VSEBINA
Cenjeni bralci Volitve, letos aprila Kdo bo v novem izvršnem odboru
M. Jerman — Z letne konference 0'0 ZK Induplati F. Adamič — Poročilo nabavnega oddelka Vesti
V. Habjanova — Obvestila iz kadrovske službe M. Skrinjarjeva - Gripa ali influenca
Ing. Srečo Bergant — Upt>-raba poliakrilnitrilnih vlaken v . . .
T. Škarja — Poročilo o nesrečah . . .
L. Zabukovec — Proizvodnja
Uspela akademija J. Mavko — Prodaja Se enkrat k nogometašem »INDUPLATI«
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Osem srečno in zdravo novo leto 1965

Cenjeni bralci
Z današnjo številko Konoplana prehajamo v štirinajsto leto izhajanja. Lep in zavidljiv uspeh, v katerem nam je uspelo izdati doslej 145 številk našega glasila na 1284 straneh. Lastnik vseh Konoplanov ima tako precej zajetno knjigo.
Konoplan je NAŠ LIST, je GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE. Prvi urednik je bil dr. Franc Jerovec, sledili so Lojze Batič, Otmar Lipovšek, Jože Klešnik (Janko Ukmar) in zopet Otmar Lipovšek. Nekaj osebnih sprememb je bilo tudi v sestavu uredniškega odbora, le-ta se je v zadnjem času nekako ustalil. Danes so člani uredniškega odbora: ing. Srečo Bergant, Albin Gnidovec, Marica Jerman, dr. Franc Jerovcc, Jože Klešnik, Cilka Mrdžcnovič, ing. Branko Novak, Ivo Sešek, Majda Škrinjar, Janko Ukmar in Lado Zabukovec. Po čl. 18 Statuta Konoplana so nadaljni člani uredniškega odbora (ne glede na osebo): direktor Induplati — Kamilo Marinc, šef kadrovske službe Induplati — Ivan Deržič, predsednik UO Induplati — Pavle Zupan in predsednik mladinske organizacije v Induplati — Marjan Zupan. Sekretar OO ZK in predsednik sindikalne organizacije sta tokrat že zajeta v rednem članstvu uredniškega odbora prav tako, kakor predsednik DS Induplati.
Misel, zavoljo katere sem navedel celotni sestav, je v tem, da so mnogi že »■naveličani-« stalnega dopisovanja v naš list. Zamenjava bi prav gotovo ugodno vplivala na vsebino in kvaliteto čtiva in dala ideje za nove prijeme. Delo odgovornega urednika prav gotovo ni v tem, da vse sam napiše ter pri tem popolnoma zanemari korekturo jezika in pestrost prispevkov. Cilj našega glasila je ravno v tem, da sodelavce v kolektivu obveščamo o dogodkih, ki so zanimivi za nas kot celoto.
Prav gotovo ni potrebno vsakega dopisnika pritegniti v delo uredništva, ker bi s tem poedinca morda odvrnili. POZIVAM ZATOREJ VSE ČLANE KOLEKTIVA, KI IMAJO SMISEL ZA DOPISOVANJE V KONOPLAN, DA SE JAVIJO V UREDNIŠTVU, KJER JIH BOMO VPISALI V KROG DOPISNIKOV. Prijavite se v čim večjem številu in ne odklanjajte, češ »ne znam sc primerno izraziti-«. Ne! Za uredništvo zadostuje kratko sporočilo (napisano in podpisano), katerega bomo oblikovali tako, da bo primerno za objavo.
Po določilih Ustave SFRJ ima vsak državljan pravico dopisovati v javna glasila in časnike, če je njegovo sporočilo vredno publikacije. Primerilo se bo, da bo ta ali oni prispevek romal v urednikov koš, toda — to se čestokrat primeri tudi poklicnim novinarjem.
Uspehi pri opravljenem delu in predvsem pri rednem izhajanju so tu. Ogledalo našega opravljenega dela je tudi v tem, da celotno naklado razpečamo med člane kolektiva našim upokojencem ter zunanjim na-
to je na drevju v silvestrski noči
ročnikom. Ta podatek nas vzpodbuja k nadaljevanji! dolgoletnega dela s katerim smo sodelavce seznanjali z aktualnimi dogodki ter tovarni dali kroniko. Prepričan sem, da je postalo naše glasilo res naše in je dolžnost vsakega posameznika, da s svojim prispevkom v Konoplanu obogati to skupno lastnino. CENJENI BRALCI! Ugotovitve in poziv k sodelovanju mi velevajo hkrati, da se vsem dopisnikom, predvsem pa članom uredniškega odbora iskreno zahvalim za opravljeno delo. Ob tej priliki želim vsem bralcem Konoplana tudi ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1965.
Urednik
Volitve letos aprila in maja
Spomladi bomo volili nove predstavnike v občinsko in republiško skupščino. V ustavi je rečeno, da je po izteku mandatne dobe rotacija obvezna in ponovna izvolitev omejena do poedinih primerov. To načelo bomo tokrat prvič praktično izvedli, zato je dolžnost nas vseh, da sc pripravimo na volitve.
Poglejmo nekoliko v te priprave. Dekomulacije funkcij in vedno večja pomembnost samoupravljanja nam velevata, da je uspešno gospodariti mogoče le tedaj, če imamo za to kadre. Izbrati primerne ljudi, ki bodo kandidirali na letošnjih volitvah, je stvar vseh. Posebne komisije bodo pripravile ankete, na katere bodo volivci odgovarjali in, kar je še važnejše — s pomočjo katerih bodo predlagali ljudi, ki jih bomo potem volili in jim za naslednja štiri leta zaupali vodenje od občine do federacije.
