Stev. 22. HC iPrufjfi natis, V Mariboru 2. junija 1887. Tečaj XXI. List ljudstvu "V poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 00 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja uprarništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Govor slov. poslanca dr. L. Gregoreca v državnem zboru dne 3. maja 1887. (Dalje.) Takšno izvajanje člena 19. se nam Slovencem mora zdeti kot jedino pravo in kot takšno, ki je primerno, da se mir med narodi doseže. Mislim tudi, da smo temu bliže, kakor bi se komu dozdevalo. Zakaj mislim tako? Zato. ker se za takšno izvedenje člana 19. že Nemci zanimajo. (Poslanec Vošnjak: le na Češkem!) Ali Nemci so bili, ki so pripomagali članu 19. do sedanje oblike. Zatorej mislim, da bodo tudi Nemci mu pomagali do pravega izvedenja! Vprašam: kaj neki Nemce na Češkem toliko peče? Gotovo to. da ima češka večina v deželnem zboru češkem sklepati in odločevati tudi o nemških šolah, o vzgoji nem ških otrok, sploh o vprašanjih, ki zadevajo nemško narodnost. Tako je in temu je kriva sedanja deželska samouprava in njeni deželni zbori. Nam Slovencem se iz tega uzroka slabo godi, le veliko hujše, nego Nemcem na Ceskem. Razdeljeni smo v 6 pokrajin, sam v jeduej (na Kranjskem) imamo še ne dolgo nekoliko upliva na šolstvo. Ne rečem, da hočejo biti ali da so Čehi krivični Nemcem na Češkem. Tega ne rečem in tudi reči ne morem. (Posmeh na levi.) Nasprotno, češka večina v deželnem zboru v zla-tej Pragi je Nemcem že večkrat roko ponudila k miru in porazumljenju. (Živahno posmehovanje na levi.) Kaj podobnega nam Slovencem nemške večine v štajarskem in koroškem deželnem zboru, italijanske v Trstu in Istri ji še nikoli niso ponudile. O miru nečejo ničesar slišati. One le pesti krčijo, da bi nas hitreje ko mogoče pobile. (Poslanec dr. Foregger: glej, Anastazij Griin!) Na Koroškem nimamo niti jedne slovenske ljudske šole in prebiva vendar ondi še 130.000 Slovencev. (Čujte! Čujte 1 Neverjetno na desni.) Ponemčevalce v Gradcu je že celo sram $er se ne upajo z vsemi svojimi hudobijami v javnost na svitli dan. (Posmeh na levi.) Da, tako je! (Poslanec dr. Derschata: ni tako hudo.) Kakor bi bili kaj ukradli ali nameravali ukrasti, kakor zločinci skrivajo se v temo tajnih šolskih zaukazov. Pred nekoliko leti izdalivso namreč tajen zaukaz. (Čujte! čujte! na desni) šolskim vodstvom na Spodnjem Štajarskem. V njem nahaja se navod, kako bi slovensko mladež brez vednosti starišev hitro ponemčiti mogli. (Čujte! čujte! na desni. Klici na levi: prečitati, pa vse!) To Uiiasovo pismo smo zasačili. Naslov mu se glasi: „Bestimmungen iiber Behandlung des deutschen Unterrichtes an den nichtdeut-schen Volksschulen in Steiermark11. To je pravcato Uriasovo pismo, ki ima namen, slovenskej mladeži na zlobni, zavratni način, kakor mogoče hitro in urno zavdati narodno smrt. (Čujte! na desni. — Posmehovanje na levi in klici: prečitati! poročati!) Bodem precej poročal. (Poslanec dr. Rus: datum in število! — Klici na desni: Mir! Poslanec Thurn-herr: vsaj mu ne bodete Vi narekovali, kaj ima govoriti!) Po tem zaukazu zmatra se poučevanje nemškega jezika kot del vsega pouka, to se reče: v sicer slovenskej ljudskej šoli morajo vse predmete — veronauk izvzemši — otrokom utepati tudi v nemškem jeziku, (Čujte! čujte! na desni.) začnejo pa z nemščino že v drugem šolskem letu, (Čujte! čujte! na desni!) ko so že v prvem šolskem letu z nemškim govorjenjem bili pričeli, s prva posamez, zatem pa vsi vkup! (Gujte! čujte! na desni.) Polagoma postane pouk utrakvističen in naposled stopa zmagonosno na dan nemščina kot jedini poučni jezik. (Čujte! čujte! na desni.) Naposled še treba delo venčati in venec je spleten iz tehničnih izrazov nemškega telo-vadstva ali „turnarije", katerih si mora slovenska deca v glave ubijati ter še konečno Denešnji list ima 6 strani „Računski sklep vzajemne zavarovalnice" in '/« pole inseratov kot prilogo. L _ nemške — narodne pesmi prepevati, menda na primer „Die deutsche "Wacht am Rhein" ali „Das deutsche Lied". (Ugovor na levi.) Tako se godi Slovencem, to je zasramovanje člana 19 ! Navajam vse to v dokaz, da sedaj ni pričakovati, da bi bili narodi drug drugemu v narodnih rečeh pravični. In zato traja narodna borba nepretrgano naprej Konec jej storiti je možno le, ako se sleharnemu narodu prilika vzame drugemu v narodnih rečeh zaukazovati. In to v svrho najpripravnejši organ ali sredstvo je od mene priporočana narodna samouprava. Z njo ujema se tudi naš prvi, najboljši narodno politični program, kateri je pred 20 leti v peticiji do vlade bil podpisan od 20.000 podpisov ter njej predložen. V tistej peticiji so namreč Slovenci prosili vlado, naj vse njih pokrajine zloži v jedno narodno, upravno slo vensko skupino. Slovenci prisiljeni smo ta politični program zopet izkopati, se ga poprijeti in za njega uresničenje vse sile napeti; sicer pograbi nas v petih upravnih skupinah narodna smrt a tega nočemo. Marveč boriti se hočemo prav možato, dokler ne zmagamo, dokler ne dospemo do pravice. Zato bodemo o primernem času tej visokej zbornici predlagali dotičnih nasvetov ter se nadejamo, da nas bodo podpirali vsi avstrijski domoljubi, ki resnično želijo, da narodni prepiri in borbe prenehajo. Je pa še jedni glavni uzrok, zakaj se narodi ne morejo pomiriti. In ta uzrok se ima iskati v obnašanji vlad. katere so od 1. 