ozemlje zapuste ptuji vojaki. Srbska skupščina je dne 6. t. m. z 72 proti 26 glasovom sprejela adreso na kralja v obliki, ki jo je večina predlagala. Novi avstro • ogrski poslanik v Belgradu. Za avstro - ogrskega poslanika v Belgradu jc imenovan dosedanji naš poslanik na Cetinju Vladimir baron Giesl. Dosedanji poslanik Ugron se prideli zunanjemu ministrstvu na Dunaju. Avstro - ogrski poslanik na Cetinju jc postal Eduard Otto. Dosedanji avstroogrski poslanik v Belgradu Ugron je poklican v zunanje ministrstvo na Dunaj. Razžaljeni Srbi ob Bogdanovičevem pogrebu. »Neues Wiener Abendblatt« piše: poročalo se je, da so bili srbski delegati ob pogrebu patriarha Bogda- novima nekoliko nevoljni, ker niso bili primerno sprejeti. Če je to res, se to pojasnjuje, ker jo Srbija, kakor je lo di-plomatična navada, odposlanje delegatov tako pozno naznanila, da ni bilo več mogoče krajnih oblasti primerno poučiti. Albanski begunci na srbskih tleh. »Piemont« poroča, cla jo zadnje dni pribežalo mnogo albanskih družin v Srbijo, ker da vladajo v Albaniji anar-ubežnike prijazno sprejela, hične razmere. Srbska oblastva so Kolera v Srbiji. Sedaj je v Srbiji samo še 2? slučajev kolere. Rumunsko - srbski most čez Dona« vo. Te dni sc snidejo srbski in rumun-ski tehniki, da določijo podrobnosti glede novega mostu čez Donavo, ki bo vezal Rumunijo in Srbijo. Dotična državna pogodba je že podpisana. Srbija za nove kraje. Artiljerijska šola se premesti iz Kragujevca v Skoplje. Srbska skupščina. Skupščina bo zborovala bržkone do konca novembra, kajti proračun za vojsko prej ne bo sprejet. Poleg tega pride na vrsto menda tudi zakon o preskrbi invalidov. Odlikovanje angleškega podadmi-rala Burneyja. Angleški kralj je imenoval podadmirala Burneyja za njegovo zaslužno delovanje v Skadru vitezom reda sv. Mihaela in Jurja. Zemunčani proti avstrijskemu pa-robrodnemu društvu. Prizadeti prebivalci v Zemunu so razširili z latinico pisan poziv na ljudstvo, naj bojkotira parnike avstrijskega parobrodnega društva, ker isto ne daje na razpolago zadostno število parnikov za promet z Belgraclom. Društvo je tudi zvišalo vozne cene. Bojkot se razširi tudi na prevoz blaga. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu, Ugrou, se je te dni po trimesečnem dopustu vrnil na svoje mesto. Načrti za železniško progo Skoplje— Bitolj so odobreni; s trasiranjem se začne še pred zimo. Srbi učitelji in vojaška služba. Poslanec Kostadinovič s tovariši je v skupščini stavil predlog, da se vsi učitelji oproste vojaške dolžnosti. Za regulacijo Drine so v narodnogospodarskem ministrstvu v Belgradu napravili proračune in načrte. Za izdelavo srbskih narodnih noš iz dobe Nemanjičev se je v Belgradu sestavil poseben odbor, v katerem so zgodovinarji, etnografi in slikarji. Kostime bodo rabili za uprizoritev nekaterih narodno-zgodovinskih dram v kralj, belgrajskem gledališču. Na grob slov, aviatika Rusjana v Belgradu so tamošnji Slovenci na Vseh svetnikov dan položili venec. Nemška industrija na Balkanu. Nemška industrijska zbornica je v nove srbske kraje odposlala posebno odposlanstvo, da prouči gospodarske razmere. Odposlanstvu je dodeljen tudi uradnik nemškega ministrstva za narodno gospodarstvo. Srbski delegat pri grško-turških pogajanjih. Za srbskega delegata pri grško-turških pogajanjih je imenovan Andra Djordjevič, bivši minister, ki je že dospel v Atene. Solunsko židje se trumoma selijo v Srbijo, ker je v Solunu močno pritisnila trgovinska kriza in se je vsaka kupčija ustavila. Tovarno za železniške vozove namerava v Nišu zgraditi neki konzorcij. Srbsko-turška pogajanja. Srbska vlada je obvestila Porto, da se glede muftijev in vakufa v Srbiji ne bo preje pogajala, dokler Turčija ne sklene de-finitivnega sporazuma z Grčijo. Ker se pa grško-turška pogajanja zavlačujejo, je srbska vlada siaročila državnim bia-gajnain, da okrožnim muftijem izplačujejo redno mesečno podporo v višini njih .plač, da bi muftijske družine ne zapadle bedi. Cene kruha v Belgradu. Belgraj-ska mestna občina je izbrala komisijo, ki bo na podlagi žitnih cen in drugih vnerodajnih okolnosti določala cene kruhu v Belgradu. Srbskim dijakom na inozemskih poljedelskih visokih šolah bo srbska vlada izplačevala redno mesečno podporo, da bodo čim prej dovršili naupe in dohiteli, kar so zamudili vsled vojne. Polovične vozne cene za prevoz živil in živinske krme je dovolila srbska vlada tudi za bodoče leto za tiste kraje, ki so trpeli vsled ujme in slabe letine. Srbska perutnina v Italiji. Te dni se jc iz Srbijo, preko Soluna poslalo v Italijo več vagonov živih piščet iu puranov. Hipotekarno banko v Srbiji s 50 milijoni glavnice snuje skupina inozemskih kapitolistov. štirivoglat kovan denar uvedejo na Nizozemskem. Izvoz srbske živine preko Soluna. Ministrski svet je sklenil ukiniti ka- ranteno za izvoz srbske živine preko Soluna. Ruski konzul v Skoplje, Zobačov, velik prijatelj in podpornik srbskega naroda, jc prestavljen na Kreto. Srbija v slučaju nove grško-turške vojne. »Malin« poroča iz Peterburga, da so srbski uradni krogi naznanili ruski vladi, da Srbija ne bo mogla ostati nevtralna, ako bi se iz najnovejše grško - turške napetosti izcimila nova vojna. Srbija se hoče za vsako ceno izogniti možnosti, cla bi so. nahajala osamljena napram zmagujoči in maščevalni Turčiji. Ruska vlada vpliva v Carigradu pomirjevalno in si prizadeva, da bi porta odobrila mirovno pogodbo z Grško. 10 tisoč beguncev v Skadru. število beguncev, ki so sc zatekli v Skader, presega 10 tisoč. Pomožni odbor, ki mu načel j ujeta avstro-ogrski in italijanski konzul, deli tem revežem, ki se nahajajo v obupnem stanju, dan na dan živež. Darovi za družine vojnih obvezan-cev v Srbiji. Glavni odbor za podpiranje družin vojnih obveza,nccv v Belgradu je doslej prejel 796.000 dinarjev darov, izdal pa 485.000 dinarjev. Te dni izda v isti namen še 200.000 dinarjev v mejah Stare Srbije in 50.000 dinarjev prebivalcem v novih krajih, ki so trpeli vsled navala Arnavtov. K al Danski UMlMm Kneza Wiedo. (Od frančiškanskega patra Ambroža Marlaskay.) Glasom časniških poročil sta tako Avstro-Ogrska kakor Italija vzeli na znanje kandidaturo protestantskega kneza Wieda kot oficielno kandidaturo na albanski prestol; Nemčija se o tem vprašanju še sploh ni oficielno izjavila in sile trojnega sporazuma molče kot grob. V koliko so te časniške vesti resnične in avtentične, se ne da natančno dognati. Za nas Albance je to vprašanje — kar je samoposebi razumljivo — največjega pomena in važnosti. Ne bi radi verjeli, da je kandidatura protestantskega kneza že fait accompli. Po našem mnenju protestantski knez v Albaniji ni prava oseba na pravem mestu. Pri nas v Albaniji imamo pripadnike treh ver: Katoličane, mohamedance in pravoslavne; pojm protestant je pri nas popolnoma neznan. Mi se le bojimo, da si knez, ki ne pripada nobeni deželnih ver, ne bo mogel pridobiti dovolj avtoritete, da bi v celi deželi užival popolno in splošno spoštovanje in ugled. Turški knez je bil za nas iz političnih in drugih vzrokov a priori izključen, pravoslaven pa že zato nemogoč, ker so pravoslavni pri nas v brezpomembni manjšini. Ostal bi torej le še katoliški knez; proti temu pa je — vsaj kakor se sliši — vložila svoj veto Italija. Zakaj? Nekateri Italijani mislijo, da bi katoliški knez vse preveč podpiral avstro-ogrske koristi. To naziranje je pa zmotno. Če bi bil kak katoliški knez kralj v Albaniji, bi postal avstro-ogrski protektorat brezpredmeten; če bo pa bodoči albanski vladar protestant, ni izključeno, da bi Avstro-Ogrska slejkoprej ne vztrajala na svojem protektoratu nad albanskimi katoličani, Pa ne samo katoliški, marveč tudi mohamedanski Albanci so za katoliškega kneza na albanskem prestolu. Cela vrsta turških velikašev — celo Esad paša — sc je izjavila, da bi bilo imenovanje katoliškega kneza najprimernejša, najmodrejša in najsrečnejša rešitev položaja. Toda tudi brez ozira na razpoloženje velikega dela albanskega ljudstva, ki se v celoti zavzema za katoliškega kneza, — je imenovanje protestantskega kneza na albanski prestol smatrati za pogrešek, ki se bo prej ali slej grozovito maščeval. Kljub vsej dobrohotni objektivnosti in nepristranosti protestantski knez ne bo nikdar mogel zatajiti sebe in svoje vere. On bo — to je v bistvu stvari same — lahko dostopen protestantskim vplivom, obdal