32. štev.
V Kranju, 10. avgusta 1904.
II. leto.
Političen in gospodarski list
Vabilo na naročbo.
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko Tsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Važnost volitev obč. odborov.
(Dopis z dežele.) II.*)
Ce so odbori tako sestavljeni, se tudi volitve v deželni in državni zbor vrše svobodnejše. Pri teh volitvah sodelujejo župani in občinski odborniki, ki so cesto mero-dajni za druge. Dasiravno župan večkrat ni pametnejši od drugih, vendar ga napravi izvolitev županom bolj pametnega kakor nekdaj.
Ljudstvo je ubogo glede izobraženosti. Kar ima oblast, to ima več ugleda. Tlakarska kri se še tudi pretaka po žilah našega kmeta. Brezvesten duhovnik ob času volitev reveža-župana navaja k raznovrstnim nepoštenim dejanjem. Če drugega ne, izpuščajo se iz volilnih imenikov najboljši kmetje, ki bi hoteli pri volitvi hoditi svoja pota. Volilne komisije se tako izbero, da sede duhovniki v njih, ki strupeno gledajo volilca, ki bi hotel ubogati svojo pamet. Tudi izvolijo take, ki kakega soseda, ki je izgubil legitimacijo, nočejo poznati, kakor se je to o zadnjih volitvah večkrat dogajalo.
Občinski odbor je prva podlaga drugega političnega gibanja. Ce tega na kmetiji nimajo v rokah pametni občinski možje, je drugo delo v vseh ozirih težavno.
To se je glede volitev pokazalo o minulih volitvah. Tam, kjer je bil občinski odbor v rokah mož, ki še kaj drže nase, tam tudi duhovščina ni mogla dosti ljudi begati s «svojo vero».
Volilci so gledali na svoje občinske odbornike in šli za njimi.
Seveda je težko vreči duhovnika iz odbora. Ta je večkrat edini človek v občini, ki zna pisati in brati. Zatorej naj naši kmetje vsikdar pri občinskih volitvah volijo razumne gospodarje. Ce bodo pridno brali dobre časopise, (a ne takih, kakršni so n, pr. «Domoljub» in «Slovenski List», ki naravnost hujskata kmete zoper meščane. Opomba uredništva), tedaj bodo začeli polagoma
*) Glej 27. štev. «Gorenjca» z dne fi. julija t. 1.
svobodneje misliti in našli tudi kmalu odpomoči proti nevarnim sovražnikom povzdige narodne izobrazbe in njega gospodarstva.
Nas hišni davek.
Piše Š. [Dalje.]
c) Pojem »stanovalni prostor* zanimal nas bo podrobneje na drugem mestu. V zvezi s predstoječim moram le pripomniti, da praksa tudi ,v tem oziru ne pozna enotnega in gotovega načela, po katerem bi računala merodajno število. Da bode pa stvar kolikor toliko jasna, moram iz poznejših odstavkov tega spisa že tukaj navesti naslednje točke.
V krajih, ki niso podvrženi najmarini, torej v •vaseh* po naši terminologiji, je vsaka hiša katastrirana, po domače: enkrat in na gotov način določeno število stanovalnih prostorov kake hiše se zapiše v hišni kataster in ostane potem toliko časa neizpremenjeno, dokler pri hiši ne izvršiš izprememb, za katere se zanima davčno pravo, na pr. če vzdigneš svojo hišo za eno nadstropje i. dr. Življenje pa pozna mnogo bolj še druge izpremembe, za katere se finančna oblast nima brigati, ' n. p. če iz ene sobe potom prečne stene narediš dve ali narobe. Prav lahko se torej zgodi,* da ima hiša dejanski več ali manj prostorov, kakor to izkazuje kataster. Vprašanje: Ali je računati stanovalne prostore v našem slučaju po katastru, ali s številom, ki obstoji v resnici ?
Finančna oblastva navadno kombinirajo obe metodi ter se poslužujejo prve pri poslopjih, katere uporablja gospodar sam, druge pri onih, ki so oddana v najem. Meri se torej — in v interesu erarja najbrž ne neopravičeno — z dvojno mero. Upravno sodišče se še ni iz-izreklo o tem vprašanju, a dvomim zelo, da bi potrdilo predstoječe tolmačenje. Postava govori o številu stanovalnih prostorov vobče in ne dela nobene razlike med hišami, ki so in ki niso oddane v najem. Gotovo je tedaj najmanj, da je glede vseh poslopij postopati po enotnem načelu. Da pa more priti v poštev le drugo zgoraj navedenih (dejansko obstoječe število), sklepamo iz tehle dveh razlogov: Prvič je štetje po katastru nekaj umetnega in bi moralo biti vsled tega — kakor v sledečem lit. b, 1. c. — po splošnih pravnih pravilih izrecno zaukazano, če bi bila to volja postave. Drugič sem pa radoveden, kako bi davčna oblast po nasprotnem principu mogla računati v naslednjem, gotovo ne redkem slučaju: Hiša X. ima v katastru tri, v resnici šest stanovalnih prostorov, ki so vsi oddani v najem. Treh ne sme računati, ker jih je šest oddanih v najem, šest jih ne more, ker jih sploh v katastru toliko ni?!
Toda, kakor rečeno: zadeva edino zanesljivim, t. j. sodnim potom Še ni dognana, in občina, ki bi po krivem tolmačenju državnih oblasti trpela škodo, bi se
286
sicer lahko sklicevala na jasno besedilo zakona. Kakor pa veste, se včasih oglasi tisti mistični in kakor Protej različni «duh postave*, ki prevrže vse, še tako lepo stavbo razlogov, katere smo zgradili v svoji pokorni pameti. .. Na vsaki način bi bilo želeti, da bi stvar prišla pred upravno sodišče.
č) Ce so pa že materijalne določbe vse prej kot jasne, velja to še v večji meri o tozadevnem postopanju. Postava molči kot grob. Finančna oblastva imajo tedaj skoro popolnoma proste roke. Gotovo in tudi od upravnega sodišča*) v zadnjem času za pravo spoznano je le naslednje: Ce nastane prepir glede števila ali stanovlji-vosti poslopij ali prostorov, mora oblastvo odrediti lo-' kalni ogled, pri katerem potem zastopniki oblastva in davkoplačevalcev na podlagi tega, kar vidijo, utemelje svoje trditve. Saj priliko imajo zato. Samo ob sebi pa je umevno, da končna sodba ne pristoji dotični komisiji, marveč upravnim oblastvom, eventuelno upravnemu sodišču.
d) Dotična odločba, katero je dostaviti občinskemu zastopu, spada v prvi instanci v področje okrajnega glavarstva. Pravico rekurza ima občina in vsak posamezen davkoplačevalec, kar mora biti v tozadevnem naznanilu izrecno pripomnjeno. V drugi instanci odločuje finančno deželno oblastvo. Ce je pa to izdalo svoj ukrep, se upravnim potom več ne more pritožiti, ali — da govorimo praktično — vrhovna finančna oblast, t. j. finančno ministrstvo se v rednem postopanju ne bavi s to zadevo, prosta ti je pa pritožba na upravno sodišče. Končno naj omenimo še zelo važno določbo, ki je prav pametna izjema v sistemu našega davčnega prava: rekurz ne pa pritožba na upravno sodišče, ima takozvano od-godno moč, to se pravi: Kraj, katerega davčna oblast hoče uvrstiti med «mesta», ostane toliko časa «vas», dokler dotična razsodba ni potrjena od druge instance.