1867. naprej na krmilu. Nobena izmed njih se ni resno pečala, da bi član 19. izvela. Nobena ni hotela potrebnega organa za njega izvedenja ustvariti. namreč narodnih zastopov pri raznih na rodih. Toda mnogo pripada pri izvajanju 19. člana tudi vladi ali eksekutivi in tukaj so vlade mnogo zakrivile pa tudi zanemarile, kar bi narodno borbo vsaj zmanjšalo, skrčilo. Kar nas Slovence zadeva, smo svoje težnje že večkrat predložili v posebnih spomenicah, do sedaj brez bistvenega uspeha. To je tem bolj obžalovati, ker naše težnje nikomur ne delajo krivice, vse zamore vlada izvesti zelo lehko. Vrhu tega so še tako malenkostne, da se moramo slovenski poslanci že res sramovati pred Bogom in pred ljudmi, ker še zmiraj s takim beraštvom vso visoko zbornico nadlegujemo. Neprenehoma krčimo svoje zahteve, nadejajoč se, da tako vsaj nekaj ulovimo. Od leta do leta stojimo pred ministerskimi stoli, kakor upognjena prosilna pisma, (Veselost) pa še niti le nekoliko ugodnega rešenja ne dobimo. (Poslanec dr. Vitežič: žali Bog, res je). V vseh važnejših glasovanjih glasujemo za vlado po-gumnejše. kakor vsi mameluki. (Burna veselost.) V zahvalo za to pa nas Slovence vlada prepušča na Stajarskem in Koroškem najkrutejšemu i ponemčevanju v Trstu in Istriji pa poitalijan-, čevanju, da si nič ne vemo, zakaj. Našim narodnim sovragom dohaja iz onega omahljivega obnašanja vlade zmiraj več poguma k novim krivicam in k novim nasilstvom. (Res je, na desni) in tako traja narodna borba naprej čedalje hujše in srditejše. (Konec prih.) Gospodarske stvari. Molzna krava Nihče ne pog^ša sedaj rad mleka in gospodinja pride v hudo zadrego, ako nima molzne krave v hlevu. Z eno še ji pa včasih ni dovolj, naj že bo, ker ji ima premalo mleka, ali pa, ker je že „vsušila". Bodi pa že to, kakor koli, toliko je gotovo, da ima rada v hlevu molzne krave in če jih že nima po več, vsaj eno hoče, pa to potlej s tem boljo dojnico. Gorjč pa možu ako prižene kravo s sejma pa ni dobra dojnica. Ali ima žena prav? Ima. po svoji strani ima prav, kajti slaba dojnica ji ne postreže veliko ima pa vendar-le ime, da je dojnica. Po drugi strani pa tudi mož ne more veliko za to, če ga je zunanje lice krave ukanilo. Na tenko in brez strabu zmote se ne da reči, katera in kedaj da je krava dobra dojnica. Troje reči je treba v tem vzeti v poštev, pleme, na-toro in krmo krave. Izmed teh troje ne stori še nobeno samo za se dobre dojnice. To ni ravno redko, da daje krava, čije pleme je malo vredno, več mleka, kakor pa taka iz boljega plemena. Na to je torej gledati pri kravi da je dobra dojnica. pa tudi pri biku, da je iz take dobre dojnice, kedar hodi komu za to, da si vzredi dobre dojnice. Dobro pleme pa tudi natora dobre dojnice izraža se sicer nekoliko v zunanji postavi krave in ta znamenja niso brez vsega pomena pri kupčiji. Treba je kupcu na nje gledati, če se tudi ne more po polnem ' zanesti na nje. Velikokrat se hvalijo taka znamenja, ki niso prava, v časih pa so tudi taka, ki so poprek zanesljiva, pri eni ali drugi kravi goljufiva. V obče smemo reči, da so dobre dojnice krave, ki imajo široka pleča, raztegneno po-križje, obočno rebrovje, globoke strani, pred vsem pa široko spodnje trebušje in po njem mehko, prosto dlako. Da mora imeti debele mlečne žile in vime lepo zastopi se samo po sebi ali če je v tem mesnato, ni kaj prida. Izkušnja kaže vrhu tega, da dobra dojnica rada žre in to veliko. Ako še gledamo na posamezne ude dobre dojnice, tako niso rogi in glava brez vsega. Kakor v drugih rečeh, tako so nam ameri-kanci tudi v živinoreji za veliko naprej. Pri njih presoja se tudi dobra dojnica že precej na tenko, imajo pa v tem neko obliko, katere se drž6 pri tem presojevanju. Najbolja dojnica je po njih sodbi taka, čije udje dosežejo število 100, ni pa več dobra, če ne dosežejo števila 70. Razni udje imajo, kar se tiče mleka, razno vrednost in to izrazijo da jim dajo več ali manj „pik". Da dohodo naši bralci nekaj ugleda v to obliko, podamo jim v naslednjih vrstah obliko za najboljo dojnico ali tako, ki doseže število 100. 1. Ozka, suha in dolgasta glava šteje 2 „piki". 