641
Medikohistorična rubrika
PRISPEVKI SLOVENSKIH
AVTORJEV V STROKOVNI REVIJI
»JUGOSLAVENSKA
GINEKOLOGIJA IN
PERINATOLOGIJA« (1961–1991)
Elko Borko, Radovan Breznik, Borut
Gorišek, Iztok Takač
Uvod in zgodovina časopisa
Strokovno združenje ginekologov in porodničarjev
Jugoslavije (UGOJ) je bilo ustanovljeno 15. marca
1955 v Ljubljani in je bilo vključeno v mednarodno
organizacijo ginekologov in porodničarjev FIGO.1
Na 4. kongresu UGOJ-a v Skoplju leta 1960 je vodenje
tega strokovnega združenja prevzel prof. dr. Franc No-
vak, ki je kot edini slovenski ginekolog predsedoval
združenju v dveh mandatnih obdobjih (1960–1964 in
1972–1976). Na tem kongresu so se dogovorili, da
ustanovijo strokovno revijo vseh jugoslovanskih gi-
nekologov.
Pri ustanavljanju skupnega strokovnega časopisa so
pomembno vlogo imeli slovenski ginekologi. Za pr-
vega glavnega urednika so imenovali profesorja dr. Vi-
ta Lavriča, ki je užival ugled »renomiranega učenjaka,
izvrstnega, briljantnega pedagoga, vsestransko ruti-
niranega praktika in odličnega poznavalca naše stro-
ke« (Pavlić), in dr. Lidijo Andolšek za sourednico revi-
je. O takratnih dogodkih je profesor dr. Franc Novak
zapisal: »Lavričeva zasluga je, da se je ustanovil in ob-
držal časopis, za katerega je žrtvoval ogromno pro-
stega časa«.1 V Ljubljani je bil sedež prve uprave in
uredniškega odbora, ki ga je vodil profesor dr. Franc
Novak, ki je predstavil program nove skupne strokov-
ne revije in ki ga je oblikoval z uvodnikom »Ginekolo-
giji i opstetriciji za put«, v katerem je zapisal: »Avtorji
naj v svojih prispevkih prikazujejo novejše dosežke
in stališča in ne ponavljajo nebistvenih stvari, kar je
za sedanjost neuporabno, saj slavno preteklost in ve-
like tradicije zdravstva ne spoštujemo s tem, da se
obračamo nazaj, ampak da usmerjamo našo stroko v
razvoj, z isto vztrajnostjo, kot so to delali naši predho-
dniki«.2
Profesor dr. Vito Lavrič je ob koncu štiriletnega man-
data predlagal člana uredniškega odbora, docenta
dr. Predraga Drobnjaka iz Zagreba, za novega glav-
nega urednika in mu predal to dolžnost in ki je bil, s
presledkom med letoma 1969 do 1972, glavni urednik
vse do svoje smrti leta 1984.4 Profesor dr. Vito Lavrič
pa je ostal predsednik redakcijskega odbora in od le-
ta 1974, po reorganizaciji časopisa, pa do svoje upo-
kojitve, leta 1976, predsednik Sveta časopisa.
Med že omenjenim presledkom, od leta 1969 do 1972,
je naloge glavnega urednika opravljal profesor dr. Vo-
jin Šulović (Beograd) s pomočjo sourednika, profe-
sorja dr. Mihaila Čemerikića (Beograd).
V letu 1973 je ponovno prevzel vodenje časopisa pro-
fesor dr. Predrag Drobnjak s pomočjo treh souredni-
kov: profesorja dr. Zdravka Pavlića (Zagreb), profe-
sorja dr. Srečka Rainerja (Ljubljana) in profesorja dr.
Vojina Šulovića, katerega je kasneje zamenjal profe-
sor dr. Mladen Bročić.
Po smrti dolgoletnega glavnega urednika, profesorja
dr. Predraga Drobnjaka, je to nalogo prevzel profe-
sor dr. Zdravko Pavlić, ki je to nalogo, podobno kot
njegovi predhodniki, odlično opravljal vse do leta
1991. V pomoč sta mu bila sourednika, profesor
dr. Veseljko Grizelj (Zagreb) za ginekologijo, in pro-
fesor dr. Ante Dražančić (Zagreb) za perinatologijo.
Svet časopisa je vodila profesorica dr. Lidija Andol-
šek (Ljubljana).
V tridesetletni zgodovini časopisa je prišlo poleg ka-
drovskih tudi do drugih sprememb.
Tako se je spreminjalo ime časopisa. Leta 1969 se je
naslovu časopisa dodalo »jugoslovenska« tako, da je
bila revija poznana kot »Jugoslovanska ginekologija i
opstetricija«. Leta 1985 pa je na željo perinatološke
sekcije prišlo do preimenovanja v »Jugoslavenska gi-
nekologija in perinatologija«.