Mnenja, napisana v anketi, je treba spoštovati. Dopustno je, da vsakdo predlaga po svoji presoji. Možnost, da 1)0 po izvedbi ankete kandidatov prav toliko^ kolikor volivcev je tu. Krajevni odbori SZDL bodo v prihodnjih tednih sklicevali zbore volivcev ter na njih javno razmotrili selekcijo kandidatov ter daljši spisek skrčili na 2, 3 ali štiri kandidate, za katere se bomo na volitvah odločili. Izvoljen bo seveda samo eden izmed kandidatov, toda že samo dejstvo, da je skupnost večini zaupala kandidaturo, je pomembno.
Kandidat, ki na volitvah ne bo izvoljen, ima kljub temu moralno podporo širokega kroga ljudi oziroma javnosti.
In kdo naj pride na kandidatno listo? Prav gotovo se bomo odločili za človeka, ki uživa naše zaupanje. To zaupanje pa je v tem, da se kandidat zanima za vprašanja, ki nas vse zadenejo. Kandidat mora poznati splošno problematiko kraja, v katerem kandidira. Seznanjen mora biti z gospodarskim stanjem, poznati mora razmere šolstva, otroškega varstva, stanje cest in ostalega, kar zanima javnost.
V prihodnji številki našega glasila bomo navedli kraje, kjer bomo izvolili nove predstavnike. V posameznih primerih bomo volili večkrat, tu mislim na kandidate za občinsko skupščino in republiško skupščino SRS. Za občinsko skupščino pa bomo volili tako v krajevnih organizacijah predstavnike za občinski zbor in v delovnih organizacijah predstavnike za občinski zbor delovnih skupnosti.
S tem pojasnilom danes zaključujem in ponovno poudarjam, da bomo ponekod letos volili 3-krat.
Kdo bo v novem izvršnem odboru
Na 14. redni seji sindikalne podružnice Induplati, 11. decembra, je predsednik Janko Ukmar poročal o pripravah za volitve novega izvršnega odbora naše sindikalne organizacije.
»Smo tik pred volitvami,« je rekel predsednik in nadaljeval: »V našem kolektivu bodo volitve, kakor običajno, na občnem zboru, ki bo med 10. januarjem in 10. februarjem 1965. Predlagam Izvršnemu odboru, da sprejme 16. januar kot datum, ko bomo izvedli letni občni zbor.«
Navzoči člani so v krajši diskusiji sprejeli sklep, da se vrši letni občni zbor v soboto 16. januarja s pričetkom ob 15. uri v naši dvorani Induplati. K večerji bodo delegati in gostje povabljeni v menzo.
V nadaljevanju je tovariš Ukmar obrazložil, da je novost pri letošnjih volitvah izvršnega odbora sindikalne organizacije v Induplati (in drugod) v tem, da se občnemu zboru ne bo predlagala lista kandidatov za novi odbor, kakor je bilo to doslej v navadi. Navzoči se bodo morali na občnem zboru odločiti, koga bodo predlagali in koga izvolili. Tak način kandidi-diranja in volitev je bolj demokratičen, je rekel Ukmar in predlagal, da bi bilo vseeno umestno na občni zbor povabiti samo delegate in ne celotnega kolektiva, kar bi bilo najbolj demokratično. Seveda bi tudi v tem primeru ne prišli vsi na občni zbor, zato je prav, da ljudje zaupajo izvoljenim delegatom svoja stališča ter jih hkrati zadolžijo, da se občnega zbora za gotovo udeleže.
Navzoči so se tudi s tem predlogom strinjali in določili, da izbere naša na j večja ekonomska enota tkalnica 35 delegatov, predilnica 25, vse ostale ekonomske enote v podjetju pa po 10, razen ekonomske enote družbene prehrane, ki delegira 2 ter obratna ambulanta, ki delegira enako 2 člana s tem, da je od slednjih eden iz splošne ambulante in eden iz zobozdravstvenega oddelka.
Člani izvršnega odbora so sklenili, da se povabi na občni zbor nadalje šefe služb v podjetju, ki bodo lahko dajali odgovore na postavljena vprašanja in predsednike svetov ekonomskih enot v Induplati.
K predlogu za udeležence letnega občnega zbora je dodal J. Ukmar: »Predlagam, da se na naš občni zbor povabi tudi vse naše poverjenike.« Navzoči so predlog takoj sprejeli kot sklep.
Na občnem zboru bodo izvolili tudi enajst delegatov za občinski plenum sindikatov, ki bo v Domžalah do 10. oktobra 1965. Za ta zbor bodo izvolili tkalci 4 delegate, ostale enote pa po 1, razen predilcev, ki izvolijo 2.