Pod 1.) in 2.) smo tedaj spoznali kraje, v katerih so vsa poslopja, ne glede v prvi vrsti na to, ali so oddana v najem ah ne, podvržena hišni najmarini. Spoznali smo tudi razlog, ki je bil za zakonodajca merodajen v tem oziru: trajna prometna vrednost stanovanj. Ali naš zakon je podvrgel hišni najmarini tudi taka poslopja, ki imajo to vrednost samo mimogrede, ona poslopja namreč, ki ne leže v krajih, navedenih zgoraj, ki so pa oddana v najem. Dosledno je pa od teh poslopij hišno najmarino plačevati le toliko časa, dokler so oddana v najem, potem stopi zopet  hišna razredarina  v svojo
*) Dotična razsodba še ni nikjer objavljena.
~ PODLISTEK.
Izza dijaških let.
Črtica. — Spisal H. R.
Na ljubljanski realki je šolski zvonec odzvonil pouku. Ura je odbila štiri, ko se pridrvi tropa dijakov iz «Zvezde» po »Gledaliških ulicah*. Tekmovali so drug z drugim v hitrosti, nekateri so se smejali, tepli, podili, suvali, drugi so zopet koketno pogledovali srečujoče preparantkinje.
Jaz sem bil drugo uro prost, ker sem bil telovadbe oproščen. Sel sem nasproti svojemu prijatelju in sošolcu Weberju.
• Servus, Hinko*, mi je zaklical že od daleč. «bodeva delala skupaj slovensko nalogo?*
«Seveda, Zato te čakam!* lu hitro sva odkorakala proti domu.
Ivanova mati me je imela nad vse rada in vesela je bila, ker sva se pridno skupaj učila z njenim edinim sinom: postregla mi je vedno s kavo, ko sva prišla skupaj iz šole. Danes Webrovke ni bilo doma. Izpod stare, velike omare sva iipehala ključ ter vstopila. Mra-čilo se je že v majhni, ubogi, a vendar redni in čisti podstrešni sobici.
veljavo (§ 1. lit. b, zak. od 9. febr. 1882). O tej določbi govorim še podrobneje v drugi zvezi, na tem mestu jo je bilo treba omeniti le zaradi tega, da častiti bralec natančno izve, v katerih slučajih hišna razredarina sploh ne pride v poštev. Ti so — da s par besedami ponavljam zgornja izvajanja: če imaš hišo: 1. v deželnih stolnih in nekaterih drugih, imenoma navedenih mestih (priloga A k cit. zak. od lata 1882), 2. v krajih s posebnimi lastnostmi, o katerih smo se ravnokar menili pod a) do e), 3. izven teh krajev, ali le pod pogojem, da je oddana v najem. Se nadaljuje.
V Kranju, 10% avgusta.
Državni zbor bo menda sklican šele novembra, ker bo češki deželni zbor sklican še k enemu zasedanju, predno bo razpuščen.
V Srbiji se vrše volitve v skupščino. Od 285.000 volilcev je oddalo glasove 262.249. Gotovo je to ve|iko število.
Mati nemškega cesarja, cesarica Friderika je dne 5. t. m. umrla na gradu Kronbergu v Nemčiji.
Francoski jezuitj e so sklenili, da se ne bodo pokorili novemu zakonu zoper redovnike ter se do 1. oktobra vsi izselili. Pripoveduje se, da se jih misli nekaj vgnezditi tudi na Kranjskem, prav tako, kakor bi ne mogli živeti brez njih.
Kitajska bo morala plačati velesilam skupne odškodnine eno milijardo taelov.
Dopisi.
Iz Besnice. Naš kurat Pokorn je prišel s svojo oblastjo. On hoče namreč, da se mora v Besnici vse tako sukati, kakor on ukazuje. Zlasti pa skuša izkazovati ljubezen do bližnjega in usmiljenje do revežev povsem drugače, kakor nas uči naš Odrešenik. Spravil se je nad cerkvenika T., katerega hoče sedaj na stara leta spraviti ob kruh in pahniti v bedo z že več let obnemoglo bolno ženo in 6 otroci, in to radi ene same napačne besede. Dosedaj mu je bil ta cerkovnik dober, sedaj pa hoče imeti cerkovnika, ki bi mu bil obenem hlapec. Jako pametno. Ugibali smo že in mislili, da bi vendar kurat ne mogel biti toli hudoben, če je le nekoliko podoben Kristusovemu namestniku, in tega storiti z mirno vestjo. Toda vidimo, da hoče on ohladiti svojo jezo nad ubogim cer-kvenikom s pahnjenjem v revščino in pogin. S tem pa smo prišli tudi do prepričanja, da ima kurat Pokorn pač tudi ljubezen, toda samo do bližnjic. S tem, da bi odpravil starega cerkovnika in bi na to mesto prišel cerkovnik,
Mati mojega prijatelja Ivana je bila majhna, drobna ženska, kateri so se brale raz lice strogo urezane poteze velikih skrbi in žalosti. Mož, kateri je zapustil Webrovki edinega Ivana, je bil uradni sluga ter že blizu štiri leta mrtev.
Milostna pokojnina in dodatek za Ivana, katere je Webrovka dobivala po rajnkem, sta bili jako pičli — a pridna že priletna mati si je znala s šivanjem prislužiti marsikak krajcar, da je vzdrževala svojega Ivana, v katerega jc stavila nebroj lepih nad!
• Ivan, pridno se uči, da bom lahko na stare dni pri tebi — saj vidiš, slabotna sem, nobenega razreda ne smeš ponavljati!*
Ivan je pri takih opominih poltiho mrmral ter jako nevoljno odgovarjal. Mati mu ni trdih besedij nikdar očitala, ampak pogledala je mene ter se pol bolestno, pol zadovoljno nasmehnila. Ko sem prišel in včasih Ivana ni bilo doma, obkladala me je z nebrojnimi vprašanji: «Je li priden v šoli, ali bo zdeloval, kaj sam pravi, ali ga imajo profesorji radi?*. Takih in enakih vprašanj sem dobil vsako pot sto in sto.
Tolažil sem skrbno mater ter hvalil Ivana na vse pretege, četudi ne iz prepričanja. Saj sem se bal užaliti jo, saj sem bal še Ivana.
287
ki bi bil obenem njegov hlapec, storil bi velike uslugo svojim kuharicam, katerim bi ne bilo več treba opravljati kravic in snažiti kuratu črevljev. In tako bi se ljubezen do bližnjega utrdila še bolj v kuratu in kuharici. Vsekakor lepe nakane so to.