Prav tako pa je revija leta 1981 spremenila svojo po-
dobo in pričela izhajati v obliki, ki je prilagojena stan-
dardom za znanstvene časopise (v formatu A4). Stro-
kovno naravnanost časopisa dokazuje zahteva, da se
je od začetka leta 1988 uporabljal sodobnejši, t. i. van-
kuverski način pisanja znanstvenih in strokovnih pri-
spevkov, ki je vključeval tudi sodobnejši način citira-
nja literature.
Skozi tri desetletja te revije so se v njej objavljali razni
članki, ki so prikazovali vsakokratno strokovno dok-
trino in druge spremembe ter zadeve, ki so bile po-
membne za redno delo slovenskih in drugih gineko-
logov, ki smo tedaj živeli še v celoviti Jugoslaviji. V
časopisu so tudi poročila o delovanju ginekološke sek-
cije Slovenskega zdravniškega društva.
Strokovni prispevki v reviji so vzpodbujali razvoj na-
še stroke in pomagali pri urejanju različnih stališč in
pogledov na številne izzive v sodobni ginekologiji,
perinatologiji in načrtovanju družine. Zato slovenska
in jugoslovanska medicina v tistem času ni zaostajala
za razvitim svetom. Prav nasprotno, v tem času je slo-
venska medicina, še pod okriljem jugoslovanskega
okolja, doživela nesluten razvoj in mednarodno pri-
znanje ter bila cenjena zaradi svojih strokovnih in raz-
iskovalnih uspehov.
Pri tem uspehu je imela zelo veliko vlogo naša
strokovna revija, ki pa je v taki obliki in poslanstvu
prenehala izhajati leta 1991, sočasno z razpadom Ju-
goslavije.
Takrat, 30. septembra 1991, je glavni in odgovorni
urednik časopisa, profesor dr. Zdravko Pavlić, v 3.-4.
številki časopisa objavil v srbsko-hrvaškem in angle-
škem jeziku »Poročilo glavnega urednika«, v katerem
je zapisal »sve dok vojska koja podmuklo, nečasno i
svirepo ruši moju domovinu i ubija njene građane, a
koja nosi atribut ,jugoslovenska’ savjest mi ne dopu-
šta da i nadalje uređujem časopis, koji nosi taj isti
atribut«.8
Sočasno je takratna predsednica ginekološko-poro-
dniške sekcije Slovenskega zdravniškega društva, pro-
fesorica dr. Meta Hren, obvestila Predsedništvo UGOJ-
a, da naše strokovno društvo izstopa iz skupnega ju-
goslovanskega združenja. Kmalu zatem so to zahte-
Zdrav Vestn 2008; 77: 641–9
642 Zdrav Vestn 2008; 77
vali tudi predstavniki ginekološko-akušerske sekcije
Zbora liječnika Hrvatske.9
S temi dogodki je prenehala delovati skupna stro-
kovna revija »Jugoslovenska ginekologija i perinato-
logija«.
Že od leta 1992 izhaja v Zagrebu »Gynaecologia et pe-
rinatologia«, ki je glasilo združenja za ginekologijo in
perinatologijo hrvaškega zdravniškega društva z na-
menom, da nadaljuje poslanstvo »Jugoslovenske gi-
nekologije in perinatologije«. Kljub dobremu name-
nu in sodelovanju nekaterih slovenskih zdravnikov v
uredniškem svetu pa revija še ni dosegla popularno-
sti predhodnice.
Manj pa je poznano, da tudi združenje ginekologov
in porodničarjev Srbije in Črne gore izdaja svoj časo-
pis z naslovom »Ginekologija i perinatologija«, ki prav
tako ne dosega uspešnosti skupne jugoslovanske re-
vije.
Mnogi od naših mlajših kolegov ginekologov in zdrav-
nikov ter drugih zdravstvenih delavcev ne poznajo
strokovnega dela starejših kolegov in opravljenega po-
slanstva revije, ki je vedno z naklonjenostjo objavljala
znanstvenoraziskovalne in strokovne prispevke slo-
venskih ginekologov ter drugih zdravnikov.
Objavljeni prispevki (bibliografija) v »Jugoslovenski
ginekologiji i perinatologiji«, skupno 250 enot, s svo-
jimi naslovi in vsebino prispevkov dokazujejo po-
membno vlogo slovenskih zdravstvenih delavcev pri
oblikovanju skupnih strokovno-doktrinarnih stališč na
številnih področjih zdravstvene zaščite žensk v Slove-
niji in širšem področju bivše Jugoslavije.
Zaključki
Zbrani bibliografski podatki »Jugoslovenske gineko-
logije i perinatologije« dokazujejo strokovni nivo ča-
sopisa in njegovo poslanstvo pri oblikovanju doktri-
narnih stališč pri zdravstvenem varstvu žensk. Mono-
tematske obravnave posameznih strokovnih proble-
mov in prve objave pomembnih dosežkov v gineko-
logiji in perinatologiji dokazujejo to trditev. Tako je bi-
la leta 1963 v posebni številki obravnavana genitalna
tuberkuloza. V letu 1968 je bilo objavljeno poročilo o
mikroanalizah fetalne krvi, leta 1969 pa je bilo v našem
časopisu objavljeno prvo jugoslovansko poročilo o
uporabnosti ultrazvočne diagnostike. Prva številka v
letu 1973 je bila posvečena porodniškim problemom.