2. Glava široka med očmi in ozka med rogovi šteje za 1 piko. 3. Temen gobec, obkrožen z jasnišo barvo šteje za 1 piko. 4. Oči polne in pohlevne štej6 za 1 piko. 5. Rogovi mali, vpognjeni, jantarjeve barve štej6 za 3 pike. 6. Ušesa ozka in tenka štejo za 1 piko. 7. Šinjak raven, tilnik podolgast in težek na pleča šteje za 4 pike 8. Pleča položna in suha, tenko oprsje, ne presuho pa tudi ne premesnato — to šteje za 4 pike. 9. Hrbtišče ravno tje do repa in široko na ledju šteje za 4 pike. 10. Trebuh okrogel, širok, globok v straneh da 8 pik. 11. Kolčki narazen stoječi, nježni v ko-stčh, trup dolg in širok šteje za 4 pike. 12. Bedra dolga, tanka, narazna, ravnih kosti, ki se ne drgajo pri hodu, štejo za 4 pike. 13. Noge kratke, ozke v kolenih, z majhnim rogom štej6 za 3 pike. 14. Rep tanek, do kolena ter gibljiv šteje za 3 pike. 15. Koža mehka in tenka z mehko, nježno dlako šteje 4 pike. 16. Barva kože bela, na ušesih pa žolta šteje za 5 pik. 17. Prednje vime polno v obliki in stoječe naprej šteje za 8 pik. 18. Zadnje vime polno v obliki in stoječe nazaj šteje za 8 pik. 19. Vime brez dolge dlake, ne mesnato šteje za 5 pik. 20. Cecki veliki, vsak sebi v štirikot štej6 6 pik. 21. Mlečne žile iz kože štej6 za 5 pik. 22. Spolno udovje visoko, široko in polno na stegnih šteje za 8 pik. 23. Obnašanje mirno in krotko šteje za 3 pike. 24. Celo truplo prej kostnato, kakor pa mesnato šteje za 6 pik. Ako ima krava vse to, tedaj je popolna, rajta se za najboljo dojnico. Taka je tedaj sodba pri amerikancih. Da-si more biti ni vse tako prav, nekaj pa, mislimo, je v njej gotovo resnica. Kdor dobro opazuje molzne krave, javaline jim pritrdi v marsikateri reči in pri kupčiji in vzreji dojnic utegne to marsikomu prav priti. Koliko ima dobra dojnica mleka? — To je sicer različno po času pa tudi po krmi, vendar pa velja pravilo, da ga daje po 5 do 6 litrov na den. Ako pa se pri kravi zedini pleme, natora in krma posebno srečno, potem je mogoče, da daje po 8 do 10 litrov mleka. Eno je pri kravi, česar ni izpustiti iz oči — vsušenje. Kedar je namreč krava že 6. mesec breja, postane ji mleko medlo in je le malo vredno. Najbolje je toraj, če se tako mleko ne jemlje več za rabo. Mladi kravi stori dobro, če vsuši tje do 2. teleta cele 4 mesece, starše krave pa naj vsušč vsaj 3 mesece. Ako se kravi ne pusti toliko časa, izlasti če je sicer dobra dojnica, dela se ji sila in celo lehko je, da izvrže. Ako se bojiš za kravo, ki še ima veliko mleka, pa ji je že čas, da ti vsuši, dajaj jI kacih 14 dni slabšo krmo, ječmenko ali ovsenko ter je ne izmolzi do cela, ne pomolzi je enkrat, po tem pa cel den ne in krava ti vsuši brez vsake škode za vime. Sejmovi Dne 4. junija v Lipnici. Dne 5. junija pri sv. Trojici v slov. gor. Dne 6. junija v št. Juriju pri Celju, v Račah, v Mariboru, na Bregu v Ptuju in dne 7. junija v Radgoni. Dopisi. Od Pesnice. (Zaplenjenje „iSlov. Gosp.") Kdor bi izmed naših bralcev še ne vedel, kaj je Pesnica, njemu povemo, da je to potok, mala reka, ki se vije po pesku, kar ga je od Kozjaka, gorovja nad Mariborom, skozi Slov. gorice doli do sv. Marjete pri Ptuju, in to navadno prav leno. Kedar pa kopni sneg ali se vlije ploha, naraste ona čez silo in takrat je lehko nevarna za travnike in njive, ki ležč ob njej. Gotovo pa bi ne bil nihče ugenil, da bi ona postala kedaj nevarna za „¡Slov. Gospodarja". Ali kaj se če, za to, 22. številko njegovo je kriva prav Pesnica, da ne pride bralcem o pravem času v roke. Mož, ki biva ali čegar domačija je ob Pesnici, tedaj tak, ki je pravcati „Pesničar", poslal je uredništvu „Slov. Gosp." nekaj besedi „izPtujskega okraja". V njih je govoril o popustljivih Slovencih ter jim polagal na srce, da ni dobro, če nosijo svoj denar ljudem — prusakom, tedaj tacim može-vom, ki živ0 v našem avstrijskem cesarstvu, pa imajo oči le v „rajhu" gori v Prusiji. Po vrhu pa še, misli Pesničar, za slov. ljudstvo nimajo ti ljudje kar nobene lepe besede. To je gola resnica in za to ve tudi gospoda pri c. kr. oglavarstvu v Mariboru. Ta misel „Pesničarja" tedaj gotovo ni bila kriva, da je c. kr. glavarstvo délo ves prvi natis „Slov. Gosp." pod » ključ, zinil pa je še tedaj že kako drugo vmes, ki tej gospodi ni bila dovolj nedolžna. Naj že bo pa to, kakor koli, toliko je gotovo, da do-bodo bralci denešnjo številko za celi den pozneje, kakor druge krati v roke. Gotova pa je tudi za založništvo precejšnja izguba v denarju. Ali izguba sem in tje, uredništvo in tudi založništvo „Slov. Gosp." seže bralcem na ljubo po kislo jabelko. ter priredi drugi natis te številke. Častiti bralci pa izvedo lehko iz tega, kak križ da ima uredništvo „Slov. Gospodarja". Ne bode jim tedaj težko, dati mu odpuščenja za to zapoznjenje. Nič ga ni si samo krivo. Čudno je to, da teče v tem naša Pesnica še slej kakor prej čisto mirna proti Dravi. 