Predsednik Janko Ukmar je navzoče seznanil tudi z načinom poročanja na občnem zboru in omenil pri tem, da bo predsednikovo poročilo združeno z blagajnikovim. To poročilo bo v skopih obrisih zajelo opravljeno delo ter samo bežno ocenilo uspehe, dosežene s sprejetjem statuta, z raznimi akcijami sindikalne organizacije in podobno. Letošnje poročilo bo prvenstveno obravnavalo vprašanja naše dejavnosti, naših osebnih dohodkov itd. Občni zbor naj v diskusiji razpravlja o aktualnih vprašanjih, kot so to določila v našem statutu, kjer omenja 60. člen v 8. točki, da odloča in razpolaga (ekonomska enota) s sredstvi za vzdrževanje ... če teh sredstev ekonomske enote zaenkrat nimajo. »Odločiti se moramo,« je rekel predsednik, »ali bomo spoštovali naš statut ali ne.« Tudi vprašanje preskrbe s surovinami za našo proizvodno dejavnost je važno, ker nam predpisi za leto 1965 ne obetajo dosedanjega načina preskrbo vanj a. Kaže, da v prihod-
njem letu še ne bomo sposobni izvoziti toliko, kolikor zahteva skupnost od nas. Zaradi manjšega izvoza pa je ogrožena naša dejavnost, ker nam lahko zmanjka surovin, ki jih uvažamo.
Seveda je treba govoriti tudi o izvozu konopljenih izdelkov, ki ne štejejo v izvozne artikle, čeprav jih izvažamo. Podobno smo prizadeti pri izvozu pohištvenega blaga, ki ga izdelujemo za tovarne pohištva, le-te pa pohištvo (in razumljivo tudi pohištveno blago — prevleke za couche in drugo) izvažajo. Devizni rezultat se šteje v dobro samo tovarnam pohištva, kar ni pravilno.
O takih in podobnih vprašanjih bo govora na letošnjem občnem zboru, je zaključil tovariš Ukmar.
Izvršni odbor je v diskusiji sklenil, da bo vsem delegatom in povabljenim gostom vročen celotni material, ki bo čitan na občnem zboru, da bi lahko posamezniki doma proučili uspehe in predvsem naloge, ki nas čakajo v prihodnosti. Material bo upravičencem vročen vsaj 4 dni pred letnim občnim zborom, to je do 12. januarja.
Na koncu ponovimo misel razprave o jutrišnjem občnem zboru. Sedanji predsednik bo zamenjan, ker pravijo tako določila. V novi izvršni odbor ne bodo izvoljeni nadalje tisti, ki so že doslej bili drugič (po vrsti) v ta organ izvoljeni. Izbire pa je dovolj, saj bo način kandidiranja in voljenja res demokratičen. Prav pa je, da vnaprej premislimo, koga bomo predlagali in koga izvolili.
Le ura na zunanji strani predilnice ni pokazala polnoči novega leta. Zakaj?
Z letne konference OO ZK Induplati Jarše
Člani OO ZK Induplati Jarše so se zbrali v četrtek, dne 24. 12. 1964 k letni konferenci. Poleg naših članov so konferenci prisostvovali še: tov. Franc Šink, tov. Ivo Vidali in tov. Albin Klemenc — vsi predstavniki Obč. komiteja ZKS Domžale ter tov. Debeljak — predstavnik Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana.
Tov. Zabukovec, sekretar naše OO, je podal poročilo o delu naše organizacije v preteklem razdobju, katera šteje danes 54 članov. Poročilo je osvetlilo naše delo, naše uspehe in neuspehe.
V	diskusiji so se v glavnem dotaknili gospodarskih problemov v podjetju, vprašanja stanovanjske izgradnje, kadrovanja in informiranosti.
Ker smo s 1. januarjem 1964 prešli na 42-urni tednik, so se navzoči pozanimali, če že imamo podatke, iz katerih bi bilo razvidno, ali smo ali nismo opravičili 42-umi tednik. Tov. direktor je pojasnil, da izvršena analiza kaže nam v prid. Ekonomičnost, rentabilnost in produktivnost so se povečale, zmanjšalo se je število izvršenih delovnih ur in nadur; to se pravi, da smo z manj urami naredili več.
Člani so se tudi pozanimali, kako je s planom za leto 1965. Tov. ing. Bergant je pojasnil, da je bil plan gotov že v začetku julija, vendar pa bomo morali v plan vnesti še nekatere spremembe glede na uvožene surovine. Povečati bomo morali tudi izvoz.
Pojavilo se je tudi vprašanje, kako bomo pri nas reševali stanovanjske probleme; ker se v podjetju mnogo govori o tem, je člane to zanimalo. Pojasnjeno je bilo, da konkretnega sicer še ni nič, pripravlja se pa že zemljišče, tudi urbanistični načrt je že v delu. Interesentov za gradnjo je že precej, in sicer več za individualno gradnjo ter za gradnjo vrstnih hiš, manj jih je za bloke. Treba bo tudi rešiti vprašanje samskih stanovanj, saj imamo zaposlenih mnogo mladih ljudi, ki delajo pri okoliških kmetih za stanovanje in hrano, ker pač drugače ne morejo dobiti stanovanja. Tako pridejo v tovarno že izčrpani in ne morejo doprinesti tistega, kakor sicer, če bi bili spočiti. Prav zato se razmišlja o dozidavi samskega bloka s 35 do 40 posteljami. Vse gradnje so pa seveda odvisne od tega, koliko sredstev bomo imeli na razpolago.
V	diskusijo je posegel in pozdravil navzoče tudi tov. Vidali, ki je v svoji diskusiji poudaril pomen VIII. kongresa in povedal nekaj osnovnih značilnosti, ki jih je prinesel kongres. Te značilnosti so:
temeljni obračun naše poti v socializem,
temeljito očiščevanje vsega, kar nas ovira na tej poti, delovni človek naj postane res upravljavec.
Tla pred »staro« kotlarno betonirajo. Lažje bo odvažati ogorke in — zopet nov kos sodobnega tlaka.