Iz Poljan nad Škof j o Loko. Poletje imamo pri nas zelo lepo in hladno. Včasih se pa tudi vzburkajo vetrovni valcvi in silnim hrupom pridrvij* od severno-južne strani. Za takimi hudournimi oblaki navadno pri-hrumi nevihta, a hvala Bogu brez toče. — Letina pri nas posebno dobro kaže, sena je bilo obilo, rž, pšenico in ječmen smo srečno spravili v kozolce; pšenica je bila tako bogata kakor malokdaj. Sadno drevje ne kaže posebno dobro, ker je spomladno večkratno deževanje mnogo cvetja spravilo z dreves.
Iz Tržiča. Sedemdesetletnico cesarjevega rojstva praznovali so učenci tukajšnje ljudske šole dne 29. in 30. julija z uprizoritvijo patriotične spevoigre: «Moja domovina, moja Avstrija». V tej igri menja se petje z de-klamacijami, dečki in deklice nastopijo skupno ali posamezno; tu vidimo otroke pri igri, v šoli, kot vojake, »črno-rmene* deklice, čikoše in loncevezce, planinarje in planinarice i. t. d. Pele so se tudi — in to je bila ena najlepših točk — slovenske narodne pesmi in ena hrvatska pesem. Dasi so melodije same na sebi lepe, in so peli otroci dovršeno, bil je skupni utis še mogočnejši vsled spremljevanja godbe, namreč klavirja, harmonija in četverih gosli, igrano od učiteljskega osebja tukajšnje šole ter one iz Križev in Kovorja, pod spretnim vodstvom tukajšnjega učitelja g. Fr. Borštnika. Pri obeh predstavah je bila nemajhna šolska soba natlačeno polna, in se je čul od odličnega, kakor tudi od preprostega občinstva le en glas: jeli kaj takega pri šolskih otrocih sploh mogoče! Navzoči odlični tujci, ki so gledali in poslušali že boljše stvari v mestih, so bili edini v sodbi, da kaj tako dovršenega v tej stvari se še ni igralo v naših krajih, in morda tudi drugod ne. Zaslugo za to pa imata v prvi vrsti naš zaslužni šolski voditelj gosp. Josip Kragl, ki se je neprestano trudil, da je izvežbal otroke v nastopih in govorih, in pa g. Borštnik za muzikalni del. Skupno učiteljstvo pa je pokazalo, kaj da zna in kaj se more s trudom in pridnostjo doseči. Drugi dan popoldne pa je napravilo učiteljstvo s sodelujočimi otroci izlet na Pristavo, kjer se je mladina ob igri in petju izborno zabavala.
Iz Cerkljan. Dne 30. junija t. 1. so bili izvoljeni «folmahtarji» ali pooblaščenci za veliki gozd: »reko* in
Ivan je bil odkrito rečeno jako len, lahkomiseln in nagajiv, zanašal se je vedno na mojo pomoč pri nalogah in v šoli. Lagati je znal, da je verjel sam sebi; bril je norce, da smo se v šoli med premorom zbirali v velikih .gručah okoli njega.
Tako je minul prvi tečaj druge realke. Ivanova mati žalosti ni zatisnila očesa — vedela je, da Ivan visi na niti; dobila je vsako konferenco ono znano grajalno nefrankirano pismo, a vendar je upala, da se Ivan prerije. Jaz sem jo tolažil, da mu bodo profesorji že pregledali, ker je bil drugače priden.
Preplašeni smo po maši nekega mrzlega jutra v februarju hiteli od sv. Florijana v realko po spričevala.
Naš razrednik je delil spričevala, urejena po klasifikaciji. Čakal sem na Ivana, jaz sem imel svoje spričevalo že davno v žepu in le še nekaj dijakov je žalostno čakalo svoje obsodbe, ko zakliče razrednik: »Weber, poboljšajte se, tri dvojke imate: v nemškem, matematiki in naravoslovju.* Smilil se mi je, ko sem ga pogledal — z ruto si je brisal oči in jokal. Odšla sva. »Kaj bo mati rekla?* je ihtel. »Tiho bodi, s teboj grem, potolažil jo bodem.» »Ne, ne, jaz ne grem domov!» »Ali, Ivan, ne bodi nespameten, kaj vendar misliš!* Konečno sem ga vendar pregovoril ter spremil domov.
»kozji breg*. Ta dva gozda merita blizu 600 oralov dobre zemlje in sta pod varstvom. Prepovedano je v njih pasti živino in grabiti steljo, lepega drevja pa se celo ne sme sekati. Toda godi se drugače. Pretečeno zimo se je nasekalo toliko bukovih drv, da se čudimo, da je to sploh mogoče, da bi toliko in tako lepih drv moglo biti brez škode posekanih. Kajžarji sami so se norčevali, da krivo drevje ni rado ravno, a se tem lažje spravlja. Ko bi le hotel kdo ogledovati, koliko stelje je pograb-Ijene »po reki*, se o Um vsakdo lahko prepriča, zlasti jeseni, ko listje odpada. Vse se grabi, še celo po zelo karnenitih krajih. Paša je posebno prepovedana, ali kaj pomaga to. Vsaki dan vidimo govedo pasti po kozjem bregu do srede hriba, kar je zelo škoda, ker raste v kozjem bregu majhno drevje in se tisto poškoduje. Vsemu temu se pa nič ne čudimo, ker je načelnik oskrbovalnega odbora sam največ kriv, ker se njegova živina pase po teh gozdih. Ko je bil 30. junija zopet izvoljen načelnikom, je predlagal: Ker sem zopet izvoljen, vam tole svetujem: Posestnik Darinšek, ki ima svojo ravno domačijo v sredi hriba »nad reko*, me je prosil, da bi mu dovolili, da bi ga ne kaznovali, če bi katerikrat bila njegova živina na paši »v reki*, kakor se mu je to že večkrat dogodilo. Če mu dovolim, dejal je, nam plača sodček piva. — Tak mož ima torej v oskrbi gozd, on je tudi občinski odbornik, zato je tako previden (!?). Škoda da ni župan! — Slednjič naj še omenimo to, da g. profesor in njegova gospoda imenujejo liberalce vse tiste, ki smo tistega mišljenja kakor g. duhovniki in učitelji, ki delujejo za korist občine in za pametno gospodarstvo občinstva. G. profesor nikdar ne občuje z našimi duhovniki in z učiteljstvom (ker ti žive med seboj v lepi slogi in prijaznosti), ampak gre raje h gorjancem po tistih lesenih bajtah. Pa oni, ki nas imenujejo liberalce, pač ne vedo, kaj je ena ali druga stranka. V naši fari živimo vsi enako, lahko rečemo, da smo vsi dobri katoličani. Pri nas ni slišati, da bi se kdo prepiral z duhovniki ne z besedo in ne po časopisih. Edino izjemo dela gospod profesor, ker ta se naših domačih duhovnikov izogiblje, dasiravno pravi, da je na katoliški podlagi. Reši nas njega, o gospod! Prosim, gospod urednik, sprejmite še naslednji popravek: Naš gospod župnik je že imenovan častnim občanom. Piše naj se, če bi ne bil zdaj, bi ga ne imenovali.