se bo s protestantskim dvorom in bo za protestantizem delal propagando ali pa vsaj dobrohotno dopuščal, da jo bodo delali drugi. Imeli bi potem v deželi še četrto vero — namreč dvorno vero, in kakšne zle posledice bi se iz tega lahko rodile, ni težko predvideti. Saj je res, da v tem vprašanju Albanci sami nismo brez krivde, ker smo celo stvar prepustili Evropi, namesto da bi se bili takoj javili in jasno in glasno povedali svoje želje. Vendar pa še ni prepozno. Sedaj se v celi Albaniji in celo med moha-medanci pojavlja močno gibanje za to, da se za deželo zahteva katoliški knez. Rim in Dunaj, ki sta doslej za nas toliko storila, se bosta gotovo ozirala na le naše želje in nam dala kneza, pod katerim bomo mogli postati srečni in močni. Ne verski fanatizem, ne versko na-sprotstvo, marveč edino lc blagor in bodočnost Albanije zahtevata katoliškega kneza. iiiitelMžifiliiie: lite! ilnlaia Slmien I Dnevne novice. r »Slovenski liberalizem v pravi luži«. Knjižico pod tem nkslovom je izdalo »Obrambno društvo« v Ljubljani in jo danes razpošlje v nekaj izvodili č. župnim uradom po Kranjski. Posamezen izvod te času primerne brošu-rice velja s poštnino vred 30 vin., pri večjem odjemu se zaračuna izvod po 20 vin. Naročila naj se izvolijo poslati na »Obrambeno društvo«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Posamezni izvodi se dobe tudi v »Katoliški bukvami«. --i- Volilno gibanje. V sredo 5. t. m. se je vršil volilni shod v Kokrici pri Kranju. Na shodu, ki so se ga udeležil vaščani v obilem Številu, sta poročala kandidat za kmečko skupino v tem okraju, bivši poslanec Zabret in prof. Marinko. Somišljeniki, prirejajte take shode po vaseh v velikem številu I Čimveč jih bo,_ tem lepši bo uspeh. r Liberalci za »Završmco«. »Slovenski Narod« piše pretekli torek, št. 253.: »Največji nasprotnik »završniške« električne centrale mora potrditi, da je danes vsako zdravilišče nemogoče, ako nima električne luči in moči za razne tujske naprave. Hvaležni bomo Blejci deželnemu odboru, da nam bo dal možnost nuditi tujcu moderno napravo luči.« Tako se je končala torej ta velikanska gonja proti električni centrali na Završnici s tem, da liberalci sami priznavajo, da ima deželni odbor prav in da mu bodo liberalci še hvaležni za električno centralo. Dolgo časa je bilo treba, da je »Slovenski Narod« slednjič vendar enkrat prišel na jasno! Občni zbor Kmečke zveze okraja Postojna—Senožeče, V nedeljo, 9. t. m., ob 3. uri popoldne se vrši redni občni zbpr Kmečke zveze za sodna okraja Postojna in Senožeče v Št. Petru na Krasu. v hranilničnih prostorih s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva.. 2. Volitev odbora, 3. Slučajnosti. -4. Poročilo o deželnem zboru; poroča dr. VI. Pegan. 5. Poročilo o državnem zboru; poroča dr. Ign. Žitnik. — Odbor ima ob 1. uri istega dne in na istem prostoru odborovo sejo, katere naj se udeleže vsi odborniki. — Zborovanja naj se udeleže vsi člani in vsi prijatelji Kmečke zveze! + Solidarnost Jugoslovanov s Čehi. Seja Hrvatsko-slovenskega kluba je sklenila, da bo klub pri debati o češkem vpra-šanju v zbornici poslancev postopal solidarno s Čehi. Pri tej priliki bo govoril klubov član poslanec Grafenauer. 4- Za slogo med pravaši. Iz Zagreb* poročajo: Obe pravaški stranki v Zagrebu se pripravljata za vrhovni strankarski zbor. Prihajajo vesti, iz katerih se da sklepati, da bodo na shodu' mnogi ugledni pravaši z dežele zahtevali luzijo ali pa vsaj kompromisno delovanje obeh skupin za časa volivne dobe. — Duhovniki semiške dekauije imajo konferenco sodalitatis ss. Cordis Jesu v sredo, t, j. 12. novembra, v Semiču. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Vljudno se vabijo vsi, tudi nečlani. — Kocianov oče umrl. Dne 31. m m. je umrl v Ustju na Orlici sredi svoje goreče pedagogične delavnosti znani pedagog g. Julij Kocian, oče tudi ljubljanskim krogom znanega virtuoza Ja-roslava Kociana, brat veletrgovca z vinom in posestnika Karla Kociana ter skladatelja in kornega ravnatelja Petra Kociana. Smrt je doletela tega odličnega učitelja uprav v tenutku, ko je svojim uČenikom v Ustju na Orlici predaval. Rajni se je rodil 1851. 1. v Ustju na Orlici iz stare rodovine Kocianov. Umel si je pridobiti srca onih, ki jih je učil in sploh vseh, s katerimi je prišel v dotiko. — Iz veterinarne službe; Deželni veterinar Andrej Poberaj v Vipavi je imenovan za vet. asistenta pri veterinarnem oddelku c. kr. namestništva v Trstu. — Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Elizabete Pečar je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Palčju Leopol-dina Novak, bivša prov. učiteljica v Ledinah. — Praktično razstreljevanje skal in starih hrastovih štorov z najnovejšim razstreljivom v svrho spremnit-ve posekane obsežne hoste v vinograd in sadovnjak, se bo v velikem razkazovalo v nedeljo dne 9. t. m. med 9. in 10. uro popoldne na Trški gori nad Krškim v bližini cerkve Sv. Jožefa. Tem poskusom prisostvuje lahko vsakdo, ki se za to uspešno in obenem tudi interesant-no razstreljevanje zanima, ker s pomočjo posebne vžigalne vrvi je mogoče vse naboje naenkrat vžgati. — Uspehi nabiranja darov za av» slrijsko zračno brodovje. Dunajski listi poročajo o nezadovoljnosti dvornih krogov z malim uspehom nabiranja darov? za avstrijsko zračno brodovje. Nabralo se je. tekom enega leta le nekaj stotisočev kron. Prispevali so večinoma veleindustrijci, visoko plemsivo in nekaj denarnih zavodov,••Ljudsi.vo samo je dalo lc malo. »Neues Vviener Juur* nal« se temu dejstvu ne čudi v državi, kjer je tako slabo preskrbljeno za bolnike in za ljudi brez strehe. Liberalna »Zveza dramatičnih društev«. Kakor obče znano, ni storila »Zveza dramatičnih društev« s sedežem v Ljubljani od ustanovitve do sedaj še ničesar. Zaraditega so vsa spod-nještajerska društva, ki gojijo dramatiko, sklenila na sestanku clne 1. novembra 1. 1. v Mariboru, daj se Zvezm odbor pozove, da sklice meseca decembra 1913 občni zbor in ga 14 clni preje objavi v listih. Izvoliti hočejo nov odbor. — Imenovan je za polkovnika artilerijskega polka št. 10 Friderik Sirca, ki jc znan v slovenskem glasbenem svetu pod imenom Kislo Sa-vin. — Razpuščeno zborovanje poštnih aradnikov. Dne 4. t. m. sc je vršil na Dunaju v takozvani »Volkshalle« shod dunajskih poštnih uradnikov in uslužbencev, ki se ga je udeležilo nad 3000 oseb. Na shodu sc jc govorilo proti zavlačevanju malega finančnega načrta. Ko je govoril predsednik državnega društva poštnih in brzojavnih uslužbencev Jackl, da je specielno avstrijska sramota, da sc vrši shod za shodom državnih nastavljencev, a da niti najmanjšega sočutja ne pokaže, jc vladni zastopnik policijski komisar dr. Sterber prekinil govornika. Ko so zborovalci proti temu protestirali z burnimi »fej« klici, je vladni zastopnik shod razpustil, kar pa jc povzročilo pravi vihar ogorčenja. Poslanci, ki so sedeli v prvih vrstah, so skočili s sedežev in protestirali energično proti razpustitvi slioda. Poslancc Zencker jo sestavil kratki zapisnik o tem razpustu, ki se je z dovoljenjem vladnega zastopnika tudi prebral, vendar se pa ni. hotel nanj podpisati vladni zastopnik. Predsednik nadoficijal Pauern-feindt je nato pozval zborovalce. naj sc mirno razidejo, predno posreduje policija. Temu pozivu so se zborovalci tudi odzvali in počasi zapustili dvorano. — Stavka na visoki šoli. 5. t, m. so pričeli stavkali dijaki češke tehnike v Pragi zaradi nedostatnih učnih prostorov. Stavkati hočejo toliko časa, da se jim preskrbe primerni prostori za študije, ■— Nezgoda, llletnega posestniko-Vega sina Franceta Pristavca je domače žrebe v hlevu tako brcnilo v glavo, da mu je izbilo vse zgornje in spodnje zobe in preklalo ustnice. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. r— Napad. Dne 26. m. m. je 291et-nega posestnikovega sina Franceta Jakopina iz Studenega, okraj Lož, ko je šel okoli 10. ure zvečer domov, zavrat-no napadel na občinski poti med Glino in Studenem neki človek ter ga s kolom tako udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Ko se je Jakopin čez nekaj časa zavedel, se jc splazil do kmečke hiše, odkoder so ga spravili domov. Jakopin ima razbito lobanjo, izgubil bo bržkone popolnoma sluh in tudi morebiti ne bo več okreval. Dejanja jc sumljiv neki 29 let star fant, s katerim je poprej popival v neki gostilni. Orožništvo je osumljenca areto-valo in izročilo sodišču. — Izseljenci se vračajo. Iz Inomo-sta poročajo. Semkaj se je iz Amerike vrnilo dvesto izseljencev, večinoma doma na Gališkem in Hrvaškem, ker niso onkraj oceana mogli najti dela. — Izseljevanje hrvaških učiteljevi Zadnji čas je popustilo 500 učiteljev na Hrvaškem svoje službe ter se podalo deloma v Srbijo, deloma na Bulgarsko V nove službe. — Žrebanje razredne loterije se bo Vršilo javno na Dunaju, in sicer za prvi razred dne 12. in 14. novembra, za drugi razred 10. decembra 1913, za. tretji razred 14. januarja, za četrti razred 11. februarja in za peti razred od 10. marca do 7. aprila 1914. — Roparski umor. 3. L m. je 50letni hlapec Škerjanc po nalogu svojega gospodarja, trgovca Čehovina v Senožečah, peljal v Trst voz sena. Ko jc seno oddal, se je Škerjanc z vozom vrnil proti domu. iToda zvečer so prišli v Senožeče samo konji s praznim vozom, hlapca pa ni bilo nikjer. Takoj so ga §Ii iskat in ga našli v cestnem jarku nezavestnega s težko rano na glavi Prenesli so ga domov, kjer jc pa kipih takojšnji zdravniški pomoči kmalu umrl, ne da bi se bil zavedel. Dognalo sc jc, da mu je bil denar, ki ga jc prejel za seno, uropan. O roparskem morilcu manjka doslej vsaka sled. — Danes se nam o tem še poroča: Doslej niso mogli zaslediti tolovajev, ki so na Senožeški ccsti umorili in oropali voznika Škrjanca. Sumi sc, da sla bila dva roparja. Plen ni mogel biti posebno velik, ker jc bil Škrjanec izkupilo za prodano seno v znesku 800 K v Trstu izročil sinu svojega gospodarja, ki se jc peljal 7. drugim vozom v Senožeče. Škrjanc je menda na vozu zaspal in so ga v tem stanju omotili s kamenom ali kolom, potegnili z voza, umorili in oropali. — Izjavi. Odbor »Društva absolventov kranjskih kmetijskih šol« je sklenil v svoji od borovi seji dne 26. oktobra 1.1. izjaviti, da ni v stiku z dopisom v »Slovenskem Narodu« pod naslovom: »Iz deželne bikoreje« niti odbor, niti kak član odbora, ter da odklanja vsako odgovornost za priobčeno notico. — V Vižmarjih, dno 1. novembra 1913. — Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol. — Ivan Pipan, t. č. predsednik. — Jožef Jenko, t. č. tajnik. — Poroka med ameriškimi Slovenci. V Čikagi se jc poročil Jožef Omerza, doma iz Zdol pri Brežicah, s Kristino Novak iz Zakota pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem, — Usoda slovenske izseljenke. Ameriški listi poročajo: Prve dni meseca oktobra t. 1. se je napotila v Ameriko 18lelna Nežika Gorenc, doma iz vasi Mahorovec pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Na potovanju v obljubljeno deželo jo je spremljal njen zaročenec Frank Udovč iz Sheboy-gana, Wis. Nameravala sta se takoj po prihodu v Ameriko poročiti. Nesreča pa je hotela, da je Nežika že takoj drugi dan potovanja obolela na parniku »Savoie«, in sicer za pljučnico. Po prihodu v New-York dne 11. oktobra so jo takoj prevedli v karantensko bolnišnico. Bolezen je postajala vedno hujša kljub zdravniški pomoči, in dne 20. oktobra je umrla v imenovani bolnišnici. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. Umrla je v Clevclandu, O., Ivana Križmanič. Prišla je z možem in svojim pol leta starim olrokom iz stare domovine šele pred nekaj tedni. Pokojniča je doma iz Loke pri Divači. — Umrl je Jakob Pet-kovšek v Cle Elum, Wash., rodom iz Za-plane pri Vrhniki. — V Butle, Mont., je umrl rojak Jožef Turek, doma iz Tanče-gore pri Črnomlju. — Nesreče med ameriškimi Slovenci. Ubilo jc v Frontieru, Wyo., v rovu rojaka Jožefa Remica. Bil je zaposlen pri zaviralnem stroju in se je vsedcl nasproti stebra, za kojim je bila pritrjena železna vrv za vozove spuščati. Steber se je izruval in je telebnil Remica s tako silo po glavi, da je bil na mestu mrtev. Doma je bil iz Gore pri Šmartnem na Sp, Štajerskem. Zapušča v starem kraju žalujočo ženo in sedem ne-dorastlih otrok. Star je bil 40 let. — Ponesrečil jc v W. Winfield, Pa., rojak And. Bakša. Zjutraj je šel zdrav na delo, okoli dveh popoldne ga je pa prijela kara tako nesrečno, da mu jc strla levo nogo. — V La Salle, 111., se je v premogokopu ponesrečil pri razstreljevanju premoga rojak Josip Čertalič. Roko ima trikrat zlomljeno, razen tega ima pa tudi več manjših poškodb. — Ponesrečil je v South Amahi, N., rojak Frank Kompare, rodom iz Metlike. Odrezali so mu nogo. — Slovenski koncert na Dunaju. Koncert v prid podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju se vrši pod pokroviteljstvom dr. M. Ploja v sredo, dne 12. novembra 1913, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »pri pošti« (I. Fleisch-markt, Drachengasse). — Sodelujejo: pia-nistinja Claire Fiedlcrjeva, konservatori-stinja Cirila Medvedova (alt), konservato-rist Anton Neffaf (spremljevanje), konser-vatorist Josip Rijavec (tenor) in konserva-torist Ivan Trost (gosli). — Vspored: 1. Fr. Liszt: St. Fran^ois de Paui marchant sur les flots. — Claire Fiedlcrjeva. — 2. a) Dr. G. Krek: Predsmrtnica; b) J. Brahms: Popotnik. — Cirila Medvedova. — 3. H. Wie-niawsky: Romanca in a la Zingara iz D-mol koncerta. — Ivan Trost. — 4. a) J. Ravnik: Pozdrav iz daljave; b) A. Lajovic: Svetla noč (rokopis); c) A. Lajovic: Serc-nada; d) dr. G. Krek: Misli; e) dr. G. Krek: Moč mi daj, moj Bog. — Josip Rijavec. — 5. Fr. Liszt: Rhapsodie hongroise No. 12. — Claire Fiedlerjeva. — 6. C. Saint-Saens: Arija Dalile iz opere »Samson in Dalila« (II. dejanje), — Cirila Medvedova. — 7. a) F. Chopin: Nokturna Es-dur op. 9; b) F. J. Gossec (1734—182.9): Gavota. — Ivan Trost. — 8. a) G. Puccini: Arija Rudolfa iz opere »La Boheme«; b) G. Verdi: Romanca Radamesa iz opere »Aida«. — Josip Rijavec. — Besedilo se dobi pri blagajni. — Cene: Sedeži I.—V. vrste 5 K, VI,—X. vrste 3 K, XI,—XVIII. vrste in na galeriji 1 K 50 vin., stojišča 1 K, akademiki 60 vinarjev. Zanimive slovKe visoKošolcev v Avslriji. Visokošolci vseli dunajskih visokih šol nameravajo bodoči teden en dan stavkati, dn protestirajo, ker so naučno ministrstvo ni oziralo na predlog umetniške akademijo, da bi bilo imenovalo našega rojaka profesorja P 1 e č n i k a in so jim jc vsililo prof. Baura. Stavka dunajskih umetniških akademikov sc nadaljuje. Akademiki hočejo, dn se naučno ministrstvo ozira vsaj pri imenovanju naslednika slikarja prof. L. Vllcmande na želje profesorskega kolegija akademije in to prazno mesto v tem zmislu izpolni. V soglasju z dunajskimi akademiki umetniške akademije stavkajo od torka akademiki umetniške akademije v Pragi. Včeraj jc pričela stavko umetniška akademija v K r a k o v u , isto-tako montanistični visoki šoli v L j u b-li e m in P f i b r a m u. Jutri napravi vseučiliško dijaštvo na Dunaju demonstracijski bumel pred umetniško akademijo. Štajerske novice. š Kakšna je liberalna narodnost. Ormož. Kadar liberalec usta odpre, laže. Tako so vse vesti liberalnih časnikov o kompromisu naše stranke z Nemci čisto navadna liberalna laž. Mi gremo svojo pot in lic potrebujemo ne liberalcev, nc nemškutarjev. Ker pa nič ne izdajemo, kaj pripravljamo, zato hočejo liberalci sedaj z lažnjivimi napadi izvabiti iz nas, da bi kaj izdali. Toda liberalci so preneumni, da bi nas dobili na ta lim. Pač pa mi popolnoma jasno vidimo, da delajo liberalci na to, da bi imeli v prihodnjem okrajnem zastopu, ako se sploh sestavi, z Nemci skupaj večino. Zato terjajo žc sedaj zase in Nemce tako število odbornikov, ki jim sploh ne gre. Toda mi s svojega telesa ne bomo rezali biča, s katerim bi nas tepla nemško - liberalna koalicija. — Dosedanji tajnik okrajnega zastopa gospod Žcpič odide nadaljevat svoje študije. Za naslednika vadijo liberalci nekega Otorepca, ki kaže svojo usposobljenost na ta način, da že Javno udriha po možeh naše stranke. — Ker Ormož in Središče nočeta voliti svojih zastopnikov za okrajni zastop, je po naročilu cesarskega namestnika uradni vodja še enkrat poskusil posredovati. Narodno Središče bo s tem doseglo, cla bo namesto slovenskega kmeta liačeloval nemški uradnik. Taka je liberalna narodnost. š Vilajet Pragersko. Poleg vilajeta Koroško in Štajersko obstoji na Slovenskem šc poseben vilajet Pragersko. Mi smo v »Slovencu« žc v posebnem uvodniku in noticah ta čedni vilajet korenito opisali. Dosegli smo, da je hujskač Pivon že bil iztiran iz Prager-skega na Tirolsko, kjer sedaj lahko nemoteno širi svojo pangermansko kulturo. A sistem, korupcija, boj proli Slovencem traja na