0(1 sv. Jakoba v slov. gor. (Pozor in zalivala!) Čez Kušernik, občino s svetim Jakobom v slov. gor. združeno, ni vselej in vsak čas varno posameznim osebam potovati. To kaže izgled. Mlajša hči gospoda Pavaleca pri sv. Jurju v Slov. Gor se je bila dne 12. maja t. 1. napotila v Maribor. Ko pride v Št. Jakobski dol, zapazi ondi dva rokodelska pomagača, ki sta svojo pot vedno nekoliko korakov pred njo nadaljeva'a Dospevši na vrh imenovanega hriba postoji deklica pri nekem njej znanem viničarju Zorjanu, misleč, da prideta una dva v tem nekoliko naprej. To se je na videz tudi zgodilo, vendar pa se fantalina tam, kjer cesta skozi gozd proti Vukovskemu dolu sukati začenja, v gošči skrijeta in jo mimogrede napadeta. Ko med napadom in gozenjem od nje denarjev zahtevata, prihiti na krič silno oplašene deklice nek mož nasproti, ki je imel seboj nekaj so-darskega orodja V tem hipu pobrišeta una dva svoje pete zopet nazaj in sta zginila izpred njih oči. Ker so za tem človekom, ki je bil rešitelj napadene, prišli nek duhovni gospod, bi ta ntegnil biti brž ko ne kak sodar. ki je šel z duhovnim gospodom na vinski posel. Duhovni gospod so deklici, ko se je nekoliko oddahnila, svetovali, da naj le gre svojo pot naprej, ona to tudi stori, pa ne da bi bila njih in njihovega spremljevalca spoznala in se jima za veliko dobroto dostojno zahvalila Pisatelj teh vrstic dozvoljuje si tedaj v njenem kakor, tudi v imenu njenih starišev izreči očitno, dobrotnikoma najiskrenejšo zahvalo. Zraven pa bi bilo želeti, da bi se onima tihotapcema dalo na sled priti. To bi se sicer celo lahko zgodilo, ako so ju ljudje, kjer sta prenočevala, poznali, Prenočevati sta morala gotovo v tamošnji bližnji okolici, kjer se je ta prigodek vršil že v jutro okoli šeste ure. Iz Vranskega. (Živinoreja.) Dne 23. t. m. se je v Kapli blizu Vranskega vršilo licenciranje in ob enem tudi premijiranje domačih plemenskih bikov. Prignanih je bilo 23 bikov, večinoma prav lepe rasti in kreposti. Polovica jih je spadala v muricodolsko, polovica pa v marijindvorsko pleme. Oba plemena pa v teh krajih ugajata domači živinoreji. Dovoljenje ali licenco so prijeli razven dveh premladih vsi biki, vrh tega pa se je deseterim gospodarjem za posebne lepe bike izročila premija iz državnih, deželnih ali okrajnih darov. Po premijiranji se je vršil razgovor o sedanjem stanju govedoreje. Sklenilo se je poprositi na dotičnem mestu, da se iz javnih doneskov nastavita dva plemenska bika marijindvorske vrste, jeden na Vranskem, drugi v Letuši. Objavilo se je gospodarjem, da se biki, ki niso licencirani, ne smejo spuščati pri ogibu kazni. Na to je okrajni živinozdravnik g, Jelovšek v obširnem predavanju razložil v slovenščini, kako treba ravnati z brejimi kobilami in kravami, kako jim treba pokladati gledč na to, da so se doslej v tem oziru godile tako mnogovrstne napake. G. Jelovšek govori jasno, jedrnato in temeljito. Jako nam je vstreženo, da so namestili tega gospoda kot živinozdravnika v naših krajih, ker je zmožen slovenskega jezika in je sploh naš rojak, česar o prejšnjem ne moremo reči, ker je imel dve veliki napaki, prvo to, da ni znal niti besedice slovenske, drugo pa tako, ki je sicer jako razširjena po svetu, pa je nočemo očitno povedati. Veselilo nas je pa tudi, da so naši gospodarji vso razpravo prav pazljivo in radi zasledovali in poslušali. Iz Ptujskega okraja. (Pogreb.) Dne 18. aprila smo tukaj Antona Struceljna, spoštovanega posestnika v Dražencah hladni zemlji izročili. Ranjci je bil spoštovan slovenski narodnjak, skrben in po vsaki strani priljubljen gospodar. Kako ga je vsa okolica ljubila, to se je pokazalo pri njegovem pogrebu. Domači sosedje so se v lepem številu zbrali ter ga spremljali k večnemu počitku. Bog mu daj večni mir! Iz Trnoveljske vasi. (Še nekaj o naših velikih Nemcih) Kje je neki vas Tr-| novlje in zakaj se imenuje Trnovlje? To vam ' naj povem v kratkem. Mi imamo v naši vasi j slavne može, ki so že visoko starost dosegli, ; namreč 90 let. Ti nam marsikaj pravijo o i svojih prededih. V vrsti, kjer zdaj stoj£ krasne ; hiše slovenskih kmetov, tu je rastlo nekdaj i trnje in ravno za to se pravi naša vas Trnov-; lje. Da so pa tukaj slavni slovenski kmetje I doma. to dobro veste. Akoravno je tukaj nek-I daj trnje rastlo, tega so izruvali naši predstariši j ter slovensko zemljo spremenili v rodovitno I polje Tedaj si je začelo pa tudi nemčurstvo j to opazovati, češ, ali bi se dalo nas kje kako poruvati, toda zastonj; kajti mi nismo trnje, akoravno pikne v časih nemčurja naša beseda. To si pa vsak lehko misli, da se, kdor na trnje | stopi, zbode in ga še potem rana dalje časa i boli. Zato se pa navadno zmerom to trnje od-bira od drugih dreves. Ravno to so hoteli naši žlahtni „hrastiči" glede nas in to je tudi naša misel in želja. Če bo božja volja bo tudi gotova