Iz Reteč pri Skofji Loki. Eno zadnjih nedelj sem šel po svoji stari navadi v tukajšnjo farno cerkev k božji službi. A žalibog — kaj sem opazil. Naše devičarice so
Pri ognjišču je stala stara ženica, mati Weberjeva, ter polglasno jokala. »O že vem! Sem že zvedela! Tri dvojke! Ivan, ali ne veš, kako sem te prosila, vse sem ti dala, kar si hotel! Moj Bog, moj Bog!»
Tega dne se zame niti zmenila ni. Vsi trije smo žalostni stali pred ognjiščem ter gledali višnjevkast plamen, ki je plapolal ter objemal začrnelo posodo na železnem trinogu. Šele, ko je v posodi jelo vreti in je mati s predpasnikom odkrila lonec ter si obrisala solzne oči, sem tiho rekel: »Z Bogom, domov moram, da ne bo oče v skrbeh*, ter sem odšel po stopnjicah.
S* šmarnimi peticami in starimi dvajsetičami, ki jih je zapustil mož in ki jih je še ona dobila pri svetem krstu, je plačala šolnino za Janeza.
Weber je bil s to dvojko nekako uničen.
Drugi tečaj je bil še bolj neubogljiv, predrzen in trmast: za dvojke se niti več zmenil ni. Profesorji so me jeli opominjati, naj opustim njegovo družbo — in kakor smo pričakovali, tako je zgodilo. Ivan je zopet nesel dvojko domov le s to razliko, da se je to pot smejal, uganjal burke ter metal spričevalo ob tla. Prižgal je takoj pred šolo cigareto ter moško pušil po »Zvezdi* proti domu.
Se nadaljuje.
288
se v cerkvi ves čas smejale, pogovarjale in gledale okrog sebe. Večina jih je ostala za vrati, da bi jih fantje videli, kako se znajo nališpati in zmesti lase. Okrog vratu imajo trak z barvo ponižnosti in na njem podolgasto kolajno, krog ledja pa usnjat pas in srebrno verižico. Ako katera ne premore, da bi si kupila verižico, nosi svilnat trak, a tako spentljan, kakor kaka kurja čreva. Ali je to ponižnost? Gotovo ni. Ko sem šel domov grede z nekaterimi starimi možmi in ženicami, so se vsi zgražali nad tem, češ, kam pridemo. Gospod urednik, dovolj bodi za enkrat; ako vam bo prostor dopuščal, prosim, porabite še kaj mojega gradiva, ne o Marijnih otrocih, ampak o ovcah, ki niso na pravi poti in nimajo nobenega vodnika, ki bi jih poučil, kako se morajo vesti, da bodo res Bogu dopadljive. Zdravi!
Slavnost 25letnice gasilnega društva v Skofji Loki.
Minulo nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. je praznovalo gasilno društvo v Skofji Loki svojo 25 letnico. Tekom te dobe je društvo vedno vestno služilo svojemu poklicu in je pokazalo baš ob tej slavnosti, da je vsekakor kos svoji nalogi.
Slavnost se je pričela že v soboto zvečer z miro-zovom domžalske godbe. Po mirozovu je bil prijateljski sestanek v gostilni gospe Antonije Deisingerjeve. V nedeljo zjutraj je bila najprej budnica, kmalu potem pa se je opažalo živo gibanje po mestu. Zastave-trobojnice in cesarske odvijale so se raz hiše, in mesto je dobivalo poleg slavolokov popolnoma praznično lice. Glas gasilske trobente je vabil gasilce k vzprejemu povabljenih društev in gostov, ki so prihiteli od blizu in daleč poveličevat slavnost. Na kolodvoru sprejme in pozdravi do£la društva načelnik gasilnega društva g. Ivan Debeljak, v mestu tajnik, g. Frid. Kramar, pred mestno hišo pa z vznesenimi besedami g. župan Lovro Sušnik. Slavnosti so se udeležila naslednja društva: Škofeljca, Selca, Poljane, Št. Vid pri Ljubljani, Kamnik, Kranj (z godbo), Šenčur pri Kranju (z zastavo), Krško, Vič-Glince, Ljubljana, Šmarje-Slap (z zastavo), Mojstrana, Bohinjska Bi-
Brez naslova.
Bilo je v Indiji. Budist Džandranata je stal poleg visoke cedre in zamišljeno zrl v daljavo. Po peščeni stezi pa je prihajal zamazan in razcapan drviš.
»Kaj počenjaš?* je vprašal odurni muslemin.
«V duhu častim Boga, ki je vstvaril ta lepi svet!» se je glasil odgovor.
• Moli mojega Boga!* je vzkliknil misijonar.
»Kaj sta dva?*
Drviš je preslišal vprašanje.
«AUah il Allah, Mahomeda rasul! Moj Bog te bo pogubil na večne čase!*
«Kaj je Bog ustvaril človeka zato, da ga izroči tmini?
«Da, ako ne veruje v to, kar učim jaz!»
Džandranata ga je pogledal pomilovalno in dejal: »Kaj si ti dobil-vso vedo v zakup?*
Drviš je zopet preslišal vprašanje.
»Moj Bog je boljši od tvojega!* je po kratkem pre-molku, v vidni zadregi, zakričal zastopnik haremov.
»Tvoj Bog je ravnotisti, kakor moj, samo ti si iz veličastvenega in vscljubečega Očeta napravil nekako maščevanje iščoče bitje, ki naj bi služilo v tvojo osebno svrho in polnilo shrambe mošej. Proč, nesrami bogo-skrunec!»
Drviš je v svoji besni onemoglosti pobesil glavo in odvlekel svojo umazano haljo dalje po peščeni stezi.
Indija — drviš — mošeja. O, koliko otožnega premišljevanja zadajajo samo te tri besede! Santanelo.
strica, Žiri, Železniki, Novomesto, Bizovik, Stara Loka, Jesenice (z zastavo), Spodnja Šiška, Gorenja vas, Bled (z zastavo), Radovljica (z zastavo), Voglje, Domžale, Vrhnika, Litija, Mošnje in Mengiš. Dalje so se udeležila vsa domača društva: »Narodna Čitalnica*, »Bralno društvo* in »Katoliško rokodelsko društvo*.
Ob enajstih je daroval mašo v župni cerkvi gospod Feliks Zavodnik, potem so društva odkorakala pred mestno hišo, Ajer je razdelil »Zvezin* načelnik gospod Franc Doberlet v navzočnosti občinskega odbora s primernim nagovorom devetim članom škofjeloškega gasilnega društva čedno napravljene diplome v znak priznanja njih častnega 25 letnega službovanja. Zaorili so nato živahni »Na pomoč*-klici. V imenu slavljencev se je zahvalil g. dr. A. Arko za izročene diplome in po-vdarjal, da hočejo i še nadalje ostati društvu zvesti in v njem delavni. Sprevod se je potem pomikal h gostilni gospe A. Gusellove, kjer so se posameznim društvom odkazali gostilniški prostori za obedovanje.