Ob 70-letnici profesorja Franca Novaka je leta 1978
izšla številka, ki je obravnavala področje ginekološke
onkologije. Leta 1980 je posebna številka predstavila
probleme sterilizacije. Posebna številka leta 1981 je
poročala o strokovnem razvoju Inštituta za načrtova-
nje družine. V naslednjih letih pa so izstopali prispev-
ki o rakavih obolenjih maternice in dojke ter andro-
loške teme. Leta 1985 se je Združenje za perinatalno
medicino Jugoslavije odločilo za sodelovanje pri iz-
daji časopisa, ki je zato dobil novo ime »Jugosloven-
ska ginekologija i perinatologija«.7 Posledica tega so
bili objavljeni prispevki, ki so obravnavali tovrstno
problematiko in druge zadeve načrtovanja družine,
med katerimi so pomembni članki o izventelesni oplo-
ditvi, ki se je v tem obdobju uspešno uveljavilo v ljub-
ljanskem in kasneje tudi mariborskem centru.
Mnenja smo, da bo marsikdo z zanimanjem pregle-
dal naslove in čas nastanka objavljenih prispevkov slo-
venskih avtorjev, ki predstavljajo delo in strokovna
hotenja prve povojne generacije slovenskih gineko-
logov, in da bo pregled bibliografije vzpodbudil vsaj
posamezne zdravnike sedanje in prihajajoče genera-
cije, da bodo vložili v razvoj naše stroke vse svoje spo-
sobnosti. Z izbiro svojega poklica so se zavezali take-
mu odgovornemu in zahtevnemu delovanju v svojem
zdravniškem poklicu.
Seznam vseh prispevkov slovenskih zdravstvenih de-
lavcev, ki so bili v tridesetletnem obdobju objavljeni
v »Jugoslovenski ginekologiji i perinatologiji« in so
razvrščeni po letih objave, Vam bomo posredovali na
Vašo zahtevo.
Viri
1. Novak F. Izveštaj o radu Uprave udruženja ginekologa-opstetri-
čara Jugoslavije. Ginek i opstet 1964; 4: 174–82.
2. Novak F. Ginekologiji i opstetriciji za put. Ginek i opstet 1961;
1: 1.
3. Lavrič V. Izveštaj urednika. Ginek i opstet 1964; 4: 97–8.
4. Pavlić Z. Prof. dr. sci. Predrag Drobnjak. Jugoslav ginek i opstet
1984; 24: 41–2.
5. Drobnjak P. Desetogodišnjica »Jugoslovenske ginekologije i op-
stetricije«. Jug ginek i opstet 1970; 10: 109–12.
6. Drobnjak P. Jugoslavenska ginekologija i opstetricija od 1961. do
1980. Jugoslav ginek i opstet 1981; 21: 1–2.
7. Rainer S. Izvještaj Savjeta časopisa »Jugoslovenska ginekologija i
opstetricija«. Jugoslav ginek i opstet 1984; 24: 112–4.
8. Pavlić Z. Poruka glavnog urednika. Jugoslav ginek i perinatol 1991;
31: 3.
9. Drača P. Razvojni put udruženja ginekologa i akušera Srbije i Cr-
ne gore. XIV kongres ginekologa i opstetričara Srbije i Crne gore.
Ginekologija i perinatologija 2005; 38 Suppl 1: 139–42.
Nekrolog
IN MEMORIAM – ELIZABETA
VRANČIČ, DR. DENTALNE
MEDICINE (1928–2008)
Marjana Šalehar
V soboto, 30. marca 2008, je umrla Elizabeta Vrančič.
Malo pred svojo osemdesetletnico in kratek čas pred
iztekom svojega zadnjega mandata kot predsednica
sekcije upokojenih zdravnikov. Nepričakovano jo je
izdalo njeno široko srce.
Doktorica dentalne medicine Elizabeta Vrančič je ugle-
dala luč sveta 2. aprila 1928 v Trebinju. Otroška in mla-
dostniška leta je preživela v okolici Dubrovnika. Nato
se je družina preselila na Štajersko. Po končani gimna-
ziji leta 1945 je delovala v številnih zobnih ambulan-
tah: v vojni bolnišnici,v javni zobni kliniki v Mariboru,
v Ljubljani v zobni ambulanti Nebotičnik, v zobni am-
bulanti v bolnišnici Petra Držaja. Nekatere zobne am-
bulante je pomagala ustanoviti, organizirala je njiho-
vo delo in ga tudi vodila. Uspešno delo zobne asistent-
ke je ni zadovoljevalo, zato je ob treh otrocih nadalje-
vala s študijem na Višji šoli za stomatologijo v Maribo-