resnica, da se mi trnje odberemo od velikih nemčurskih hrastičev. Zakaj oni visoko rastejo, mi smo pa nizka trnina, ki obrodi v časi kislo grozdje, da ga v jeseni pastirci zobljejo. Nas vendar še nemškutarji niso mogli pozobati, ali morebiti bi še vse eno radi segli kedaj po tem grozdju, toda prepozno bo. Kaj pa da to pomeni, to vam bomo prihodnjič še poročali. Iz Samošan pri Ptuju. (Siva ajdi na) Velikokrat se kaka reč po časnikih hvali in priporočuje črez mero, posebno po nemških. Ali da bi bila v resnici katera reč takega priporočila vredna, kakor siva ajdi na (poligonium argenteum), tega se še nisem prepričal. Ko sem pred nekaterimi leti neko priporočilo bral o tej ajdini, kupil sem si je pol vagana, posejal na strnišče in dala mi je šestnajstero seme. Tako sem se še naslednja leta prepričal, kakor tudi več drugih posestnikov, da ta ajdina vrne vselej desetero do petnajstero seme. Priporo-čujem vam toraj, dragi kmetovalci! sejanje te ajdine, ne na mojo korist, nego na korist in blagor kmetijstva. — Poskusite in hvaležni bote Bogu, kedar bote se resnice prepričali. Ta ajdina je namreč veliko lepša in težja, da več lepše in boljše moke, kakor pa navadna. Ima tudi to prednost, da raste bolj naglo, da več slame, katero živina rada jč. — Nekaterim bi še zamogel jaz s semenom ustreči, ako se v kratkem oglasijo. Stari vagan ali 60 litrov prodavam po 4 goldinarje. Lovrenc Bratuša. Politični ogled. Avstrijske dežele. Vsake reči je na zadnje konec in torej tudi razprav v drž. zboru o dr žavnem proračunu. Celi mesec se je vlekla in 324 govorov je bilo, vmes je bilo pač nekaj dobrih, še več pa praznih. Izmed slov. poslancev še omenimo, da je g. dr. Ferjančič kaj dobro govoril o c. kr. sodnijah, kakor jih imamo še sedaj po Stajarskem, Koroškem in nekaj še tudi po Kranjskem. Skorej na vseh se še dobe uradniki, ki ne znajo ali pa nečejo govoriti slovenski, da-si imajo skoraj samo s slov. ljudstvom opravka. Minister baron Pražak je obljubil, da bo v tej reči storil, kar se bode dalo, da postane s časom bolje. — Drž. zbor ima sedaj počitnice tje do jeseni ter dovrši tudi gosposka hiša v tem tjednu svoja posvetovanja. — Nemški šulverein je imel v ponedeljek svoj občni zbor na Dunaju, hvali se, da ga ljudstvo rado podpira ter hodi v njihove šole veliko otrok — nemških se ve, da ne, ampak čeških ; in slovenskih. — V Gostinje na Solnograškem j pride tudi letos nemški cesar ter ga obišče v j drugi polovici meseca julija naš svitli cesar v onem kopališču. — Podružnica sv. Cirila in Metoda v Celovcu napreduje, istotako v Beljaku, a več jih še ni doslej na Koroškem. — Na mostu, ki pelje iz Vidma na Kranjsko, plačuje se od vprežne živine po 34 kr. mitnine. To je sila veliko, in bi se gotovo lehko za nekaj od-jenjalo. — Po Kranjskem so se ženske jele po-vračati na staro lepo oblačilo ter se je o bin-koštnih praznikih videlo sila veliko peč ali velikih belih robcev za na glavo. Tako je prav, našim ženskam ni treba nositi se po gosposki v dragih a nič kaj lepih oblačilih. — Gorica dobi državno policijo in sicer za prvo 12 mož, ter bode mestu za nje šteti na leto 2500 g! d. Dokler je bila v rokah mesta, ni veljala veliko, za to jo je vzela država v svoje roke. — Grofu Hohenlohu napravi bojda neko društvo (v službi irredente ?) bakljado, ker je govoril v drž. zboru v smislu tamošnjih lahončičev. No neumnosti izgaja se veliko po svetu. — Na zboru pekovskih pomočnikov v Trstu je bilo kacih 400 mož in so sklenili obrniti se do minister-stva. naj jim pomore do zadruge, katere jim mestni zastop ne dovoljuje. Čudno je to, da sme zastop braniti, kar zapoveduje postava. — Postaja na hrpeljski železnici dobode vendar-le tudi slovenski napis ali pa — nobenega, ako bode mestni zastop zoper tega. — Sredi meseca junija bodo po Hrvaškem volitve za „sabor" ali dež. zbor. Vse stranke, ki so zoper sedanjo hrvaško ali bolje madjarsko vlado, voiijo sedaj skup ena za drugo ali pa dobodo tako večino v saboru, to še ni gotovo, kajti vlada ima moč v rokah in kakor jo poznamo, bode je rabila na silo. — V Požunu zopet prede judom. Bila se je po mestu raznesla novica, da je jud Jelinek hotel zaklati svojo deklo v kleti in na mah je kršč. prebivalstvo bilo na nogah, da seže po judu, toda vojaki so ga še rešili. Sedaj se je nemir že nekaj polegel. Vunanje države. Bolgarsko vprašanje še tiči vedno v starem blatu. Tudi Turčija ga ni premaknila, da-si je na vse vlade pisala, naj bi predložile troje tacih mož, izmed katerih bi utegnilo sobranje izvoliti kneza. Vlade jih doslej niso predložile in zato se še tudi sobranje ni sklicalo. O nemirih pa se sedaj ne sliši veliko. — Zoper sultana je bila velika zarota, hoteli so ga odpraviti ter koga izmed prejšnje sultanove rodbine spraviti na prestolje. Po naključju pa