■ V prvi vrsti se moramo boriti za socialistične odnose, razvijati samoupravljanje, stremeti za tem, da bodo vsi odločali o upravljanju.
Tov. Šink in tov. Klemenc sta v svoji diskusiji spregovorila o kadrovskih vprašanjih. Oba sta poudarila, da Obč. komiteju ni jasno, zakaj je v naši organizaciji toliko izstopov, zakaj je toliko članov ZK zapustilo podjetje. Ali smo kaj storili, da bi pojačali naše vrste? V čem je ovira, da ne kadrujemo, da ne pojačamo svojih vrst. Krivda takemu stanju leži na nas samih, saj z novo sprejetimi člani po sprejemu nihče več ne dela in je prepuščen samemu sebi. To stališče bo treba vsekakor spremeniti. Kadrovati je treba stalno, saj obstajajo vsi pogoji, da se partijska organizacija pojača. Posvečati je treba več pozornosti mladinski organizaciji in ji pomagati, saj je med njimi mnogo takih, ki bi jih bilo mogoče sprejeti.
Tov. Debeljak je v svoji diskusiji poudaril, da je na problem kadrovanja novih članov treba gledati kompleksno skozi vso dejavnost ZK in ne izločiti samo problem čistega kadrovanja. Rekel je, da na sestankih ni treba vedno najti in iskati samo slabe strani, ker s tem onerazpoložuj emo prisotne za aktivno delo, kar včasih slabo vpliva na poznejše delo.
V	novi sekretariat so bili izvoljeni: Milan Narat, Franc Juhant, Janez Bartol, Franc Majdič, Janko Ukmar, Franc Zabavnik in Pepca Nolimal.
V	ideološko komisijo so bili izvoljeni: Ivan Deržič, ing. Srečo Bergant in Stane Marolt; v kadrovsko komisijo pa: Lado Zabukovec, Mara Jeraj in Lovro Gio-vanelli.
Na koncu je še tov. direktor podal poročilo o realizaciji letošnjega plana in o perspektivah do 1. 1970, kar je obrazložil s pomočjo grafikonov.
Poročilo nabavnega oddelka za mesec november 1964
Kupi premoga v tovarni povedo, da bomo imeli dovolj pare v proizvodnji in da nas ne bo zeblo. Kljub težki situaciji v preskrbi s premogom, so naše zaloge primerne naši porabi.
Dostava bombažne preje je bila zadovoljiva, le zelene stanične nam predilnica še vedno ni mogla poslati, ker ji Ložnica ni poslala vlakna. Predilnice nas vedno pogosteje opozarjajo na pokrivanje izdobavlje-nih količin z boni, ker nam bodo v nasprotnem primeru ustavila dobavo nadaljnjih pošiljk.
Konoplje nismo prejeli v predvidenih količinah. Težave so v tem, ker je težko dobiti dobro kvaliteto, potem pa prevozna sredstva. Železnica dostavi vagon po prijavi včasih tudi šele po sedmih dneh; pa tudi kamione je težko najeti.
Laneno vlakno smo prejeli iz domače proizvodnje, plačilo lanu iz uvoza pa še vedno urgiramo v banki.
Zaloga barv in kemikalij zadošča našim potrebam.
Pomožni material za naše vzdrževalne obrate mehanično, električno, mizarsko delavnico itd., se dobi z velikimi težavami. Stanje se nikakor noče izboljšati in tudi izgledi za to so slabi.
Cene nenehno rastejo in opažamo skoraj vsak dan kako novo povišanje.
VESTI
UGODNOSTI OB DOLOČENIH POGODBENIH
OBVEZNOSTIH
UO podjetja je na svoji VIII. redni seji 25. nov. sprejel sklep, da se z določenimi olajšavami omogoči slušateljem na višjih in visokih šolah šolanje s pogojem, da se s podjetjem o tem pogodbeno obvežejo.
IZVOZ LANACRILA
Šef tehnične službe ing. S. Bergant in šef komerciale J. Mavko bosta potovala v ZR Nemčijo z namenom, da ponudita nemški trgovski mreži naš izdelek Leacril. S tem renomiranim izdelkom želimo povečati izvoz, ki bo postal v bližnji prihodnosti bistvene važnosti. Potovanje je omenjenima tovarišema odobril UO na svoji VIII. seji.
REGRES ZA STROŠKE ŠOLANJA
UO je na VIII. seji 25. nov. 1964 odobril povrnitev polovico izdatkov za šolanje na Višji šoli za medicinske sestre Majdi Škrinjarjev!.
20 ”/o POPUSTA PRI NOVOLETNI PRODAJI
ŠOTOROV
Naše podjetje je skupno s SLOVENIJASPORT, trgovskim podjetjem za prodajo športnih rekvizitov, pristopilo k znižani prodajni ceni za šotora Weekend in Opatija v času od 8. nov. do vključno 31. dec. 1964.
Znižane cene za 20fl/o so se reklamirale kot »novoletni popust«.
S VII. REDNE SEJE DS — 3. DEC. 1964
»SAMO« 63,3% UDELEŽBA
VII. redne seje DS Induplati se je udeležilo samo 63,3 %> izvoljenih članov. Enajst je bilo odsotnih in prav toliko je bilo na sejo DS povabljenih nečlanov, ki so se seje udeležili.
ZAVOLJO PREUREDITVE BOMO PRODALI
STROJE
DS je sprejel sklep za prodajo štirih raztezalk za kratko konopljo, dveh predilnih strojev Gill, treh raztezalk IV. sistema, škrobilnega stroja in 13 pripadajočih elektromotorjev. Sklep je bil sprejet na osnovi tolmačenja, da za našo dejavnost navedeni stroji niso več uporabni.