Pragerskem naprej. Škandali proti Slovencem, posebno pa zadnji čas proti slovenskim uslužbencem pri železnici, postajajo dan za dnem grši. Izvedeli smo še sledeče : Slovenski uslužbenci na železnici bi 11 c smeli v službi nobene slovenske b e-s e d e več ziniti. Od strani železniškega u r a cl n i š t v a se v o d i p o s c b c 11 »p r o t o k o 1«, v k a-t e r e g a se vpišejo oni železničarji, o katerih se po d e -n u n c i j a n t i h izve, cl a v s 1 u ž 1) i ali pa c clo v družini govore slovensko. Namen cele gonje jc, odstraniti s Pragerskega slehernega Slovenca in nadomestiti nc samo uradniška, ampak tudi mesta uslužbencev s samimi zagrizenimi Nemci. Stidmarka in Volksrat pomagata pri tem delu. Treba bo ostre metle in ostrejšega piša na direkcijo. š Kako se norčuje liberalec iz kmečkega poslanca. Ob času volitev lovijo liberalci kmečke glasove, sicer pa psu-jejo naše ljudi in sc norčujejo iz njih. V to jasen dokaz napad »Slovenskega Naroda« od 5. t. m. na našega kmečkega poslanca gospoda Vrečka. Sram vas bodi, liberalni lažnjivci in sramo-tilci slovenskega kmeta! š Wastian v Frankobrodu. Wastian se je te dni z bivšim ministrom Schrei-nerjem udeležil zborovanja »Društva za nemštvo v inozemstvu«, kjer jo govoril o Jugoslovanih ter grdil avstrijsko vlado, da zatira Nemce, ki komaj s »Stidmarko« vzdrže naskok Slovencev in — Srbov. Tako pusti Avstrija širiti preko svojih mej napačno mnenje o razmerah v državi. š Duhovniške vesti. Č. g. Lovro Voll-mcier, dekan v Lučanah, jc od cesarja odlikovan z vitežkim križcem Franc Jože-lovega reda. — Bivši župnik v Galiciji pri Celju č. g. J. Košar sc je preselil v Pe-trovče. — Novomašnik Anton Medved, doma iz Rajhenburga, jc nastavljen kot pomožni kaplan v Čadramu (Oplotnici) pri Konjicah. š Junak s Pragerskega. Odhodni-co je obhajal zadnjega oktobra železniški vsenemški uradnik Pivon. Prestavljen jc nekam na Tirolsko, ker je ob času katoliškega shoda iz Ljubljane vračajoče se »Orle« pozdravljal z germanskim navdušenjem. Sešli so sc »reichsbundlcrji« iz Pragerskega in okolice ter poudarjali zasluge svojega moža, ki je bil močen steber nemške politike in zvest branitelj pangerman-ske ideje na jezikovnem otoku Pragerskem. Prisegali so zvestobo padlemu junaku ter mu obljubljali ga maščevati na zakletih »vindišarjih«, ki morajo do zadnjega iz Pragerskega izginiti. No, bomo že videli. š Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo clne 16. novembra 1913 sc vprizori na našem odru burka »Ubogi m oži če k«. Režija je v rokah g. Moleka. Sodeluje orkester »Glasbenega društva«. š C. kr. vojaška godba v službi Vse« uemcev. V Ptuju priredi vsenemško pevsko društvo (»Mannergesangsver-ein«) dne 12. t. 111. ob 8. uri zvečer v prostorih nemške hišo (»Vereinshaus«), koncert, pri katerem, igra godba mariborskega. pešpolka št. 47. Čisti dobiček koncerta je namenjen, kakor izve naš ptujski poročevalec, deloma za »Man-nergešangsverein«, deloma pa za »Stidmarko« in »Schulverein«. Vprašamo poveljstvo pešpolka št. 47 in poveljstvo III. kora, kako sc sklada to s patriotič-nim duhom, ki bi se moral gojiti pri naši armadi, ako celo godba c. kr. polka pomaga polniti kase društev, kjer sc avstrijski patriotizem tepta v blato in se kliče »Heil Kaiser Wilhelm« in »Ileil Alldeutschland« ? š Zasedanje porotnih sodišč na Štajerskem se bo v letu 1914 vršilo po sledečem redu: Maribor 9. marca, 15. junija, 21. septembra in 30. novembra,* Celje 16. marca, 15. junija, 14. septembra in 9. decembra. š Umrl je pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah v četrtek dne 6. t. m. posestnik Janez Zel. Z njim lega v grob veren in narodno zaveden slovenski mož, skrben gospodar in velik muzika-lični talent. Pokojni je bil oče g. Ivana Žel, kanonika v Vclikovcu na Koroškem. t. š Mariborska elektrika. Kakor zna« 110 gradi tvrdka Buss & Komp. veliko elektrarno ob Dravi v Fali nad Mariborom. Tvrdka bo porabila oziroma od-dala električno silo večinoma na Gornje Štajersko in celo v Dunajsko Novo mesto. Ta elektrarna bo ena največjih v Avstriji in bo delo končano šele leta 1915. — Med tem ko je Buss žc začel! vrtati ob Dravi, so si tucli mariborski mestni očetje preskrbeli koncesijo za svojo elektrarno na »Felberinslu« nad Mariborom pri Kamilici. Javna tajnost pa je, da mesto te koncesije najbrže nikdar ne bo izrabilo, ampak bo z grožnjo, da napravi Bussu konkurenčno podjetje, od tega skušalo izsiliti ceno dobavo električne sile za Maribor. Koncesija mesta Maribora je torej slamnati mož. š Novo električno mesto na Štajer« skem. Kakor se nam poroča, namerava mesto Slovenska Bistrica v letu 1914. sezidati v lastni režiji vodno in električno centralo. Podrobna pogajanja za odkup potrebnega sveta in druga dela so že v teku. Torej postane tudi Slov, Bistrica električna. š Ljudsko šolstvo. Štajerski deželni šolski svet je v seji 31. oktobra imenoval: prov. učiteljico v Št. Ilju v Slov. goricah Marijo Franz za definitivno učiteljico; pro-vizorično učiteljico v Sp. Polskavi Angelo Sabati za definitivno učiteljico; prov. učiteljico v Hočah Ljudmilo Bratkovič za definitivno učiteljico; prov, učiteljico v Šent Jakobu v Slov. gor. Matildo Stanetič za definitivno učiteljico; prov. učitelja v Šent Janžu pri Sp. Dravogradu Jožefa Šerbec za definitivnega učitelja; prov. okraj, učitelja v Mariboru Matevža Janžekovič za definitivnega učitelja na deški ljudski šoli v Slov. Bistrici. Odobrila se je obojestranska zamenjava službenih mest definitivne učiteljice v Črešnjevcu Pavle Miklavec in definitivne učiteljice v Jahringu Marije Lenart. Trajno se je vpokojila definitivna učiteljica v Hočah Cecilija Tcršan. š Nepošten poštar. Pri Sv. Petni pod Sv. gorami je služil nad tri leta. kot poštar Mihael T o 11 š e k , liberalec skoz in skoz. Mož je te clni izginil neznano kam, med tem pa si je izvolil izposoditi iz poštne blagajne krog 12.000 kron. Za dobrim prijateljem uradnih denarjev se je izdala tiralica. Oblasti pridno preiskujejo, v kaki obliki in meri je zvest šentpeterski liberalček imel poželjenje clo denarja, ki je bil last odpošiljateljev in c. kr. pošle. Preden jc prišel Tonšek v št. Peter, je služil kot oficijant pri pošti v Celju. Ubogi šentpeterski in celjski liberalizem ima zopet enega zvestega pristaša manj. Jokali bodo za Tonšekom najbrž tudi nemškutarski sodrugi. š Velik požar v Arjivasi pri Celju. Na Vernih duš dan zvečer nekaj pred osmo uro jc začela goreti hiša J. Jcžovnika, nemškega veleposestnika v Arjivasi. Došlo je več požarnih bramb, ki so ogenj omejile ter ubranile prvo nadstropje in pritličje. Uničene so podstrešne sobe in podstrešje s streho. Med splošno zmešnjavo jc bilo izvršenih več tatvin: tako n. pr. je bila ukradena srebrna jedilna oprava in več drugih dragocenosti. Goreti jc začelo v podstrešju, a ni dognano kako se je zanetil ogenj. Najbolj vcrielno ic mncnic. da vra- lica v dimnik niso bila zaprta. Ježovnik je zavarovan, š Pisatelj Rosegger, kandidat za Nobelovo nagrado. Iz Stockholma poročajo listi, da bo akademija znanosti, kakor se je že preje govorilo, za letošnjo Nobelovo nagrado za zasluge na polju književnosti, predlagala štajerskega pisatelja Petra Rosegger j a, ki ga podpirajo tudi literati iz Nemčije. Stvar se odloči dne 13. t. m. š Zavrnjeni izseljenci. Na postaji v Veliki Nedelji je orožništvo arelovalo 1. t. m. sedem ogrskih izseljencev in nekega ogrskega izseljeniškega agenta, ki ga je policija že dolgo časa iskala. Vsak izseljenec je imel pri sebi od 70 do 100 K denarja, ki se jim je odvzel. Vso družbo so poslali v Čakaturn. Na omenjeni postaji so se podobne aretacije že večkrat izvršile. š Avtomobil brez gospodarja. Dne 4. t. m. popoldne so se pripeljali 3 mladi ljudje z avtombilom pred Spa-cekovo gostilno »Pri gozdu« v Mariboru, šli h gostilničarju ter mu povedali, da se je avto malo pokvaril ter da ga morajo dati popraviti, a da jim manjka denarja. Rabijo pa posojilo 20 kron. Ker jim gostilničar ni hotel dati zahtevane vsote, pustili so avtomobil pred gostilno in so se odstranili, ne "da bi prišli nazaj. Avto ima dva sedeža, je temnozeleno pobarvan in ima na levi strani naslikano petzobo krono z mo-nogramom »A. II.