so prišli zaroti na sled in več velikih glav so pozaprli, druge pa poslali na božji pot v Meko. —- Srbska skupščina snide se v Nišu meseca avgusta in minister Garašanin zato ne more iti na odpust, _ ker ima storiti potrebne priprave za njo. — Črnogorski knez je z vso svojo rodbino na Dunaju. — Rusija spravlja sila veliko vojaštva v Besaribijo — na bolgarsko mejo. Če prekrižaš „sila", bode pa menda najhitreje resnica. — Nemški drž. zbor ni dovolil Bismarku, da dene alzacijskega poslanca, dr. Grada, v preiskavo. Očita se mu, da ščuje svoje volilce zoper Nemčijo. To je bilo moški od zbora. — V veliki vojvodini Hasenski povrno se v kratkem tudi kat. cerkvi prejšnje pravice. — Belgija trpi silo po svojih delalcih ali tudi ti jo trpe pri svojih tovarnah, le-te jim 'ne dajo toliko zaslužka, da bi jim bilo mogoče živeti. V tem bode treba, da seže vlada vmes, ter omogoči delalcem življenje. — V Parizu je zgorelo veliko gledišče. Sila veliko ljudi je prišlo ob življenje ali vsaj ob zdrave ude. Gotovo število se še ni razglasilo. — Novo francosko ministerstvo je sedaj na nogah. V njem ni generala Boulangera in se bode težko delj časa držalo na vrhu. — Po Italiji se sliši čedaljo več glasov za sv. Očeta, ljudje so jeli čutiti, da se jim je doslej velika krivica godila, da pa za to po Italiji ni nikjer bolje postalo. V Florenciji so toraj posvetili novo nadškofovo cerkev, v pričo sta bila kralj in kraljica. — Z ekspedicijo v Masavo nima Italija nič kaj sreče in dela jim v ministerstvu velike preglavice, kajti ona žre veliko denarja, ni jih pa od nikod vzeti. — Na otoku Kreta vrača se zopet mir med prebivalstvo ter se trudi turška vlada odpraviti, kar je bilo nemira krivo. Posebno veliko vere pa nimamo v to vest. Za poduk in kratek čas. Sv. Vid pri Ptuju. (Odlomek iz krajne zgodovine. Spisal M. Slekovec.) (Konec.) Na den sv. Marka 1. 1617. je potem cesar Ferdinand II. župnijo sv. Vida, kot vrhovni njeni patron izročil omenjenim minoritom, trdno se nadjajoč, da bo ovo izročitev tudi papež odobril. In da bi si zamogel red in samostan tudi papeževo potrjenje izprositi, dal jim je cesar Ferdinand II. dne 28. julija 1621 v ta namen posebno diplomo. Vsled prošnje gvardijana je potem dne 6. avgusta 1623 tudi papež Urban VIII. inkor-poracijo župnije sv. Vida s samostanom mino-ritov v Gradcu potrdil in določil, da ima samostan ondi vikarijo ustanoviti in vikarju iz župnijskih dohodkov odkazati „redditum annum quinquaginta ducatornm similem, cum pede al-taris et aliis emolumentis ac juribus parochia-libus in certis, quae dieto vicario remanere debeant". Tako je fara sv. Vida prišla z vsemi dohodki in pravicami, pa ludi z dolžnostmi k minoritom v Gradcu, ki jo še dandanes oskrbujejo. A v vseh ovih listinah penzija. katero je do tačas hočki župnik od sv. Vida dobival, ni omenjena in ravno to je dalo povod dolgotrajnim tožbam. Jurij Pileator si je pri po- godbi z minoriti bil tisto izgovoril in jo je kot hočki župnik tudi tirjal. Ker mu je pa minoriti niso hoteli dati, češ, da v cesarjevem pismu o njej ni govora, pritožil se je pri oglejskem očaku. Ta je stvar dal po višjem diakonu preiskati in je tega tudi pooblastil, jo razsoditi. V imenu oglejskega očaka bili ste stranki 1. 1630. poklicani v Laški trg, da bi se stvar ondi poravnala. Ker pa minoriti niso hoteli tje priti, bili so pri obravnavi dne 20. oktobra 1638 od višjega diakona Michaela Wollich-a „in contumaciam" obsojeni, da so dolžni pen-zijo plačevati in Pil atorju vse stroške, ki so mu vsled tožbe bili narastli, povrniti. Ker so se pri vsem tem še vendarle branili, obrnil se je višji diakon do deželne vlade za vojaško pomoč, katera mu je bila tudi dovoljena. Toda sedaj so se minoriti obrnili do papeževega nuncija Cirijaka, ki je izvršitev obsodbe ustavil in dne 5. marca 1633 Pileatorju in višjemu diakonu celo z izobčenjem zagrozil, ako bi se pre-drznila v tej stvari proti minoritom kaj dalje postopati. Ker se toraj s tožbo ni dalo ničesar doseči, skušal je Pileator k omenjeni penziji priti po dogovoru, kajti tega minoriti niso mogli utajiti, vsaj Pileatorju nasproti ne, da bi pri prvotni pogodbi o njej ne bilo govora. Sprvega konvent, ki je vsled večletnih tožeb imel itak že precej stroškov, o dogovoru ni hotel ničesar slišati, a da bi mir imel, je slednjič vendarle v pogodbo privolil. Pileator je tirjal kot odškodnino za vsikdar 2000 gold., pa ta svota zdela se je minoritom previsoka. Konečno so se pogodili, da je hočka župnija dobila enkrat za vselej 1250 gld., katero svoto je Pileator tudi vzdignil in do slednjega krajcarja porabil. Umevno je toraj, da poznejši hočki nadžupniki, ki so v tej zadevi zopet pravde začeli, niso ničesar dosegli. Tako se je godilo 1.1710. nad-župniku Ludviku Valerijanu Reffinger-ju Purg-berškemu, 1. 