V tej gostilni je bil banket, katerega se je udeležilo okrog 90 oseb. Kmalu nato je bilo rečenih več napitnic. Načelnik stavljenega gasilnega društva, gospod Ivan Debeljak je napil cesarju, g. Doberlet županu škofjeloškemu, občinskemu odboru ter meščanstvu. Škofjeloški župan g. Šušnik nazdravi gasilcem, zagotavljajoč jih, da jih bode, kakor doslej, tudi v bodoče drage volje podpiral. Z ozi-rom na to obljubo je vstal »Zavezin* načelnik gospod Doberlet in slikal gasilna društva kot edina, katera so posebne podpore potrebna, a jih še vse premalo podpiramo, zategadelj apelira na navzoče, naj vzpodbujajo ljudstvo k ustanavlienju gasilnih društev. Načelnik gasilnega društva v Šenčurju gospod Franc Kuralt pojasni žalostne razmere, katere ima šenčursko gasilno društvo z domačim županstvom, in pravi, da je župan zadrževal celih pet mesecev od deželnega odbora lansko leto nakazano podporo. Gospod Fajdiga iz Kamnika pa se zahvaljuje v imenu društev za prijazen sprejem od strani loškega meščanstva. Došlo je tudi nekaj brzojavnih pozdravov, kakor iz Zagreba, Jesenic, Višnje gore i. t. d.
Po banketu je bil koncert na »Štemarjih*, kjer je domžalska godba neumorno svirala več prav lepih komadov, poleg tega pa je nalašč sestavljen pevski zbor zapel nekaj pesmic. V bližnji plesni dvorani se je pa tudi prav marljivo sukala plesaželjna mladina.
Le prehitro je prišel čas ločitve, in društva so se morala posloviti od ljubeznivega loškega meščanstva. Vsa slavnost pa je v vsakem oziru znamenito uspela. Ločani naj bodo uverjeni, da ostane ta prekrasna slavnost vsakemu v trajnem spominu.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Koblar nima sreče. Naš prečastiti gospod dekan bi bil tedaj rad kandidiral v kranjskem okraju. Ideja, ki spričuje, da ima Koblar včasih prav pametne misli. Tu bi bil prav gotovo izvoljen. A Koblar misli, Šušteršič pa obrne. Umakniti se je moral naš »za vero* tako zaslužni tehant še bolj zaslužnemu dr. Brejcu! Potisnili so ga v mestno skupino Kranj-Škofja Loka, kjer bo padel kakor je — dolg. Nič ne de! Kranjska dekanija mu pa vendarle ostane in tudi prijatelj Skalja, ki ga je spremljal kot zvest oproda na shod klerikalnih zaupnikov. »Katolik* Skalja je pravil po mestu, da je bil »Tone* (tako imenuje kolegijalno gospoda tehanta) zelo hud, ker Šušteršič bolj ljubi Brejca nego njega. No, pa Koblar tudi ni tak, da bi dolgo časa kuhal jezo. V četrtek se je pripeljal v kranjski farovš sam škof Bonaventara, »incognito* seveda in lepo zadej po ulici. Bržkone je že Koblarja »potroštal*, da ne bo delal zgage. Bo pač moral ubogati. Ce imate pa kaj korajže, gospod dekan, nastopite proti Brejcu. Ali pa rajše ne, ker potem bi zbegani vo-lilci ne vedeli, kdo je za pravo »vero* ali Brejc ali Koblar!
Umrla je v sredo dopoldne po dolgem bolehanju gospa Katinka Šlamberger-jeva, roj. Preširn-ova, soproga tukajšnjega c. kr. notarja g. Antona Šlambergerja, stara
šele 42 let. Blaga pokoj ni ca je bila uzorna soproga, skrbna mati in vneta rodoljubkinja. Uživala je najsplošnejše simpatije. Včerajšnjega pogreba se je udeležila »Narodna čitalnica* z zastavo in neb roj občinstva iz meščanskih kakor uradniških krogov. Citalniški pevski zbor je zapel pred hišo in na grobu ginljivi žalostinki. Nepozabni bodi žemljica lahka in veden spomin!
Cesarska slavnost na Triglavu se vrši dne 17., oziroma 18. t. m. Udeležniki se peljejo dne 17. t. m. zjutraj ob sedmih iz Ljubljane v Mojstrano. Ob 12. uri opoldne se napotijo iz Mojstrane k planinski, koči na Kredarici. Odtod, če le mogoče še tisti dan odhod na vrh Triglava. Dne 18. t. m. ob treh zjutraj na Kredarici maša, katero daruje c. kr. vojni kurat Ivan Ambrož. Potem se zapoje cesarska pesem.
Volitev za okrajni cestni odbor za kranjski okraj se vrši J 9. t. m.
Glas iz občinstva. Pišejo nam: Vinska trgovina se kmalu prične. Zopet se bo izložilo mnogo dobrega do-lenjca na kranjskem kolodvoru. Mnogo let se že opaža, da bi bilo umestno za izkladanje sodov napraviti vsaj poseben prostor, kjer bi bilo izkladišče nižje in sicer z vozom enako visoko, kajti sedanje izkladišče je mnogo previsoko ter se sodovi po več sto litrov takorekoč kar iz zraka izpuščajo na vozove in imajo vinski trgovci vsled tega vsako leto mnogo škode pri vozovih in sodih. Tako je lansko leto nekemu vinskemu trgovcu izteklo na sredi ceste nad sto litrov vina. Ker je promet na kranjskem kolodvoru velik, bi bilo torej umestno, da se ta nedostatek odpravi, obenem pa delavno osobje pomnoži, da bi ne bilo treba čakati po več ur na izložbo. Ker se vsled tega godi vinskim trgovcem velika krivica, prosi se si. c. kr. obratna direkcija v Beljaku, da odpravi te nedostatke.
Pravila mojstrske zadruge so se odobrila in dostavila. V kratkem se skliče občni zbor, da se izvoli deiinitivni odbor.
Pogorelo je dne 30. m. m. dopoldne ob enajstih Matiju Rozmanu iz Zgornjih Bernikov št. 46 vse poslopje. Škoda znaša 3000 kron. Zavarovan je bil za 1200 krou. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Kmet ski dobrotniki. Iz Selc se nam poroča: Kmetom se nalaga skoro vsak dan večji davek. Kakor država potrebuje pokritje režij, tako si tudi naša duhovščina pripisuje večje doneske, Pri nas so bile maše poprej pri ranjkem g. Mayrju po 60 kr., sedaj pa so v domači cerkvi po 1 gld., v podružnicah pa po 1 gld. 50 kr. Tuui taksa za poroko se je menda zvišala. Ko se je pred leti ženil I. B. in v zakon nevesto iz tretjega kolena je plačaj navadno takso. Sedaj se je pa oženil njegov brat in je tudi vzel nevesto iz tretjega kolena, je plačal 60 gld. takse. O blaženi kmetski osrečevatelji in rešitelji.
Radovljiška mestna godba priredi na korist bralnega in pevskega društva »Triglav* dne 15. avgusta ob treh popoldne na vrtu grofa Turna veliko vrtno veselico. Vstopnina h koncertu 40 vin, na vsakih deset stopnic se dobi ena povrhu. Ako bo ta dan deževalo, se veselica preloži na nedeljo dne 18. avgusta.