NOVI VILIČAR
Zaradi ugodne prilike je DS odobril nabavo novega viličarja (v dosedanjega se je že Konoplan spotakljivo obregal), katerega bi sicer kupili šele prihodnje leto. Novi Diesel-viličar stane 5 400 000 din.
ŠTIRJE ELEKTRIČNI KONDENZATORJI
Pomanjkanje vode v Mlinščici (zaradi porušenega jezu — glej Konoplan 12/XIII) je postavila pred nas zahtevo, da se znebimo jalove elektrike, ki nam jo je doslej nadoknadila domača elektrarna, s pomočjo štirih električnih kondenzatorjev.
DS je nakup kondenzatorjev odobril.
Prometni znak, ki pravi »promet, razen za pešce, prepovedan«. Točno si oglejte kje sta oba pešca!
DIREKTOR INDUPLATI — NOVI ZASTOPNIK
V UO MODNE HIŠE
Dosedanji zastopnik Induplati v UO Modne hiše tovariš Jože Mavko je prosil, da se ga v tej funkciji zamenja. Za naslednika je predlagal direktorja Induplati tovariša Kamila Marinca. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da postaja Modna hiša z razširjeno dejavnostjo najmočnejša trgovska hiša tekstila v republiki, in novim nalogam ne bo več mogel v zadovoljivi meri slediti.
DS je imenovanje direktorja K. Marinca v UO Modne hiše potrdil.
S 14. SEJE IO SINDIKALNE PODRUŽNICE
Tovariška samopomoč v Induplati je prosila izvršni odbor naše sindikalne organizacije za kratkoročno posojilo 150 000 din. Blagajna rabi ta denar, tako pravi prošnja, za prosilce — člane kolektiva, ki želijo dograditi svoja stanovanja. Največ prosilcev pa želi denar kot pomoč pri izgradnji vodovoda (Mengeš). Izvršni odbor je posojilo odobril in zadolžil blagajno, da to realizira.
OBDARILI SO NAŠE FANTE, KI SO NA
ODSLUŽENJU V JLA
Izvršni odbor je sklenil, da ob priliki novega leta obdari naše fante, ki so na odsluženju v enotah JLA. Prejeli bodo denarne nagrade.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mojega dobrega očeta JANEZA GRČARJA
izrekam sodelavcem iz zgornje avtomatske tkalnice za izraze sožalja in za darovano cvetje iskreno zahvalo.
Hčerka Rozka
Zagorica, novembra 1964.
Isti znak, le pešca sta bližje in vendar že drugi, ki ne pozna (čitaj: »ne spoštuje«) prometnega znaka.
Pri nesrečah pa so vedno drugi krivi.
Letošnjo zimo zopet prevozi z avtobusi
2e pred leti je UO sklenil, da se omogoči vsem članom našega kolektiva, ki prebivajo nad pet kilometrov od naše tovarne, prevoz od doma do podjetja. Ti plačajo za vožnjo samo polovično ceno, razliko pa plača tovarna iz svojih skladov.
To zimo, kakor prejšnje, je organiziran prevoz z avtobusi na naslednjih relacijah:
Ihan—Lukovica—Domžale—Jarše in obratno Vodice—Mengeš—Jarše in obratno Komenda—Mengeš—Jarše— in obratno Na vseh teh relacijah se vozi sedaj približno 150 članov našega kolektiva. Število bo še gotovo narastlo. Vsi, ki se vozijo, so zelo zadovoljni. Lahko si zamislimo trudapolno, nevarno in nezdravo vožnjo s kolesom ali pešačenje po vsakem vremenu, recimo iz Lukovice ali Ihana. Delavci so že na delo prihajali utrujeni,^ premočeni in premraženi. Število bolnikov v staležu je bilo precejšnje. Toda naši družbi je vsak človek pomemben, človeško življenje dragocenejše od vsakega stroja ali naprave. Spomnimo se samo desetine milijard, ki jih porabimo vsako leto v Sloveniji za socialno zavarovanje, za zdravniško pomoč, za zdravljenje v bolnicah, za zdravila itd. itd. Ob vsem tem se nam lahko zazdijo ti prevozi z avtobusi le malenkosten delček. Toda, pozabiti ne smemo, da iz takih, na videz nepomembnih delčkov zgradimo tako ogromno celoto, veličastno po obsegu in namenu ter edinstveno na svetu, kot je skrb naše družbe za delovnega človeka in tej skrbi so posvečeni vsi naši napori in naprezanja.
OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE
Vstopi:
1.	Raspet Angela, tkalka, vstopila 25. 11. 1964,
2.	Pogačar Andrej, delavec v skladišču preje, vstopil 27. 11. 1964,
3.	Hren Anton, strojni ključavničar, vstopil 2. 12. 1964,
4.	Novak Vinko, jermenar, vstopil 2. 12. 1964,
5.	Stajkovič Jelena, tkalka, vstopila 2. 12. 1964,
6.	Grabnar Marija, tkalka, vstopila 4. 12. 1964,
7.	Pučko Jože, predilec, vstopil 4. 12. 1964,
8.	Jenko Janez, traktorist, vstopil 7. 12. 1964,
9.	Vrhovnik Ivanka, uslužbenka, vstopila 2. 12. 1964,
10.	Recek Terezija, tkalka, vstopila 7. 12. 1964,
11.	Banfi Ernestina, tkalka, vstopila 8. 12. 1964,
12.	Breznik Ana, tekstilni tehnik, vstopila 14. 12. 1964.
Izstopi:
1.	Dornik Karol, dvor. delavec, dne 16. 11. 1964,
2.	Mermolja Milka, uslužbenka, dne 15. 11. 1964,
3.	Lesjak Marija, šivilja, dne 30. 11. 1964,
4.	Fantini Emil, tek. tehnik, dne 30. 11. 1964,
5.	Stebe Štefka, tkalka, dne 10. 12. 1964.
Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu.