« in ima označbo »H. 23«. Najbrž so oni mladi fantje avto kje ukradli. š Požigalec vsled lakote. Iz Slovenske Bistrice poročajo: Dne 3. t. m. je pogorelo posestvo Andreja Spesa v Jurčoveih pri Slov. Bistrici. Posestnik ima 1000 Iv škocle. Popoldne sc je javil pri orožništvu slaboumni Andrej Godec, ki je izjavil, da je on povzročil požar zato, da bi prišel v zapor, ker je trpel lakoto. Oddali so ga okrajnemu sodišču v Slov. Bistrici. Prebivalci v Jur-čevcili so pod vodstvom nadporočnika Vošnjaka požrtvovalno gasili pri požaru. Orožništvo je tucli aretovalo 60-letnega Vincenca Ozimiča, ki se je ponovno izrazil tucli vpričo orožnikov, da bi zažgal Gorenj o Bistrico na štirih koncih, ker ne dobiva ocl občine nobene podpore. š Smrtna kosa. Včeraj ob 9. uri dopoldne je umrl v Gradcu 39 let stari kralj, okrožni pristav Fedor Žavkovič. Truplo pokjnikovo prepeljejo v rodbinsko grobnico v Zagrebu. š Ustrelil se jc na graškem Gradu generalmajor v pok. Karol V e s t -n e r. Primorske vesli. p Ustoličenje škola poreško-pulj-Skega. Iz Poroča: Ustoličenje novega škofa rnons. Trifona Pederzollija, ki prispe jutri s parnikom »Pelagosa« iz Trsta, se bo vršilo v nedeljo v cerkvi M. B. angelske, odkoder sc škof poda v baziliko. Ob pol 1. uri bo banket, h kateremu so povabljeni zastopniki ob-lastev. p Slučaj bubonske kuge v Trstu. Iz Trsta poročajo: Raztelesenje umrlega delavca je pokazalo, cla jc umrl za bubonsko kugo, ki so jo bržkone zanesle na ladjo podgane. Parnik »So-fia Ilohenberg« so odpeljali v lazaret, kjer bo dalj časa v kontumacu. p Umri je pri Sv. Ivanu pri Trstu posestnik in gostilničar »pri Francu« F rane Z iv i c. p Nova železnica skozi Istro. Zupan v Umagu, Peter Manzutto, jc dobil vnovič za leto dni koncesijo za predhodna tehnična elela za zgradbo želcznice iz Salvora (postajališče železnice Trst—Poreč) čez Umag in Mo-tovun do Roča (na železnici Divača— Pulj) ter z Lupoglava iste železnice v Matulje—Opatijo na progi južne železnice. p Povišanje v baronski stan. Cesar je povzdignil veletržca Josipa viteza pl. Parisija v Trstu v baronski stan. p Igralnica v Portorose zaprta. Igralnica v Portorose, »Casino des Etrangers« je definitivno zaprta. Prostori, kjer se je nahajala, so že odpovedani. p Voznikova smrt. V obcestnem jarku blizu Senožeč so našli v torek voznika Žerjava iz Trsta, ki je bil do smrti pobit. Mož je prevažal seno, pa ni prav jasno, da-li je ponesrečil ali postal žrtev zločina. V sredo je umrl v bolnišnici v Trstu. Ljubljanske novice. lj Roparji volilne pravice. Na magistratu so iz volilnih imenikov izpustili na stotine volilcev. Taka je liberalna ljubezen clo volilne pravice v praksi. V neki hiši je med 18 upravičenci splošne kurije 13 izpuščenih, izpustili pa niso samo na stotino delavskih volilcev, imenik je tako škandalozno sestavljen, da so izpuščeni celo n. pr. prelftt Andrej K a 1 a n, kano- nik Sušni k, ravnatelj .D o 1 o n c , duhovnika v deželni bolnici Š p o ni in Ponikvar itd., itd. Izpuščene so osebe, ki so po šest, in več let v javnih službah v Ljubljani. Zato — volilci, pojdite se na magistrat prepričat, ako ste v volilnem imeniku! Reklamirajte svojo volilno pravico I lj Volivni imeniki za deželnozbor-sko volitev v Ljubljani so do 11. novembra v mestni posvetovalni i razgrnjeni od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6., ure popoldne. Do vštetega ponedeljka sme vsakdo zoper te imenike, ki ima pravico volili v dotični volivni skupini, pri mestnem magistratu ustno ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti. Vsak naj se potrudi na magistrat pogledat, ali je vpisan v volilni imeniki Volivno pravico v splošnem volilnem razredu ima vsak, ki je dopolnil 24. leto in je v občini na dan, ko se razpiše volitev, vsaj eno leto. — Kdorbibil izpuščen, naj se danes v pe te k zvečer od 6. do pol 8. ure zvečer, ali pa jutri v soboto ali v nedeljo od 12. dc 1. ali od 6. do pol 8. ure zvečer v »Rokodelski do m« potrudi!- Volilci, ne pustite si od m a g i s t r a t o v c e v oropa« tivolilnepravice! lj Prihodnjo nedeljo v »Ljudski Dom«! Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Mostah pri Ljubljani uprizori v nedeljo dne 9. novembra 1913 v »Ljudskem Domu« Rozo Je-1 o d v o r s k o, dramo v petih dejanjih; spisal X.; režiser g. Rud. Vranski. Cene prostorom: Parter I. in II. vrsta po 2 K, lit. in IV. vrsta po 1 K 50 vin., od V. do VIII. vrste po 1 K, ocl IX. clo XI. vrste po 80 vin.;zofe v parterju po l K; Galerija I. vrsta po 1 Iv 20 vin., II. po 1 Iv, III. vrsta po 80 vin., IV. vrsta po 60 vin.; balkon po 1 K; stojišče po 40 vin. Vstopnice sc dobe v predprodaji pri oclbornicah ženskega odseka. Blagajna se odpre ob pol 6. uri zvečer. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Konec okoli 9. ure zvečer. K najobilnejši udeležbi vabi — odbor. ij Umrla je v deželni bolnišnici g. Elizabeta L a p a j n e , vdova železniškega mojstra z JavOrnika, v starosti 59 let. lj Ljubljanski društveni orkester. Včeraj zvečer se je vršil v hotelu pri Tratniku ustanovni občni zbor »Društva godbenih prijateljev«. Na predlog g. Gorjanca, ki je vodil zborovanje, se jc sklenilo izpremeniti naslov novega društva v »Ljubljanski društveni orkester«. Društvena pravila se izpremene tudi v toliko, da v slučaju razdružitve društva, pripade vse njegovo premoženje mestni občini, ki ga naj cla oni skupini godcev, ki je zmožna zopet javno nastopiti. V teku razgovorov se je po-vdarjalo, da je v Ljubljani 14 izvežba-nih profesijonelnih godbenikov, s pomočjo katerih bi se lahko ustanovil orkester, ki bi zadoščal splošnim potrebam Ljubljane. Gosp. Pauer je povdarjal, da bi stala godba s 10 angaževa-nimi ljudmi, ki bi imeli mesečne plače od 90 do 100 K, mesečno 2000 do 3000 K, za kar bi pa bilo vseeno treba rlobiti ocl mesta podpore. Orkester naj bi se od časa clo časa po potrebi tucli pomnožil. Nato se je izvolil naslednji odbor: načelnik, koncertni mojster Bogomir Cerny, nač. namestnik Ivan Baj-žolj, odborniki: Anton Leskovar, Rado Šturm, Ivan Kocmur, Ivan Stritar, Franc Rus, Franc Illobš, Jakob Gor-jane, Adolf Krušič, Filip Prislov in Mirko Tratnik. Sklenilo se je poslati deputacijo k županu, glede mestne podpore novoustanovljenemu durštvu, ki bo začelo takoj s svojim delovanjem in bo menda že v kratkem začelo prirejati koncerte za društvene člane. lj Šentjakobsko prosvetno društvo vabi k predavanju v nedeljo, 9. novembra, ob 6. uri zvečer. Predaval bode gosp. dr. Jerše o nekem polonoma novem, zanimivem predmetu. lj Nadzorstvo »Unionove« kleti je prevzela z današnjim dnom soproga g. C o t i č a. ij Izreden obisk so imeli te dni v vili g. Černiča blizu šentpeterske cerkve. Iz ondotnega mestnega parka, je namreč pribežal v zavetje poljski dol-goušec in se skril v hlevčku domačih kuncev. Pribežal je, bržkone zasledovan po lovskih psih, po Zaloški cesti in jo zavil naravnost v park poleg mitnico, kjer Jo jc ubral pa naravnost na vrt. G. černič je zajca, ki je imel na sobi že več znakov lovskega preganjanja, primerno sprejel in ga za vselej rešil zasledovalcev. — Umrli so v Ljubljani: Josip Bor-dorfer, urar, 54 let. — Mihaela Trtnik, hči žel. delavca, 1. dan. — Marija Ma-rinčič, žena kajžarja. 40 let. — Vera Stepišnik, hči laboranta, 4 mesece. — Helena Rozman, mestna uboga, 79 let. Ij Krava ukradena. Izprecl gostilne pri Češnovarju jo bila včeraj opoldne ukradena belo sivkasta krava. Mogoče je tucli, da so je žival odtrgala ter šla kam svojo pot na barje, medtem ko je imel njen gospodar opravka v gostilni. Kdor bi vedel kake podatke o tej ukradeni oziroma izgubljeni kravi, naj jih sporoči na naslov: Anton Miko-lič, Želimlje h. št. 21, — ali pa pristojnim oblastem. lj Pobegnil je včeraj dopoldne od dela na Martinovi cesti 301etni prisilje-nec Ecehijel Birti, rojen v Logaroni, pristojen v Levico na Tirolskem. lj Konj odgriznil uho. bOletnemu delavcu Jakobu Trškanu v Zeleni jami je odgriznil konj, ko ga jo okoma-toval, desno uho. Iskati jo moral zdravniške pomoči v deželni bolniž-nici. Umrl je 1 .t. m. v Lvovu eden najboljših poljskih publicistov in uaj-iskrenejših ter najizrazitejših poljskih slovanofilov L j u d e v i t S t r a s-z e w i c z. Zadele vesli. PCLJSKO-RUSINSKA POGAJANJA. Dunaj, 7. novembra. Težišče notranjepolitičnega položaja je sedaj v Lvovu. Ako se pogajanja med Poljaki in Rusini raz-bijejo, tedaj se v notranjepolitičnem položaju odpro perspektive, ki bodo vse prej kot razveseljive. Lvov, 7. novembra. »Nova H e forma« pravi, cla se poljsko-rusinska pogajanja, neugodno