1764. pa Jožefu Gutsmandl-nu; slednjega je vlada dne 19. decembra 1764. zaradi tega precej ostro zavrnila. Omenjeni Pileator, ki je za zgodovino župnije sv. Vida zanimiva oseba, — končal je neslavno. Oktobra 1630 so mu vzeli mariborsko župnijo, čez tri leta pa še hočko in on, ki je svoje dni tri mastne župnije ob eni vlasti imel umrl je v spomladi 1. 1637. zadolžen — brez župnije. Slednji čas je na duhu zelo bil oslabel; — 1. 1634. ni znal več ne „formam abso-lutionis" — ne „verba cjnsecrationis super calicem". Smešnica 22. Zdravnik: „Vam bo treba korenine zoba streti ali bojim se, da mi ne zdržite. Ali Vam je prav, če Vam dam narkoze?" Bolnik: „Kaj pa je to?" Zdravnik: „Nekaj Vam dam pod nos in | Vi že spite ter se prebudite, ko je vse gotovo", i Bolnik potegne na to po času mošnjico iz žepa ter začne denar šteti. Zdravnik misli, da mu mož hoče plačati ter mu reče, da ni treba plačati naprej, to še stori lehko, ko bo vse v redu. „O-1, reče na to bolnik, „saj Vam ne mislim že plačati, samo videti sem hotel, koliko imam denarja pri sebi." Razne stvari. (Cesarjev dar.) Svitli cesar so dali za pogorelce v Velikih Rodnah pri Slatini 600 fl. iz lastnega premoženja. (Volitve v okr. zastop) Za Ptujski okraj so volitve razpisane. Dne 8. julija t. 1. voli skupina vel. posestnikov, dne 13. jul. pa skupina občin ali srenj. Narodnjaki naj gledajo že zdaj na to, da ne bodo nasprotniki pobrali pooblastil udov in občin. Občine pa naj volijo značajne in zanesljive volilne može in če je treba, naj se izgodé potrebne reklamacije. Nasprotniki se bojé poraza in so toraj že zdaj vsi na nogah. Meščani, trgovci in obrtniki jim pomagajo, naj bi speljali slov. kmete na led ter še nadalje obdržali gospodarstvo s tujim denarjem v škodo kmeta v svojih rokah. Tedaj pozor! (Okr. volitve.) V Ormožu vrše se ravnokar volitve v okr. zastop; dnes dne 2. jun. volijo vel. posestniki, v ponedeljek dne 6. jun. pa občine. Ni dvoma, da zmaga v obeh slov. stranka. Možje pa so tudi v doslenjem okr. zastopu vestno ravnali z denarjem in marsikaj storili, kar je bil nemškutarski zastop zanemaril. (Bralno društvo v Ribnici) je pri svojem občnem zboru v ponedeljek trikratno „slavo" izrekla č. g. dr. Gregorecu in drugim našim vrlim poslancem v dež. in drž. zboru, za neustrašeno hranitev naših pravic. Slava! (Šolsko društvo.) Konjiška podružnica sv. Cirila in Metoda ima dne 9. junija na dan sv rešnj. Telesa, popoldne ob 3. uri svoj redni letni shod in sicer v prostorih ondajšnje posojilnice. Odbor. (Otroški vrt) Nadvojvoda Karol Štefan biva večji del leta na otoku Losinju in vzdržuje ondi na lastne stroške otroški vrt. Sedaj je v njem kacih 40 otrok. Na 'astno željo nadvojvode učč se ondi otroci edino hrvaški ter ne pusti visoki gospod, da se ubija hrvaškim otrokom italijanščina v glavo. To bode sicer ta-mošnjim lahončičem v oči ali ne vedó si pomoči. (Častni spomin.) Slavnost v spomin Josipa Jurčiča napravilo je akadem. društvo „Slovenija" na Dunaji, dne 2 junija 1. 1887. Vspored je bil obilen in so ga mladi naši rojaki rešili vseskozi izvrstno. (Družba sy. Mohorja.) Pono3 slov. ljudstva, družba sv. Mohorja šteje letos 34.000 udov in tiska se za njo vsacih 6 bukev v 35.000 iztisih. To je sopet lep napredek. (Nagla smrt.) V torek dne 31. maja je umrl Gabriel vitez Jezernik, župan v Celovcu. Bil je še v pričo pri veselicah Graških pevcev, da-si je že delj časa bolehal. Mož je bil slovenske krvi pa mu je dopadlo šteti se za Nemca. (Trojčki.) V Metliki na Dolenjskem je due 16. maja povila neka kmetica, doma iz Drašič, trojčke, dva dečka pa eno dekle. Vseh troje otrok je zdravih. (Železnica) Na progi železnice Zidan most Zagreb opustijo zjutranji in večerni mešani vlak. Večerni vlak prihaja pa odslej za eno uro poprej v Zidan most. (P r e m e š čen j e.) Inženir južne železnice na Zidanem mostu, g. J. Unterberger, zagrizen sovražnik sv. vere in slov. krvi, je 'šel te dni nekam na Tirolsko ter upamo, da se ne vrne nikoli več v naše kraje. Kdor pozna mo-žiceljna, želi mu prav iz srca — srečno pot. (Žganje ) Mica Vidrgar, znana žganjarka v Studencu pri Celju, se je bila pri P. Završku, krčmarju v Studencu, prenapila ter je iz hiše stopivši, padla po stopnjicah v klet. V tem se je tako obtolkla, da se ni več zavedla ter je tako nesrečno umrla. (Toča.) V torek dne 31. maja je zadela toča župnije sv. Tomaža. Velike nedelje in Ormoža ter je po polju in vinogradih sila veliko škode naredila. Bog nas je varuj! (Mladina) Er. Wanger, 11 let stari učenec šole v Špitalu na Koroškem, naveličal se je že v teh malih letih življenja ter se je v soboto dne 14. maja obesil na vrbo blizo opečnice. (Hvaležni svet.) Posestnik gostilne „k belemu volu" v Celju, g. R Koscher je sedaj v škripcih. V zboru tamošujih obrtnikov