Gripa ali influenca
Zdi se mi primerno, da se pogovorimo o tej bolezni, ki jo prenekateri zamenjajo s prehladnim obolenjem.
Gripa je nalezljiva bolezen, ki se prenaša od človeka na človeka s kapljicami pri govorjenju, kihanju ali kašljanju. Povzroča jo virus influence. To je silno malo živo bitje Vino milimikrona, ki ga strokovnjaki opazijo samo pod elektronskim mikroskopom. Razlikujemo tri tipe povzročitelja A, B in C. Najtežje in najčešče oblike obolenja nastanejo, če se okužimo s povzročiteljem tipa A in B.
Ce pobrskamo malo po zgodovini, zasledimo, da je gripa pričela v 18. stoletju v Sred. Aziji, od koder se je razširila preko Rusije in po celi Evropi. Neusmiljeno in v težki obliki je divjala leta 1918—1919, marsikomu znana pod imenom španska gripa. Zakaj so jo tako imenovali ni znano, ker obolenja niso pričela v Španiji pač pa v Franciji in USA. V kratkem času je obšla v treh valih ves svet. V tem času je bilo zabeleženih 20 milijionov človeških žrtev. Smrtnost je bila največja pri ljudeh v starosti od 20 do 40 let, to je v največji ustvarjalni dobi človeka.
Med nami je že marsikdo prebolel to bolezen, ki nas spremlja z mrzlico, vročino, glavobolom, bolečinami po celem telesu, slabostjo, bruhanjem itd. in zato se bojimo ponovnega obolenja. Pri obolenju za gripo ni zdravila, ki bi jo hitro zatrlo, pač pa so na razpolago sredstva, ki omilijo bolniku vso hudino.
Zato so strokovnjaki veliko let delali na tem, da bi pridobili sredstvo, ki bi bilo ljudem na razpolago pred obolenjem in bi imelo za cilj zmanjšati obolelnost in sčasoma bolezen v celoti izkoreniniti. Sedaj imamo na razpolago to sredstvo, ki ga imenujemo cepivo. 30 •/» članom kolektiva, ki imajo še razdvojeno mišljenje o cepljenju proti gripi vsled malenkostnih težav, ki so prisotne skoraj pri vsakem cepljenjh, naj nakažem uspeh, ki se pokaže z leti vztrajnega vsakoletnega katerega koli cepljenja. Bolezni koze in davica so pred leti terjale številne žrtve in doživljenjske invalide, danes pa jih praktično ni več zaslediti.
Pameten človek stremi prvenstveno za največjo blaginjo, t. j. zdravjem.
»K O N O P L A N«
Stran 7
St. t
Uporaba poliakrilonitrilnih vlaken v laneni industriji
(ing. Srečo Bergant)
Lanena industrija je najmlajša veja tekstilne dejavnosti, v kateri so se začela uporabljati sintetska vlakna. Področje dela je tu še precej neraziskano in zaenkrat ostane še mnogo vprašanj odprtih. Ta vprašanja pa bodo morali reševati tehnologi v najkrajšem času.
Uporaba sintetikte v laneni idustriji ni le modni krik, ker je predalava sintetike danes pri nas moderna, temveč postaja predelava sintetskih vlaken v laneni industriji življenjska nujnost. Ce pogledamo poročila o stanju zalog in perspektivah po lanenih vlaknih, vidimo, da so te perspektive vsak dan slabše, tako pri nas, kakor pri svetovnih producentih teh vlaken. Setvene površine se krčijo iz dneva v dan. Izpodrivajo jih prehrambeni artikli, ki so nujnejši za obstoj človeštva, kakor pa laneno vlakno. Iz takih ali pa podobnih razlogov, so na zahodu zaprli že velika podjetja lanene industrije, ali pa jih preorientirali na predelovanje drugih vlaken.
Predenje sintetskih vlaken po načinu bombaža ali volne je že precej dognana zadeva in ne predstavlja ne vem kakšnih problemov. Tudi artikli iz mešanic ali čistih sintetskih vlaken so že našli svojo pot do potrošnika in se s pridom uporabljajo. Teže je najti uporabne artikle v laneni industriji. Posteljnega ali kuhinjskega perila, narejenega iz lanu, ne more zamenjati nobeno sintetsko vlakno v celoti. Iskati je treba predvsem artikle za tehnično uporabo, tako imenovane tehnične tkanine. Tu pa obstoja večja možnost uporabe sintetskih vlaken. Gotove vrste tehničnih tkanin celo morajo biti izdelane iz sintetičnih vlaken zato, ker na ta način dosežemo boljšo obstojnost tkanin pri njihovi uporabi.
Samo iskanje artiklov niti ne predstavlja tako velikega problema. Večji problem predstavlja sama tehnologija predenja sintetskih vlaken po lanenem postopku, na obstoječem strojnem parku. Enostavno bi bilo predenje, če bi podjetja lahko zamenjala strojni park z novimi, sodobnimi stroji, nalašč prirejenimi za predenje sintetike po lanenem postopku. V današnji gospodarski situaciji pa si tega ne moremo privoščiti. Zato je nujno, da iščemo poti in možnosti predenja sodobnih sintetskih vlaken na obstoječem strojnem parku.