razvijajo. Dunaj, 7. novembra. Ministrski predsednik je konferiral z načelnikoma poljskega in rusinskega, kluba, katera je prosil, naj zastavita ves svoj vpliv, da bodo pogajanja v Lvovu imela pozi-teven uspeh. Delazmožnost parlamenta in gališkoga deželnega zbora je sedaj glavna želja vseh političnih faktorjev, posebno pa izrečna želja cesarjeva. PREPREČENA NESREČA PRESTOLO-NASLEDNIKOVA. Dunaj, 7. novembra. Ko se je vračal danes prestolonaslednik Fran Ferdinand z lova v Šleziji in se je s svojo soprogo z avtomobilom peljal v Belvedere, je na spodnji Dunavski cesti za las manjkalo, da se neki voz mobilij ni zadel v avtomobil. Le sigurnosti šoferja se je zahvaliti, da se ni zgodila velika nesreča. IZŠELJENIŠKI ŠKANDALI. Krakov, 6. novembra. V podružnici »Avstro-Amerikane« v Brodyh je bila nocoj hišna preiskava, ki je imela zelo obtežilen uspeh. Zaprli so oba ravnatelja podružnice Kapellerja in Broczynerja. Ta podružnica je minulih šest mesecev spravila 90.000 izseljencev »čez veliko lužo«. Zaprli so še 16 drugih podagentov, ki so na sumu, da so pomagali pri čednem delu, ter jih izročili deželnemu sodišču v Lvovu. Na tukajšnjem kolodvoru so včeraj prijeli 40 moških, ki so se hoteli izseliti, ne da bi bili zadostili vojaški dolžnosti, Galicija je popolnoma okužena po izseljeniški agitaciji, Aretirali so tudi bivšega poslanca patra Szponderja, ki je kmečke ljudi v meščanskih oblekah spravljal čez mejo. Sumljivo je sedaj veliko število ruskih izseljencev, ki se vozijo tod mimo. Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 360 izseljencev, večinoma Rusov. Bregenc, 7. novembra. Včeraj so aretirali tu tri Ogre, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti. Prišli so čez Inomost, ŠKANDAL OBČINSKE UPRAVE V PRAGI, Praga, 7. novembra. Odvetnik dr. Vej-var, ki sc mu je očitalo, da je pri nakupu stavbišča za mestno elektrarno zaslužil 345.000 K provizije, je odložil vse občinske časti. KOŠUTOVA BOLEZEN. Budimpešta. 7. novembra. Položaj Košutov je kritičen. GRADNJA LIČKE ŽELEZNICE. Budimpešta, 7. novembra. Iz zanesljivega vira poročajo, da se bo v najkrajšem času pričelo z grajenjem ličke železnice Ogulin—Knin. V prvi polovici leta se bo porabilo za grajenje 19 in pol milijona kron in ravno toliko v drugi. Vlada je že odposlala nekaj delavcev, da začno s predpripravami. ZOPET MAŽARSKI ŠKANDAL. Veliki Varaždin, 7. novembra. Bivši poslanec in član stranko dela. P. Er-sci jc razprodal neko zemljišče med kmete, ki jih jo. je pa znatno oslepaiil. Kmetje so ga tožili nato zaradi povra-čitve škode. Odvetnik, ki je kmete zastopal, je objavil celo zadevo v listih. Ko se je včeraj Ercsi srečal z omenjenim odvetnikom pri sodišču, ga je Ercsi napadel in mu dal zaušnico. Odvetnik pa seveda ni obdržal rok v hlačnih žepih, temveč je pograbil Er- csija in ga začel neusmiljeno pretepa-vati. Končno pa ga je vrgel v zaboj za drva, ki je stal poleg peči. Ercsija so izvlekli iz zaboja vsega razbitega in z raztrgano oblelio. Mažarski poslanci so ros krasni ljudje. NEMČIJA NEJEVOLJNA NAD GRČIJO. Berolin, 7. novembra. Tudi tu je odgovor Grčije na noto Avstrije in Italije napravil zelo neugoden vtisek. Tukajšnji krogi pravijo, da Grčija mora pripoznati, da je ureditev albanskih mej življenski interes Avstro-Ogrske in Italije, CAR FERDINAND IZDAL TAJNO SRBSKO-BULGARSKO POGODBO ? Sofija, 7, novembra, »Dnevnik« očita carju Ferdinandu, da je na dunajskem dvoru razširil klavzule tajne zvezne pogodbe med Srbijo in Bulgarsko, naperjene proti Avstro-Ogrski. »Dnevnik« pravi, da je car to storil že drugi dan po podpisu pogodbe z dne 13. marca t. 1, PRITOŽBE BULGARSKIH ČASTNI* KOV. Sofija, 7. novembra. Iz grškega vjetništva clošli bulgarski častniki so se na grškega ministrskega predsednika brzojavno pritožili nad slabo oskrbo v ujetništvu. OROŽNIŠTVO V MAKEDONIJI. Belgrad, 7. novembra. Za javni red in mir v Makedoniji skrbi 2500 srbskih orožnikov. Ker je to število nizko, se je vlada odločila, da ga poveča za 1000 mož. CENSURA V CARIGRADU. Carigrad, 7. novembra. Vojaška ih civilna censura jc odpravljena. FRANCOSKA VOLILNA REFORMA. Pariz, 7. novembra. Zbornica je pričela razpravo o volilni reformi. Sprejel se je predlog o skrutiniju liste z zastopstvom manjšine. NAPAD NA DIAZA. London, 7. novembra. S Havane prihaja poročilo, da je nekdo v Vera Crux napadel Feliksa Diaza z bodalcem in ga večkrat ranil. Diaza so prepeljali v bolnico. Napadalca so zaprli. POIZKUŠEN NAPAD NA EMIRJA V AFGANISTANU. London, 7. novembra. V Afganistanu je bil poizkušen napad na ondotnega emirja. Dva napadalca so privezali pred nabasana topova, katera so nato izstrelili. Napadalca sta bila raztrgana na kosce. ZOPETNI SPOPADI NA SRBSKO-ČRNOGORSKI MEJI. Skader, 7, novembra. Brzojavne vesti s srbsko-črnogorsko-albanske meje poročajo o zopetnih spopadih med Albanci in Črnogorci. V Malisiji v kroju Čaf Marin se je vršil boj med črnogorskimi četami in Albanci. Na obeh straneh so bili mrtveci SMRTNA KOSA. Dunaj, 7. novembra. Bivša dvorna dama cesarice Elizabete, grofica llun-jady, je umrla, stara 72 let. Dunaj, 7. novembra. Tu je umrl Maks vitez G o m p e r z , star 92 le,t. ZASTRUPLJEN JE PRI POROKI. Pariz, 7. novembra. V Angeresu sta se poročila dva brata in dve sestri. Pri obedu po poroki je na zastrupljenju obolelo 40 oseb. V sladkarije so bile primešane strupene snovi. Ena oseba je že umrla. ZA TRI MILIJONE FRANKOV VRED* NOSTI ZGORELO. Pariz, 7. novembra. Tri železniški nesreči pri Mcluni jc zgorelo poštnih pošiljatev v vrednosti treh milijonov frankov. Od mrtvih so mogli doslej agnoscirati samo 15 oseb, ostale žrtve so tako sežgane, da jih ni mogoče spoznati. DEFRAVDANT NA BEGU. Nordhausen, 7. novembra. Portif Voss je poneveril 100.000 kron in pobegnil. PEGOUDA POSNEMAJO. Pariz, 7. novembra. Aviatik Chevi-llard je včeraj v politih Pegoucla uspešno posnemal. NESREČA V CIRKUSU. Dunaj, 7. novembra. V cirkusu IIonry so levi napadli krotitelja Wich-manna ter ga zelo poškodovali. POIZKUŠEN SAMOUMOR GROFA, Dunaj, 7. novembra. Danes se jc tu nevarno ranil s strelom iz revolverja v namenu, da bi se usmrtil, 38 let stari grof Ernest Demblin. Njegov brat, grof Avgust Demblin je član avstro-ogrskega poslaništva v Atenah. UMOR IN SAMOUMOR BARONA. Peterburg, 7. novembra. 21 letni baron Stalil je ustrelil vsled ljubosumnosti svojo ljubimko igralko Emelja« novo in nato samega sob. BuloorsKi car na Dunaju. Včeraj smo že poročali, da je naš cesar dne 6. t. m. zaslišal bulgarskega vladarja v avdijcnci, ki je trajala celo uro. Popoldne je pa Ferdinand obiskal našega zunanjega ministra grofa Berchtolda, s katerim jc eno uro konferiral. V Konopište k prestolonasledniku se bulgarski vladar ne pelje, ker se jo prestolonaslednik danes pripeljal na Dunaj. » Obisk bulgarskega vladarja na Dunaju je vsekakor politično važen. Saj bulgarsko časopisje zadnje čase odkrito priznava, da Bulgarija prijateljske podpore ne išče v Petrogradu. marveč na Dunaju, ker gre za to, da se pripravi Bulgarija za tretjo balkansko vojsko in da se vzame Srbom in Grkom, kar so jih oropali. Kakšno pozornost da vzbuja Ferdinandovo potovanje na Dunaj, dokazuje tudi dr. Danov, ki se je nekaj časa potulil, a se zdaj zopet pojavlja. Na tajnem shodu bulgarsiih pristašev Rusije je dr. Danev poročal, da, ko je bil on ministrski predsednik, je obstajal za kulisami neodgovoren kabinet, ki je brez vednosti ministrskega predsednika razpravljal z avstro-ogrskim poslanikom grofom Tarnov-skim, da naj se sklene zveza. Ferdinandu je rumunski kralj Karol obljubil, da se v slučaju vojske s Srbijo ne bo vmešaval. Tarnovski je ustno obljubil, da, če Srbi zmagajo, avstro-ogr-ska armada zasede Sandžak in cla Avstro - Ogrska zadrži vpad rumunske armade v Bulgarijo. Ferdinand potuje najbrž zato na Dunaj, da zahteva pojasnila, zakaj monarhija ni držala, kar je obljubila. Danevova odkritja je glasilo našega zunanjega urada »Frem-denblatt« odločno dementiralo, a Da-nevov nastop kaže, kako neljub je privržencem Rusije v Bulgariji Ferdinandov obisk na Dunaju. Bulgarom najbrž ne gre toliko za to, da pristopijo trozvezi, marveč za to, cla si zavarujejo nasproti Rumuniji hrbet, kadar bi Bulgari s Srbi in z Grki radi obračunali. To jc pa težavna reč. Kabineti v Belgradu, Atenah iu v Bukareštu so zelo prijatelji, kar dokazuje obisk ru-munskega ministra Take Jonescua v Atenah. Govori se tudi o ženitvi med grško in rumunska dinastijo. Rumunija bi v slučaju kake vojske težko ostala nevtralna in take nevtralnosti Berchtold skoraj ne more obljubiti, ker bi lahko Rumunijo popolnoma od trozveze odvrnil, na drugi strani se pa mora tudi na Nemčijo ozirati, kjer vladajo tisti Hohenzollerci, ki svojih sorodnikov v Atenah in v Bukarešti ne bodo na cedilu pustili. Dokler pa ni zagotovljena nevtralnost Rumunije, toliko časa Bulgarija na revanžo Srbiji in Grški ne more misliti. Sicer pa ima Berchtold tudi drugih .skrbi dovolj.