je grajal mestni zastop, češ, da sili brez vse potrebe na stavljenje občne klavnice. V tem so mu takrat vsi pritrjevali, ki poznajo Celjske razmere. Sedaj ga hoče pa mestni zastop djati na tožno klop — zavoljo razžaljenja časti. Gospoda je pač le pozabila, da g. Koscher že iz davna nima več slov. krvi v sebi ter mu da na zadnje še gotovo odpuščenje. (Požar.) V torek dne 16. maja je Jož. Žrjavu, posestniku na Holmu pri Ormožu nekdo požgal hlev in škedenj. Zavarovalnina je le pičla. (Koroške bukvice.) Le-teh je sedaj že 3. zvezček izšel. Vsebina je podučljiva in kratkočasna in cena zvezčeka je 10 kr. „Koroške bukvice" izdaja g. Fil. Haderlap v Celovcu. Pravopis je v 2. in 3. zvezku navaden in torej g. izdatelj odjenja od tega, ki si ga je sam skoval. To je le pametno, kajti ljudstvo j ondi bere sicer rado, ali težko, ker se ne uči j v šoli slovenščine. Nov pravopis pa bi mu to ; branje še le pristudil, ne pa, da bi ga k branju vabil. Tak bi bil tedaj samo in to na gotovo škodo slov. ljudstva. _ (Samomor.) Zendar Janez Karner se je v noči 7. maja v Radgoni ustrelil. Pravi se, da je to storil — vsled žganja. (Gosenice.) Kakor se sliši, storile so letos okoli Brežic posebno veliko škode na drevju pa tudi že po vrteh. Pravi se, da ljudje niso nič storili zoper nje. (Šulverein) Uni tjeden so položili temeljni kamen za šulvereinsko šolo na Slatini. Znani doktorček je pri tem „slovesnem činu" imel besedo ter „blagoslovil" pričeto poslopje. Gledalcev je bilo bojda veliko in vsem so solze veselja zaigrale v očeh, ko je doktorček blagoslavljal. „D W.u, ki to poroča, pa zamolči, da je bilo veselje skoraj gotovo le za to, ker je imel doktorček kamen, ne pa še gledalcev „v delu." (Za dijaško semenišče.) C. g. Jože Hržič, župnik v Spodnji Polskavi in č g. Jan. Lenart, župnik v Tinjah sta darovala za dijaško semenišče v Mariboru vsak po 10 gld. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Govedič 22 gld., Šmid 10 gld, Nendl 10 gld., Kocuvan 1 gld. » _ Loterijne številke: V Gradcu 28. maja 1887: 74, 32, 37, 87, 89 Na Dunaju „ „ 82, 30, 26, 46, 61 ITIili ilnrovi za poicorelcc. Za pogorelce pri Novi cerkvi so tamošnjemu farnemu predstojnistvu darovali: Velebiag. g. baron Man-teuffel, Taborski grajščak daroval je osebno: 50 fl., Č6. gg. Voh in Kolenko župnika 4 fl., velebiag. g. dr. advokat Celjski Edtnund Langer, posestnik Lemberžki osebno daroval 50 fl., s!avna Celjska posojilnica darovala je po velebiag. g. dr. Srncu, celjskem odvetniku 100 fl., blag. g. Fr. Gert, Ma-iborski svečar 5 fl.. farani Frankolski 16 fl 9 kr., slavna Savinjska posojilnica Žavska 50 fl., veluč. in vlč. g. dr. Muršec iz Gradca 6 fl., velblg. gosp. dr. Fihpič, Celjski odvetnik 10 fl., vlč g Al. Kos, Creš-njiški župnik 5 fl., hvale "idni farani Vojniški v cerkvi darovali 30 fl. 29'/a kr., spošt. g. župan Frankolski 80 kr. vlč. g. Vinko Kolar, duhovnik in Novocerkovški rojak po-slal sestrama 40 fl. ,in 10 fl. ostalim pogorelcem. vlč. dekanijsko župništvo Šmarje 13 fl., vlč. dek. žup. Dobrnska v cerkvi darovanih 12 fl. 73 kr„ vlč. kn. škof. farni urad Trbovlje 26 fl. 53 kr. Vsi ti milodari so se vže deloma razdelili in deloma se bodo prilpžno razdelili. V imenu vseh hvaležnih Novocerkevskih pogorelcev blagovoljno sprejmite vsi imenovani p. n. blag. in velč. dobrotniki od Novocerkevskega farnega urada prisrčni: Bog plati in Marija mati! Po uredništvu „Slov. Gosp.": Za pogorelce pri Novi cerkvi: čč. duhovščina Braslovška 6 gld. 60 kr., neime- i novan 1 gld., preč. g. Fr. Košar, kanonik v Mariboru 5 gld. j t^ dobro rabljivi glasovir j tsidj IHSZiIImIJA proda po celo nizki ceni učitelj pri sv. Bolfanku v Slov. gor. 2-3 | Poslano. „Marburger Zeitung" — list, kateri svoje predale polni skoro izključljivo le s psovkami o Slovencih in zabavljicami o njihovih narodnih zavodih in društvih — priobčila je v svo-jej 31. številki dne 11. marcija t. 1. dopis iz Ormoža, v katerem je pripovedovala, da posestnik Muršec iz Brsnice od „Slavije" ni dobil ni vinarja odškodnine, da-si je imel redno plačano zavarovalnino in dasi mu je pogorelo celo poslopje. Kakor se nam poroča, hodi s tem listom, „Mariborčanke" neki J. H. Breznik, akviziter „dunajske zavarovalne družbe" okolo naših členov; pripoveduje jim, da „Slavija" vsestransko propada; svari jih pred njo in pozi vije jih, naj se odpovedo zavarovanju pri njej. Da bode torej slovensko občinstvo vedelo, kake vrste človek je omenjeni J. H. Breznik in koliko se sme vrjeti njegovim besedam, kon-štatujemo, da je „Marburger Zeitung" vsled naše zahteve že davno morala preklicati ome njeni dopis iz Ormoža kot vseskozi neresničen in od kraja do konca izmišljen. V Ljubljani, dne 26. maja 1887. Glavni zastop banke „Slavije": Ivan Hribar. Josip Kuhar. Poslano. \ lekitrtii pri „%