Na Jesenicah prirede jutri v nedeljo dijaki-abitu-rijenlje veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni »na pošti*. Začetek ob polsedmih zvečer.
Češki kolesarji bodo prihodnji teden napravili izlet na Slovensko. Dne 14. t. m. se bodo mudili v Kranjski gori, na Dovjem, v Mojstrani, Bledu in Vintgarja. Dne 15. avgusta: Odhod z Bleda v Bohinj, k bohinjskemu jezeru in Savici. Dne 16. avgusta: Z bleda odrinejo z Bleda v Kranj, kjer polože vence na Prešernov grob, potem obiščejo Jezersko in češko kočo na Grin-tovcu. Dne 17. avgusta: Z Jezerskega čez Kranj in Medvode v Ljubljano. V nedeljo dne 18. avgusta: Izlet v postojinsko jamo.
V Gorjah je bil dne 4. t. m. izvoljen županom g. Jakob Žumer, gg. Janez Poklukar iz Krnice, himen Jan iz Mevkša, Miha Cop iz Dobrave in Andrej Sodja iz Zaspega pa svetovalcem.
289
Na Bleda prirede dne 14. t. m. — pred praznikom — ob osmih zvečer zdraviški gostje, ponajveč narodni, z blejskim peskim zborom koncert na korist zdraviškega doma. Po koncertu je ples. Vabijo in pričakujejo se z ozirom na ugodno priliko tudi gostje od zunaj.
Premo vanje konj v Bohinju s pomočjo deželne podpore bo, kakor običajno v Bohinjski Bistrici, v ponedeljek dne 2. septembra 1.1.
Volitev občinskih odborov. Dne 7. m. m. so v občini Nevlje izvolili županom Janeza Kadivca iz Dobrega polja, Jerneja Kadunca s Hriba in Janeza Grabnerja iz Nevlj pa občinskim svetovalcem.
Nova pristojbinska postava, ki je pred kratkim izšla, strogo zaukazuje, da morajo davkarije vsako pristojbino, katera ne bode plačana v tridesetih dneh po dostavljenju dotičnega plačilnega naloga, takoj in brez izjeme zemljeknjižno zavarovati (intabulirati) na dolžnikovem posestvu. Preje so se zaostale pristojbine v vsakem četrtletju po davčnem izterjalcu opominjale in nato iztrjevale z rubežnijo in prodajo premakljivega premoženja ter šele potem, ako je bila premičuinska rubežen brezuspešna, so se vknjižile. Zdaj pa se morajo naj preje vknjižiti. Za vsako vknjižbo bode moral vplačati prizadeti posestnik novo pristojbino v kolekih in se mu bode tako prvotni državni dolg občutljivo povikšal. Država pa menda misli ravno na ta način dobiti novih dohodkov, ker je nekatere pristojbine v zadnjem času nekoliko znižala. Zatorej pozor, Gorenjci! Ne bodite več brezbrižni v takih slučajih in skrbite, da bodete odslej gotovo plačali vsako pristojbino v teku tridesetih dni po sprejemu plačilnega naloga, da vam ne bode država nalagala poleg vedno višjih davkov še teh nepotrebnih vknjižbenih troškov.
V Kamniku so se vršile minuli teden občinske volitve, pri katerih je zmagala narodno - napredna stranka v I. in II. razredu. V III. razredu so s prav neznatno večino prodrli klerikalni kandidatje. Zmaga narodno-napredne stranke v prvem in drugem razredu dovolj jasno kaže, v čegavem taboru je kamniško meščanstvo. Živel Kamnik!
Na Kranjskem sploh.
Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate, figovo in sladno kavo se je otvorila. To važno narodno podjetje gospoda Ivana Jebačina, trgovca, tovarnarja in zalagatelja kavinih primesi v prid družbe sv. Cirila in Metoda je blagoslovil družbin prvomestnik, preč. gospod mons. Tomo Zupan. Gospod Ivan Jebačin je povodom blagoslovljenja svoje tovarne daroval družbi sv. Cirila in Metoda 400 kron. Izrekamo obenem domoljubno prošnjo : Slovenke in Slovenci! Rabite, zahtevajte, priporočajte vselej in povsod le te izborne izdelke domače industrije v čast in ponos slovenskemu imenu, v korist slovenskega dela in v prospeh vseslovenske šolske družbe.
Slovensko akad. fer. društvo »Sava* v Ljubljani vabi tem potem napredne gospode akademike in abituri-jente ter brate Savane na svoj sestanek, ki ga priredi v torek, dne 13. avgusta 1.1. v Ljubljani. Lokal: «Švica-rija* (pod Tivolijem); začetek točno ob polosmih zvečer. Na razgovor pridejo jako važna vprašanja, tičoča se pre-osnove društva. Ker je ta sestanek v marsikterem oziru odločilen, zato je odbor preverjen, da se bodo imenovani gospodje v kar največjem številu — želeli bi pač polno-številno — odzvali temu vabilu, pozivlje pa brate Savane da se udeleže tega sestanka in po moči skrbe, da se posreči nameravani korak. — Do svidenja v beli Ljubljani! Z bratskim: Na zdar! Odbor.
Križem sveta.
Od mravelj umorjen. Delavčeva žena Jelinek iz Šanca je šla s svojim pet tednov starim otrokom delat na polje. Položila je dojenčka na njivo in delala kakih petdeset korakov od njega. Otrok je že dlje časa kričal, a mati ga žalibog ni slišala. Cez četrt ure se je vrnila k otroku in zapazila s strahom, da je otrok ves poln mravelj. V nosu, v ušesih in celo v ustih je imel mravlje. Otrok je le še ječal, zvečer tistega dne pa je bil mrtev.
290
Volilno gibanje.
Cez dober mesec — dne 12. septembra — bodo že volili kmetje svoje poslance v deželni zbor. Med tem, ko je na Notranjskem in ponekod tudi na Dolenjskem opažati vsaj nekoliko zanimanja za deželnozborske volitve, spi gorenjski kmet spanje pravičnega izvzemši v radovljiškem okraju, za katerega je prijavil izvrševalnemu odboru narodne stranke kandidaturo g. J. Cop iz Most.
Kranjsko okolico bodo že pravočasno prebudili iz spanja «gospodje». Mudi se itak ne. Kmet ima sedaj tudi malo časa. 12. septembra jih bodo pa pripeljali na volišče v boj «za vero».
Minulo sredo so imeli klerikalni zaupniki zborovanje v ljubljanskem katoliškem domu. Tam so se pomenili, katere kandidate bo smel voliti ubogi kmet. Na ukaz Sušteršičev skoro dve tretjini klerikalnih poslancev ne bo več kandidiralo. Bili so mu premimi. Po njegovi milosti bo še kandidiral v kranjski okolici gospod deželni glavar Oton pl. Detela. Gospod Detela se ni udeležil onega shoda. Oe bi bil navzoč, bi bil morda protestiral, da bi poleg njega nastopil kot kandidat mesto kanonika Kalana tudi eden najhujših klerikalnih petelinov — dr. Brejc. Morda bi pa tudi ne bil protestiral ? No, naši kmetje bodo volili oba, kakor bi tudi volili kranjskega dekana, ki se je prišel v Ljubljano ponujat za kandidata v kmetskih občinah. Ker se mu pa ni ugodilo, zapustili so Koblar in nekateri somišljeniki ostentativno shod. Druge nesreče se ni zgodilo.