Svetovna literatura nam je dala v tem smislu zaenkrat še zelo malo napotkov. Več preizkusov je bilo narejenih s poliesterskimi vlakni. Ta vlakna se po svojih karakteristikah bolj približujejo karakteristikam lanenih vlaken. Zelo malo pa je bilo narejenih preizkusov predenja poliakrilonitrilnih vlaken po lanenem postopku, pa naj si bo čistih ali v mešanicah.
tipa
v tovarni, kjer delam.
Poliakrilonitrilna vlakna imajo danes primat v proizvodnji sintetskih vlaken. Izdelujejo jih mnoge svetovno znane tvrdke. Na trgu jih sicer srečujemo z različnimi trgovskimi nazivi, kot so: leakril, orlon, dralon, curtelle itd. V naši tovarni zaenkrat predelujemo le leakril N in to v mešanicah z lanom, kakor tudi čisti. Poliakrilonitrilna vlakna imajo nekatere dobre lastnosti, ki se dajo do gotove meje kompenzirati z lastnostmi lanenih vlaken.
Predvsem pride v poštev specifična teža, ki znaša 1,14—1,17, medtem ko je pri lanu 1,16—1,50. Izdelane tkanine so lažje z ozirom na voluminoznost poliakrilonitrilnih vlaken in imajo bolj mehak in poln otip.
Poliakrilonitrilna vlakna imajo dober toplotni efekt, vendar pride to v poštev le pri takninah, kjer hočemo imitirati volno.
Navzemanje vlage je malenkostno 1,24—1,50 %, zaradi česar se tkanine lahko in hitro suše.
Več preizkusov predenja poliakrilonitrilnih vlaken, Leakril N čistih in v mešanicah je bilo narejenih
Vlakna so odporna proti kislinam in slabim alkali-jam, kar jim daje prednost uporabe za tehnične tkanine.
Trdnost poliakrilonitrilnih vlaken je mnogo slabša od lanenih, saj znaša komaj 2,5 g/den. Imajo pa večjo prožnost in razteznost, zaradi česar se izdelana preja iz mešanic laže predeluje.
Najvažnejši faktor dobrih lastnosti poliakrilonitrilnih vlaken je zelo dobra obstojnost na sončno svetlobo, odpornost proti atmosferskim vplivom in insektom, kar daje temu vlaknu večje prednosti v kombinaciji z lanom, kakor ostalim sintetskim vlaknom.
POROČILO O NESREČAH
ZA MESEC NOVEMBER 1964
V mesecu novembru so bile v našem podjetju tri obratne nesreče, od katerih sta bili dve nesreči zaključeni še v mesecu novembru, ena ponesrečenka pa se še nahaja v bolniškem staležu.
Tkalnica:
1.	Kurent (Franc) Franc, pomočnik tkalskega mojstra. Delavec je hotel odstraniti niti, ki so se navile okrog bobna, kjer so hranjeni rezervni votkovni na-vitki. Med tem je delavka stavila zopet stroj v pogon, pri čemer je bilo tkalskega stroja udarilo delavca na hrbtno stran desne roke.
2.	Kobale (Uršula) Viktorija, tkalka. Pri tkanju je delavka hotela popraviti čolniček v skrinjico, pa je pri tem prehitro odmaknila nogo s pedala, s katerim dvigne skrinjico s tkalskimi čolnički, pri čemer se je priščipnila na kazalec desne roke.
3.	Ves (Martin) Ana, tkalka. V oddelku izdaje votka je delavki spodrsnilo, da je padla. Pri padcu se je udarila na desno nogo.
Skupno število izgubljenih dni zaradi nesreč v mesecu novembru:
1.	zaradi nesreč v mesecu oktobru ... 25 dni
2.	zaradi nesreč v mesecu novembru .	. 20 dni
Skupaj ... 45 dni
Proizvodnja v novembru
Rezultati proizvodnje v novembru so v nekaterih obratih relativno najboljši letos. Tako tkalnica kot plemenitilnica sta precej prekoračili planirane količine in s tem zmanjšali primanjklaj iz prejšnjih mesecev. Zelo nizka pa je proizvodnja v konfekciji, kjer se pozna izpad proizvodnje šotorskega oddelka. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Plan	Indeks
november november 1964	1963
Predilnica.......................97,7%	105,0%
Tkalnica........................107,7%	108,0%
Plemenitilnica..................105,0%	109,5%
Tiskarna.........................92,5%	67,6%
Konfekcija.......................54,0%	82,0%
Tudi produktivnost se je v vseh oddelkih, razen v tiskarni in konfekciji, občutno dvignila nad lanskoletno povprečje. V tkalnici bi bili rezultati lahko še precej boljši, če ne bi zelo slaba kvaliteta bombažne preje Nm 20/1 iz Litije povzročila veliko zastojev v avtomatski tkalnici in s tem znižanje produktivnosti za 10 do 15%, kar se dogaja že drugi mesec.
Uspela akademija
V četrtek 26. novembra lanskega leta sta TVD Partizan Jarše in mladinska organizacija v INDUPLATI pripravila skupni program za proslavo državnega praznika 29. november. Za popestritev sporeda sta angažirala še zavod za glasbeno izobraževanje Domžale.