-Turško - grška pogajanja ne napredujejo. lz svarila Italije in Avstro-Ogrske glede na grško agitacijo v spornem južnoalbanskem vprašanju se Grška pravzaprav norčuje. Ni zelo verjetno, cla bi Berchtold Ferdinandu na ljubo vznevoljil rumunskega kralja Karola. Pač pa je Ferdinand s svojim obiskom na Dunaju pokazal, da se več ne naslanja na Petrograd, marveč da bc hoče na Dunaj naslanjati. DISCIPLINIRANI OGRSKI PO-SLANCI. Opozicija se včerajšnje seje v ogrskem državnem zboru ni udeležila. Zbornica je sklenila, da se Štefan Ra-kovszky izključi iz 20 sej. Ukorita sc in se ukora v zapisnik zabeležita poslancema Beli Barabas in Juriji Szme-recsaniyu. Predsednik poroča, da mora plačati izključeni poslanec za vsak dan izključitve denarne kazni 20 K, ukor v zapisniku se pa kaznuje z enkratno denarno kaznijo v znesku 100 kron. — Finančni odsek ogrske zbornice je odobril zakonski načrt o povišanju vojaških novincev za skupno armado in za deželno brambo. FERDINAND V KONOPIŠTU. Z Dunaja se poroča, cla obišče bulgarski car Ferdinand bodoči teden nadvojvodo prestolonaslednika Ferdinanda v Konopištu, kjer ostane na lovu dva dni. Obisk ne bo oficielen. Ferdinanda je prestolonaslednik sam na lov povabil. GRŠKI ODGOVOR ITALIJI IN AV-STRO-OGRSKI. V noti, s katero je grška vlacla odgovorila Italiji in Avstro - Ogrski, izvaja, da odklanja očitanje, da bi na Epiru prebivalstvo Grki terorizirali in se pritožuje proti postopanju nekaterih članov komisije. Če komisija do 30. novembra svojega dela ne konča, ni za to grška vlada odgovorna, ker je svoj čas ukazala, da naj se delo komisiji olajša in je še nedavno obnovila to povelje, o čemer je tudi obvestila poslanike tistih velesil, ki so sc konfenrence v Londonu udeležili. Bcrolinski »Lo-kalanzeiger« piše z ozirom na odgovor Grške, da v Berolinu postopanje zaveznic brezpogojno odobravajo in da upajo, da se Grška prijateljskim svetom ukloni. Pomotno bi bilo, če bi Grki pod vtisom pisanja francoskega časopisja, češ cla so velesile needine, odklanjali, kar Italija in Avstrija zahtevata, ker ni dokazano in tudi neverjetno, cla bi londonski ali pariški vladni krogi svoje stališče glede na Albanijo izpremc-nili. »Kolnische Zeitung« pa poroča iz Bcrolina, da jo tudi nemško vlado Grška obvestila o svbjem odgovoru Italiji in Avstriji in da odgovor ni v Berolinu zadovoljil, kakor tudi niso z njim na Dunaju in v Rimu zadovoljni. LONDONSKA POSLANIŠKA KONFERENCA. Ruski zunanji minister Sasonov je svojčas predlagal, da bi bilo najboljše zopet sklicati londonsko poslaniško konferenco. Velesile trojnega sporazuma so Sasonov predlog podpirale, a Avstrija ln Italija sta zavzeli stališče, cla je delo londonske konference rešeno in da je stvar po konferenci določenih komisij izvesti določila konference. Nemčija, ki direktno ni prizadeta, jc brezpogojno podpirala stališče, ki sta je Avstrija in Italija zavzeli. NEMCI PREOSNUJEJO TURŠKO VOJSKO. Carigrad, 4. novembra. Včeraj je sultan izdal irade glede pogodbe z nemškim vojnim odposlanstvom, kateremu se poveri preosnova turške vojske, vzpostavljenje discipline in odstranitev vseh politikujočih častnikov. General, ki bo odposlanstvu načeloval, bo imel polno moč ne le v armadi, marveč tudi v vojaških šolah. Nemški vojni pribočnik sc je že podal s pogodbo v Kurzne cene dne 6, novembra 1913. Državne rente. 4 °/a konv. dav. pr. kron. renta (maj—nov.) 4 "/o konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul.) 4-2° o avstr.velj. papir, renta febr.—avg.) 4'2°/o avslr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 o/o avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 o/o av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4 o/0 ogr. renta v zlatu.......... 4 °/o ogr. renta v kroiiah iz 1.1910. . . 4 '/3% ogr. renta v kronah iz 1.1913. . Druge javne zadolžnice. 4 % kranjsko deže.no posojilo iz 1.18S8. 4 >/2°/o ki anjsko dež. melior. pos. iz 1.1911. 4'/2°/o kranjske deželne banke..... 4 % bosansko deželno posojilo..... i % obveznice Rudolf, železnice .... 4 "/o obveznice železu. Ljubljana-Kamni k 4 % obveznice dolenj, železnic..... Srečke. 4o/o drž. srečke iz 1.1800. po 500 gld. a. v. 40/0 drž. srečke iz I. lfcOO. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870.po 100gld. 3°/o avslr. zemlj. kredit, srečke I. izd. . 3% avstr. zemlj. kredit, srečke H, izd. Baz lika budimp. iz I. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld....... Rudeči križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . . Josziv-srečke iz 1.1858........... Turške srečke............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod........... Avstro-ogrska banka........... Ang o-avstrijska banka.......... Dunajsko bančno diuštvo........ jadranska banka .............. "Ljubljanska kreditna banka....... Union banka............... Živnostenska banka............ Avstrijski Lioyd.............. Državna železnica............. Južna železnica.............. Alpine................... Skoda .................... Valute. 20 frankov 20 mark . Sterling. . Rubelj . . K h 80 | 90 80 80 83 '90 84 |_ 104 j __ 81 '45 80 95 /, ?lutr»J. Cene: K 1 90, 1-60, 1 30, 1--, - 60. Gostovanje hrvatske opere v Ljubljani. TOSCA. Libreto zajema snov iz zgodovine. Tosca ljubi slikarja Cavaradossijn, Scarpia pa se vmešava v njiju ljubezen, hoteč pridobiti Tosco zase. Ne gre izlahka, zato ji poskuša vzbuditi ljubosumnost, kar se mu deloma posreči, a Tosca se noče ločili od dragega slikarja. Scarpia izve, da je Mario, njen ljubimec, pomagal uiti zaprtemu konzulu Angelottiju iz ječe. Ker mu noče ničesar o tem priznati in no izdati Angelo! t,ija, ga Scarpia muči na nečloveški način in lo v navzočnosti Tosee, ki sliši obupne bolestne vsklike Marijeve. Slednjič se uda, premagana prevelikih dušnih bolečin: s tem reši življenje Mariju. Ko pa piše Scarpi osvobodilno pismo, ga zahode Tosca naravnost v srce; mrtev se zgrudi sredi sobe. Malo prej pride služabnik in pove, da se je konzul obesil. Po naredbi Scarpijevi bi moral biti Mario le navidez sojen in ustreljen, potem pa naj bi neopažen izginil preko morja. Usoda hoče, da se na to odredbo pozabi, Mario pade, ker so bile puške ostro nabasane. Tosca ga kliče zastonj. V tem hipu jo zasleduje že roka pravice radi umora; razburjena plane na visoko obzidje in sc strmoglavi v prepad: Sodi naj me Bog! Težka bolest, smodnik, bodalo, zavist, ječa, muke, vse to je nagromade-no v operi. Pred očmi se odigrajo trije umori. Pretresljiv je trenotek, ko napravijo Tosca Scarpiju na tleh mrtvaški oder. Na žrtev svoje roke položi sveto razpelo. Dovolj zakrivi tekom dejanja, zato pade, a pade zadnja: videti mora Scarpija, svojega dragega Marija, mrtvega, odetega s črnim suk-nom, slišati mora vest, cla se je obesil Angelotti, nato šc le pade i ona. Izredno težka je partija Tosce. Igra zahteva posebno igralsko moč. Brez globokega umetniškega čuta vloge ni mogoče zmoči. Gdč. Koroščeva jo je igrala dobro. V začetku sicer zelo rezervirana je stopnjevala vlogo prav lepo clo viška, ki ga jc dosegla že v drugem dejanju; posebno pa še. v tretjem. Glas ji je bil v začetku malo mrzel, razgrel nas je stopnjema, v drugem dejanju je bila žc ogreta, ogrela je i občinstvo. Njeno satansko vprašanje po odkupnini jc pretreslo človeku kosti in mozeg. Gdč. Koroščeva je rešila vlogo, ki zahteva poleg duševnih in umetniških zmožnosti tudi veliko telesnega napora, zelo častno.Občudovanja vredna je bila. njena mimika, ki jc izražala mestoma več kot igra in spev. Njen drug Mario (g. Lowczynski), živahen v igri, se je znal posebno lepo vplesti v vlogo svoje junakinje. V igri je bil posebno dober v drugem dejanju in nič manj v tretjem. Krasno je pel pesem pred smrtjo in v duetu s Tosco, ko mu odkrije, da ne bo v resnici ustreljen. Ves čas