Za kamniški okraj je dr. Šusteršič določil župana Mejača iz Komende, za radovljiški državnega poslanca Pogačnika, za ljubljansko okolico pa poleg Vencajza še — sebe. Tako je prav! Gliha vkup štriha. Žlindra in petjot sta tam še bolj na gorkem, kakor bi bila v kranjskem okraju. Bog je sam sebi napoprej vstvaril brado!
*
Iz Šenčurja se nam piše: Minuli četrtek dopoldne se je zbralo le-tu pod pretvezo nekega stanovskega zborovanja kakih 25 do 30 duhovnikov iz kranjske okolice. Razen nekaterih babur se za ta nenadni poset nihče ni brigal. Ljudstvo, videč toliko brezdelnih ljudi, je zbijalo svoje dobre in slabe dovtipe, češ: »Mlatit so prišli k župniku* ali »Opravili bodo za nas kmete sv. leto, kar sami zaradi obilega dela ne zmoremo* i. t. d. Mi pa, ki poznamo dekana Koblarja in njegovo gardo, videli smo, da tisto zborovanje velja bodočim deželnozborskim volitvam ter se bode razpravljalo največ o tem. kako bi se tedaj lopovstvo žlindrovanja najuspešneje izvršilo. Ta dan smo videli tudi predsednika krajnega šolskega sveta sumljivo prežati okrog farovža.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v. Kranju. V mesecu juliju 1901 je vložilo 317 strank K 85.99006, dvignilo pa 273 strank K 80.231*31, 9 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil K 7.800 —, stanje vlog iznaša K 2,589.371*78. — Stanje hipotečnih posojil K 1,695.776*13 in denarni promet K 269.78706.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu juniju je vložilo 80 strank K 31.571*58, dvignilo 16 strank K 3.824*—, izplačalo se je posojil 9 strankam K 16.660*—. Saldo blagajnice dne 30. junija 1901 K 8074*76. Prejemki v julrju 1901 K 37.597*52. Izdatki v juliju 1901 K 39.846*25. Denarni promet K 85.518*53. Stanje hranilnih vlog K 149.896*90. Stanje posojil K 134.003*63. Saldo blagajnice 31. julija 1901 K 5826.03. Število zadružnikov 97.
Mestna hranilnica v Kamniku. V meseca juliju 1901 je 107 strank vložilo 51*165*94 kron. Stanje vlog K 51*165*94. Denarni promet 94*209.68.
Šivalni stroj
Se v dobrem stanju, pripraven, za krojača aH čevljarja se jakfi po ceni proda pri 147—1
Sčvrencu 7{ebolju
krojaški mojster v pranju.
Tedenski sejem v Kranja dne 5. t. m.
Prignalo seje 22 glav goveje živine, — telet, 40 prašičev, — ovac, — buš. 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 7*—, ovsa K 7*—, rži K 6*50, ajde K 6*—, ječmena K 6*—, zgod-krompirja K 2*—.
I   Več dijakov se sprejme
na stanovanje in hrano. — Naslov pove upravništvo »Gorenjca*.
Trgovskega učenca
sprejme trgovina z železnino
H6_i       W. Killer v Kranju.
S
se odda.
_Naslov pove upravništvo «Gorenjca».
145
Lepo posestvo
se iz proste roke proda.
Natančneje se izve pri I. Dolinarju na Primskovem.
144—1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša pre-ljubljena soproga, mati, hčer, sestra, svakinja, gospa
KATINKA ŠLAMBERGER
roj. Preširn
danes ob 1/t12. uri dopoludne v 42. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage ranjce bode v petek, dne 9. t. m. popoludne ob 3. uri.
Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
V Kranju, dne 7. avgusta 1901.
Anton Šlamberger, c. kr. notar, soprog. — Anton, Inka, Nuša, otroci. — Terezija Preširn, mati.— Vinko Preširn, c. kr. nadzemljemerec, brat. — Ana Globočnik roj. Preširn, s estra. — Janko Globočnik,
c. kr. notar, svak. — Berta Preširn, svakinja. — Nečaki in nečakinje.
Zahvala.
Povodom smrti naše nepozabne soproge, matere, hčeri, sestre, svakinje, gospe
Katinke Šlamberger roj. Preširn
izreka podpisana rodbina vsem prijateljem in znancem, kateri so izkazali ob njeni smrti ranogobrojne dokaze sožalja, uajiskiviifj-o zahvalo. Zlasti se zahvaljuje častnemu meščanstvu, gg. profesorjem, uradnikom in vsem drugim, ki so spremili k večnemu počitku blago po-kojnico.
Isto tako se najiskreneje zahvaljujemo vsem daro-vateljem vencev, si. narodni čitalnici v Kranju, potem gg. pevcem pod vodstvom g. V. Rusa, za prelepi in ganljivi žalostinki.
V Kranju, 10. avgusta 1901.
149
Rodbina Šlambergerjeva.
79
Zahvala,
Podpisano gasilno društvo izreka tem potom vsem onim, kateri so ob priliki društvene 25 letnice omogočili, da je slavnost tako sijajno uspela, svojo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljuje se za pohod p. n. članom * Zaveze kranjskih gasilnih društev*, osobito njenemu načelniku bi. g. Franu Doberletti, ki je blagovoljno prevzel svečano razdelitev diplom, ter gospodoma A. C. Achtschinu in Franu TroStu. Potem gasilnim društvom iz Ljubljane, Krškega, Vič-Glince, Vrhnike, Rudolfovega, Kamnika, Kranja, Radovljice, Šmarja, Bizovika, Mengiša, Šenčurja pri Kranju, Spodnje Šiške, Jesenic, Železnikov, Domžal, Št. Vida nad Ljubljano, Bleda, Bohinjske Bistrice, Litije, Škofelce, Mošenj, Poljan, Gorenjevasi, Selc, Zirov, Mojstrane in Stare Loke" poslednjemu tudi še posebno za prijazno udeležbo na predvečer pri bakljadi, slavni kranjski godbi za dobrohotno sodelovanje pri slavnosti ter domačim društvom: «Čitalnici*, »Bralnemu društvu* in • Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov*. Najprisrčnejšo zahvalo izreka društvo tudi škofjeloškemu županu, blagorodnemu gospodu Lovru Sušniku za prelep sprejem in pozdrav gasilcem, prečastitemu mestnemu župniku g. F. Zavodniku za daritev sv. maše, p. n. mestnim odbornikom, osobito gospodu lekarnarju E. Burdvchu, nadalje onim p. n. gospicam, katere so s krasnimi šopki obdarovale člane zastopanih društev, ter p. n. meščanom, ki so izobesili zastave, da je bilo mesto v resnici v praznični obleki. Slednjič vsem vnanjim kakor domačim prijateljem društva za njih udeležb?. Na pomoč!