Številno občinstvo, ki je prisostvovalo proslavi, je bilo z akademijo oziroma s kvaliteto akademije zadovoljno. Oglejmo si zatorej posamezne točke.
Uvodoma je govoril o pomenu 29. novembra predsednik mladinske organizacije v Induplati tov. Marjan Zupan.
Zelo dobre so bile s svojimi recitacijami mladinke. Ponovne izkušnje pa nam povedo, da je prihodnjič treba misliti za govornike in recitatorje ozvočenje, ker se šibkejši glas v tako veliki dvorani, kot je to naša, izgubi.
K nastopu telovadcev TVD Partizan Jarše pa tole: vsi nastopajoči so si kar največ prizadevali za lepo izvajanje poedinih točk. Za dve točki pa ne moremo napisati laskavih priznanj, ker so bile kvalitetno prešibke, kar bi moralo načestvo opaziti in — ukrepati.
Dejstvo, da so naši vodniki brez potrebnega strokovnega znanja in brez primernih navodil, ponovno narekuje tesnejše sodelovanje med vodniki ter vodstvom načelstva. Ta ugotovitev naj podkrepi sedanje stanje ter pripomore k izboljšanju za prihodnje. Nastop na akademiji je prikaz dela pred javnostjo in javnost
1:0 — Posnetek s tekme INDUPLATI: MENGEŠ v Jaršah 22. novembra 1964
Prodaja v novembru 1964
V novembra je tekla prodaja dokaj dobro in je bil postavljeni plan realiziran 98,7 %>. Iskani so bili skoro vsi artikli, predvsem pa težke tkanine za ponjave in pa platno za bunde. Jadrovine nam skozi primanjkuje bilo za notranji trg ali za zunanji. V tem pogledu se skuša reševati situacijo z vzpostavitvijo tretje izmene, kar pa še ni možno zaradi nedostatka preje. S tehničnimi tkaninami je situacija boljša, ker smo v glavnem zadostili pogodbenim obveznostim.
Makulature smo imeli v novembru 7645 m2, kar je veliko nad povprečjem prejšnjih let. V istem mesecu prejšnjega leta smo imeli le 4218 m2. Zaloga gotovih izdelkov polagoma raste, ker se trgovska mreža vzdržuje večjih nakupov zaradi predstoječe inventure.
Izvozno planirano količino za november smo presegli 23,38°/o in kumulativno za 11 mesecev dosegli 107,31 ”/0. Rezultat bi bil lahko še boljši, če bi bili izdobavili ves naročeni gradi za žimnice. Zaradi pomanjkanja zelene preje se to ni moglo izvršiti.
ocenjuje kritično, zato do tega vprašanja ne smemo ostati ravnodušni.
Med telovadnimi točkami pa so zelo uspele vaje oziroma nastop na bradlji. Točke so naštudirale starejše pionirke pod vodstvom Brede Jerajeve in mladinke pod vodstvom Nataše Jerovec.
Zavod za glasbeno izobraževanje pa je nastopil z Mozartovo simfonijo in z Dvoržakovim Slovanskim plesom.
V zaključni točki je na akademiji nastopila Osnovna šola Jarše s tradicionalnim sprejemom najmlajših v pionirsko organizacijo.
Še enkrat k nogometašem »Induplati«
V decembrski številki XIII. letnika smo že pisali o uspehu naših nogometašev, kateri so v vijoličastih dresih nastopali z imenom našega podjetja.
Do spomladanskega dela turnirja nas ločita še dva meseca, vendar bomo občasno tudi v »odmoru« poročali o izgledih in preteklih uspehih ter dali tako material za grupoe diskusije. Rezultat diskusije pa naj bo čim več novih privržencev te športne dejavnosti.
Danes velja pozornost dokončni lestvici LNP (Ljubljanske nogometne podzveze), katero smo prejeli šele v sredini decembra 1964 in tako zakasnili z objavo v 12. številki lanskega letnika.
Zamuda je bila zato, ker so nekatera moštva morala igrati ponovne tekme (objektivni razlogi).
Dokončna lestvica je naslednja:
USNJAR, Vrhnika	10	8	1	1	22 :10	+ 12	17
INDUPLATI, Jarše	10	6	2	2	27 :19	+ 8	14
PROLETAREC, Zagorje	10	6	0	4	35 :22	+ 13	12
DOB, Dob	10	5	2	3	27 :25	+ 2	12
RUDAR II, Trbovlje	10	5	1	4	22 :25	— 3	11
KOČEVJE, Kočevje	10	4	3	3	26 :24	+ 2	11
MENGEŠ, Mengeš	10	5	0	5	41 : 22	+ 19	10
HRASTNIK, Hrastnik	10	3	2	5	26 : 32	— 6	8
SVOBODA, Kisovec BELA KRAJINA,	10	2	2	6	20 :30	— 10	6
Črnomelj	10	2	2	6	21 :32	— 11	6
MEDVODE, Medvode Kolone s številkami	10 1 1 pomenijo:			8	12 : 38	— 16	3
1.	kolona: število odigranih tekem;
2.	kolona: število zmag na tekmah;
3.	kolona: število neodločenih rezultatov;
4.	kolona: število izgubljenih tekem;
5.	kolona: število danih in prejetih golov;
6.	kolona: + ali — goldiferenca;
7.	kolona: skupno dosežene točke v ocenjevanju (teoretična možnost = 20).
Se zbor za fotografa — potem pa prosto do spomladi. Na sliki je člansko moštvo nogometne sekcije INDUPLATI