jc ostal nežen ljubimec, ki nosi v duši čut lepe umetnosti. V krutem nasprotju mu stoji Scarpia: brez vznesenih čustev, trd, samo-vlaslen. Kar se mu slepo ne klanja, pade; sam si voli vse uživanje, sam si izbira brez oporeka žrtve svojih naslad. Njegova moč, podložni detektivi in biriči mu omogočijo sredstva, ki so nečloveška. Z njimi dosega svoje namene nc kot človek, marveč tiran. V dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Vse mu je prav, samo da služi njegovim ciljem. Ko se zvija dvoje mladih bitij v smrtnem trpljenju, sedi Scarpia mirno pri mizi in pije, ne da bi iz-premenil eno potezo svojega izklesanega obraza. G. Vuškovič je vlogo izvrstno igral. Dasi po vlogi sila nesim-patičen, je bil po svoji igri skoroda v ospredju. Živ tiran! G. Vuškovič razpolaga z lepim pevskim materialom-.Scene, kjer je imel on vloge, je nadvlada 1 prav tako, kot njegova moč vse, kar .se mu je bližalo. Vloga Angelottija je kratka, vendar je bila kaj lepo zamišljena. Njegovo nemirno vedenje, nesigurne kretnje, boječi pogledi, vse je bilo tako živo naravno. Zdelo se nam je, kot bi še za kulisami videli njegov beg, ki ga godba tako lepo karakterizira v simtopali in padajoči hromatiki. Kot pevec ni imel prilike pokazati posebnih vrlin. Tudi vlogi cerkovnika in detektiva sta bili dostojni in primerni v okviru celote. Zbor ni imel topot posebne vloge. Primeren je bil vsej dobrouspeli uprizoritvi. Orkester je vodil z živo vnemo in temperamentnim ognjem g. kapel-nik Sachs. Orkester je bil zelo clober, diskreten po potrebi, bučeč, kjer je zahtevalo tega dejanje. Razne stvari. Uboga vdova, mati šestero otrok, na poti po pokojnino umorjena. — Morilčev plen — zajec. Pri Landshutu so preteklo nedeljo našli zadavljeno 45 let staro gozdarjevo vdovo Mar. Ulelila, mater šestero otrok. Poleg nje so raztreseni ležali dokumenti njenega moža. Vdova je šla po pokojnino, katere pa ni dobila, ker v nedeljo ni izplačevanj. Na poti domov je bila umorjena. Dva kmeta sta videla nekega mladega fanta, ki se je v daljavi dvignil ob cesti in z zajcem v roki tekel proč. Kmeta sta se približala onemu kraju in našla umorjeno vdovo. Orožništvo je kmalu nato na bližnji postaji prijelo nekega 22 let starega Jurija Batelta, ki je imel zajca v rokah. Batelt se je tresel po vsem životu, ko je orožnik položil roko nanj. Dognalo se je, da je vdovo, ko so je vračala domov, srečal neki znan lovec, ki ji je podaril zajca, kar je vdovo jako veselilo. Veselo je stopala vdova naprej, veseleč se, da dragim otrokom prinese dobro pečenko, nakar jo je zagrabila morilčeva roka. Morilec pri njej ni dobil mesečne pokojnine, katero ji je mislil ugrabiti, zato jc umorjeni vzel samo zajca, ki pa je povzročil, da ga je hitro prijela roka pravice. Nove zaloge radija. Iz Denvera, Colo., poročajo: Arthur B. Frenzel, rov-ni inžener iz Denverja, ki je v ozki zvezi s proclucenti radija v Evropi, izjavlja, cla ima Colorado tolike zaloge radija, da bi lahko zalagal vse zdravnike sveta. Alfred J. du Pont, milijonar, ki je znan kot filantrop, namerava uporabiti večji del svojega premoženja za produkcioj radija v Coloradi. H. C. Thoferan, pariški metalurg, ki biva sedaj v Coloradu v svrho nakupa večje zaloge rude, iz katere se dobiva radij, je izjavil, cla se bo v kratkem v zdravniških časopisih objavilo pogajanja glede transakcij mediciničnih družb v Berlinu, Parizu, Dunaju in Londonu z ozirom na neko vrsto zdravljenja jeti-ke. — Iz Williamstowna, Mass., pa poročajo, cla jc profesor Schrandcr fizi-kaličnega departementa Williams-za-voda izjavil, da je bil našel sledi radija v vodi v Sand Springs, nekem indijanskem vrelcu, ki se nahaja kako uro daleč od Williamstowna. Vse kaže, da je nekje v bližini zaloga radija. Slep špiritist — morilec. Ameri-kans-ki listi poročajo iz Littlc Ročka, Ark., cla je 801enega slepca J. G. Far-rella spoznalo sodišče krivim umora. Farrell je špiritist in hipnotizer. Pocl njegovim vplivom je farmer L. Turner zastrupil svojo ženo in hčer. nakar je prepisal vse premoženje Farrellu. Zdravniki so mnenja, da je slepec blazen. Edison bolan. Iz Newyorka poročajo: Slavni izumitelj Edison je po nasvetu zdravnikov moral opustiti po-nočno delo v svojem laboratoriju. Naj-rajše je delal v ponočnih urah. Kakor znano, zastopa Edison stališče, cla more človek ob delu po 17 do 20 ur na. dan doživeti starost clo 150 let. To je hotel sam dokazati. Bizerta — velika francoska vojna luka. Francoski mornariški minister Baudin, ki se je nedavno vrnit s svojega potovanja po Tunisu, jc izjavil napram nokomu časnikarju, da se bodo izvedla obširna dela za preureditev Bi-zerlc v veliko bojno luko iu opirališče prve vrsto za. mornarico. Med drugim se bodo tudi premestila velika mornariška skladišča, ki so sedaj v Abdulla-hu, v Bizerlo, cla bode omogočena lažja in hitrejša preskrba bojnih ladij s živežem, strelivom in premogom. Utrdbe v Bizcrti bodo v kratkem opremljene s 35 cm topovi. »Bizerta«, je rekel minister, »ima veliko bodočnost in mi moramo glavno našo pozornost obrniti na to točko, naj si bi bilo to tucli na škodo naših starih vojnih Ink, ki več ne odgovarjajo zahtevam novodobne mornarice.« GLASBA. Deset ad ventilih pesmi za mešan zbor, zložil Anton G rum, organist pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Part. 1 K 40 v, glasovi po 20 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. —- Cerkveni zbori bodo prav radi te nove napeve uvrstili v svoj repertorij. Nobenih drugih napevov nam ni tako manjkalo, kakor ravno adventnih. Poleg Angeli-kovih in kar jih jc v prvem dolu Focrsterjeve Cecilije, nismo imeli drugih. Pevovocljem po deželi so to prikladne in melodiozne pesmice posebno dobrodošle. Vsako jutro, celo adventno dobo jc takozvana »zorna maša« s petjem in orglami. Primerne napeve za te maše smo najbolj pogrešali in je gospod skladatelj z izdajo svojih najnovejših pesmi vsestransko ustregel. Besedilo napevov je deloma staro, deloma novo; tisk prav lep in razločen. Z ozirom na potrebo teh, za naše razmere zelo primernih in ljubkih napevov, kakor tudi na izvanredno nizko ceno, jih kar najtopleje priporočamo in želimo, da si jih vsaka cerkev nabavi. išče službe. Izvežban v vseh mlekarskih poslih, pri parnih in električnih strojih, v računstvu in knjigovodstvu. Nastop službe lahko takoj ali po dogovoru poznejši čas. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod štev. 3387. O/ermvaUo železnato J{ina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje In častni diplom k zlati kolaftl. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbora! okus. Večkrat odlikovano. Rad 8000 zdravniških spričeval. g. in kr. dvorni doDavitel] TBST-Barkovlje. Vb litra 46 h, 5 litrov z dostavo 4'0O K, 3S47 Vinska trgovina M. ZEHJAV, Strellika ul. 32, IJnbljan«, blizu postaje pri Brežicah, šc nova, bolj majhna z velikim vrtom, se ugodno proda. Naslov povo uprava tega lista pod št. 3403. (Znamka za odgovor). 3403 Sanatorium Emona S25&. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Set-zdravnik: Dr.Fr. Derganc, primar. l.kir.odd. de?.litin. Stanovanja na Vrhniki, v pritličju in v I. nad« stropju se v hiši štev. 186, Stara cesta, oddajo v najem za takoj ali za februar 1914. Natančneja pojasnila istotam. 330D Zanesljivega treznega in izurjenega TROJNIMI k Lanzovi Iokomobili Josipdolske parne žage, se sprejme s 1. dec. 1913. Skušnje za kurjača in strojnika so pogoj za sprejem. Ponudbe s prepisi spričeval, katerih sc no vrne, s popolnim opisom dosedanjega službovanja je vposlati upravi graščine Josipdol, pošta Ribnica, štajersko. 3412 ice, bele in barvaste tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste in vse druge vrste, z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi ia mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti zelo skromnih In stalnih cenaft v modni in športni trgovini MHGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. ana 3032 1 TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE), Beton Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane Zazidkl turbin Strokovna IzvrSitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenicc Obisk strokovnih inženirjev na željo PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB. Izdaja konzorcij »Slovenca«, »Katoliške Tiskarne« Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.