Prostovoljno gasilno društvo v Skofji Loki
dne 6. avgusta 1901. 142
Jvan 2>ebe/at(, načelnik J. Jf. počeli, blagajnik friderik Kramer, tajnik.
5 pogori)!
kličem pri odhodu v Ljubljano vsem znancem in prijateljem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti. 143 V Kranju, dne 7. avgusta 1901.
nad komisar v. p.
291
Posamezne številke »Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof J i Loki pri g. M. Žigonu, trgovcu na glavnem trgu.
Dve mesečni sobi
se oddasti s 1. ali 15. septembrom 1.1. Kje? pove uredništvo «Gorenjca».
142—2
posojen dežnik
naj'se odda v gostilno g. P. May rja.
136—2
Otvoritev gostilne.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril gostilno «pri Jelenu* v Kranju.
Točil bodem pristna rdeča in bela dolenjska vina
po zelo nizkih cenah ter postregel vedno s toplimi in mrzlimi jedili. Na razpolago so za voznike tudi prostorni hlevi in veliko dvorišče. Za popotnike snažna in cena prenočišča.
V Kranju, L avgusta 19C .
140—2
Ivan Raznožnik, gostilničar.
Henr. Francka sinovi
Zagreb; Hrvaško.
Velecenjena gospa!
V uljudnem odgovoru Vašega cenjenega vprašanja, zahvalimo se Vam za zanimanje katero imate za naše izdelke, to je za
pravi „Franck'ov" pridatek za kavo in veseli nas Vaše hvalevredno priznanje te fine in izdatne vrste ter si ob jednem uso-jamo Vam uljudno naznaniti da na čislane zasebne_osebe naše izdelke neposredno _ne_ razpošiljamo, — in vrhu tega se pošiljatev po pošti zelo podraži. —
Vsi gospodi trgovci, osobito vse špecerijske prodajalnice v Vaši okolici imajo vedno svežo zalogo naših J3rjiy_ih izdelkov katere tudi po mogoče nizki ceni prodajajo;
prosimo Vas tedaj naruljudneje da smatrat* to za Vam narugodneje ker Vam je prilika dana da se še v nadalje pri istih poslužujete. —
Za družino se pač bolj pripravnega in varčnega ne najde kakor /2 Ko. zaboj ček J2ravegfa_ „ Fran C k'ovega pridatka za kavo, kojegaokus in vonjam tembolj ostane, temvečja da je množina in tembolj stisnena je masa.
Priporočamo Vam, častita gospa, naše izdelke nartopleje in Vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem
Lineo. ICÉ
Zagreb.
292
glavnim šolskim vodstvom na gorenjskemu
t
Pri naročevanju šolskih tiskovin naj
tiskarno v Kranju.
FRAN ZEMAN
108—9
LJubljana
Poljanska cesta nasproti sv. Petra mostu.
Tvorniška zaloga najnovejših poljedelskih strojev,
in sicer: novevrstegepljev, ki se pritrdijo k stropu. Postavijo se lahko zraven poda, ali pod njim (v supi), ker zadostuje samo 0 metrov prostora in jih ena sama žival lahko goni; tudi se da vsa* lesen gepelj na ta način trpežno prenarediti; ročne mlatilnice ali za gepelje z mesingastimi tečaji ali na kroglj e, slamo-reznice s posebno močnimi kolesi in jako napetimi noži, mline za čiščenje žita najnovejše iznajdbe, tudi vsake vrste posamazne dele za stroje, kline, jermena i. t. d. — Sesalke za vodo in gnojnico, c i n k s t e cevi za trombe in vodovode, katere sploh ne ijave in tudi vodi ne dajo neprijetnega okusa, kakor druge vrste cevi.
^lojjij r^racsrocr
Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev.
LJubljana
sv. Petra cesta st. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh ___ slogov. 115—7
Špecijaliteta: pianini z moderatorjem.
Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševiinje in popravljanje klavirjev vseh vrst. Najnižje cene za izposojevanje. .
Na deželo se tudi izposojuje.
V Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rcntncga davka
katerega plačuje iz lastnega.
Stanje vlog: 2,589.371 kron 78 vinarjev. - Stanje hipotečnih posojil 1,695.776 kron 13 vinarjev. 4—17
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantu v Kranju.
42-12
se blagovolijo slavna šolska vodstva obračati na
Se udano priporoča z odličnim spoštovanjem
Jv. Pr. Sampret, tiskar v JKranju.
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepelj no v, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—18 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvidke
K. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega se v i jota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—17 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
Kdor hoče kupiti
ceno in dobro barvo
iz pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt) kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo
I. WOHLGEMUTH
112—8 v Kranju, glavni trg St. 118.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 109—9
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Kdor hoče imeti dobro blago atrugarekega izdelka,
97-13 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
\Oar>a lJiclrr)ar-ja
$trtig«rja O bjtibljarji, dtirjajsk* cc$t« 11.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod tranSo št I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
n
Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—20
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in stresne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1881.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza s obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zabteranje
brezplačno. 114:—9
&<x kopeli, habot, tudi <ftif>¿, va&i itt
v   x>$ef\   bazva-ft,  ttpe&nt in cen* y>z>iyctoca ptvua in nayvzcya,
»j
v 2yu(>ija>ni.
73—17
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št.4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežja na atroj, obhajilna miza, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stblpoe križe, štedilnike itd. 85—ie
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc, kmeiijakih strojev, i.moravska mehanična tkalnica cevi in paaov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevo m Smichovv-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—16
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
294
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl.
80—17 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lakarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 30 h, 6 stekl. 1 K.
Želodec ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 k. 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatiti delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Mala^a za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zob t-, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
(i steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
praiiče in konj* v škatuljah 60 h in odprto pol icile 1 K.
G. Tčnnies
Ljubljana 66_19
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
ža#e in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske  turbine, bencin-motore in parostroje.
R. LANG, Ljubljana (KolizeJ)
'.ovarna za modroue na peroea m posteljno opravo, zaloga pohištva,
priporoča vsake vrste
modrocev, posteljne ylooe, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—21
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
Adolf Hauptmann
53—21
tva vil
1 ti
♦ ♦ ♦ ♦
v Ljubljani.
Dustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
m m
S m
Si
K
s
m ♦ Ml K g
m % n
tovarna Cvj z v, U/cne-ic o, la hov k te ja
Najboljše najcenejše in najhitrejše
kosilo in večerjo
napravi vsaka gospodinja iz »Ilirskih testenin» kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po '/» kg z napisom: Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič, Ilirska Bistrica«. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—3 Cenike trgovcem zastonj in franko.
© v//
BLED (G-.renjsko). 79-17
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. Tschinkelna zet
bj ubij a i? a.
Prva in edina
domača tovarna
figove Mi^e,
keirjditoLJ,
\r) koračni
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—19
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeinan za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane zu celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij «üorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Fr. Lampret v Kranju.