kulturno -politično glasilo svetovnih in domačih Kavama in restavracija „GLOCKE” Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstrassc (nasproti deželne vladne palače) nudi negovana vina, vedno sveže pivo in druge izborne pijače. Prvovrstna dunajska kuhinja, vsak čas mrzla in topla jedila, tujske sobe po zmerni ceni. Restavrator: WI L L I KOŠKA V soboto 15. maja, vrtna in plesna prireditev PRIDITE TUDI Vil dogo d kov 6. leto - številka 18 V Celovcu, dne 6. maja 1954 Cena 1 šiling Našim materam Materinski dan je praznik ljubezni. Pojma mati in ljubezen sta si tako blizu, da jih kar ločiti ne moremo. Že v živalskem svetu vidimo, s kakšno Skrbjo in ljubeznijo negujejo matere svoje mladiče in kako jih znajo braniti pred sovražniki. Toliko 'bolj se pojavlja čustvo ljubezni pri človeški materi, kajti poleg naravnega nagona ji ljubezen do otroka narekuje razum in direktna božja zapoved. Materina ljubezen je združena vedno z žrtvami in trpljenjem: doba nosečnosti, porod,doba detinstva z vsemi neprijetnostmi za nebogljenčka — otroka in za čuvarico — mater, šolska doba, doba dozorevanja in mladeniška, oziroma dekliška doba, vsaka pomeni za mater kup skrbi, truda, trpljenja, ki ne preneha, čeprav so otroci že odrasli in so si ustanovili lastne družine. Že dolgo je tega, ko sem bral pismo devetdesetletne mamice, ki ga je pisala skoro sedemdesetletnemu sinu. Začela ga je z „Ljubo moje dete!” Nekoliko od-rastlo, to ljubo dete, kajne? Pa samo za nas. Mati ga vidi še vedno takega, kakor je bil pred sedemdesetimi leti v njenem naročju, kajti gleda ga z ljubeznijo. Če bi mati ne imela nobenega drugega opravka, kakor odgajati svoje otroke, bi bilo dovolj.. Toda slovenske matere so poleg te prvotne naloge vedno opravljale še druga važna opravila, po starem reku, da mati pri 'hiši tri vogale .podpira. Mati; kmetica je bila prva pri vsakem poljskem delu, pri plet vi in žetvi, dostikrat tudi pri košnji in mlačvii, .poleg tega pa sama v kuhinji, pri molži in pri reji pujskov in perjadi. Garala je pozno v noč in zopet začenjala pred zoro, da otrokom ne bi kaj manjkalo in da bi jim bilo nekoč malo bolje, kakor pa je bilo njej. če pogledamo danes delavsko ali uradniško ženo in mater, vidimo približno isto sliko. Poleg zgolj! materinskih dolžnosti iti gospodinjstva v strogem pomenu besede je treba poprijeti še tu in tam, da se družinica reši glavnih skrbi in da ima zagotovljeno prihodnost. Tako vidimo ženo in mater v tovarni, za pletilnim strojem, pri perilniku, z metlo v roki, pri domačem ročnem delu; vedno pripravljeno doprinesti svoj delež, da bi bila družinica srečnejša in zadovoljnejša. Take dobre matere žive samo v plemenitem krščanskem okolju, ki zna dati ljubezni, trpljenju in žrtvam nadnaravni značaj. Moderna mati, ki je proizvod materialističnega okolja, v katerem svet danes živi, za lepoto materinske ljubezni iti za njene žrtve nima smisla. Moderna mati ne mara otrok, ker se boji bremena materinstva. Če otroke ima, j ih izroči v vzgojo drugim. Bol j kot otroška soba ji ugaja plesišče, bolj jo veseli družba puhlih kavalirjev kakor čebljanje lastnih otrok. Čas, ki ga prebije v družini, se ji zdi izgubljen. Prava materinska ljubezen se spremeni v opičje ljubkovanje otrok; obleče jih v Skladu z modo, načička jih za plese in maškerade, sicer pa se ne zmeni zanje. Današnji svet j,e nevarnost za vsakogar, tudi za naše žene in matere, fci so na vsak korak izpostavljene slabim zgledom in ki morajo tolikokrat slišati pol očitajočo, pol zasmehl jivo besedo: Čemu toliko otrok? Čemu uničevati zdravje in mladost z nepresta-nimi' porodi in vsem, kar jih spremlja? Naše matere, ki so znale vkljub težkim preizkušnjam ohraniti nedotaknjeno čast materinstva, zaslužijo naše spoštovanje in ljubezen. Spoštovanje zasluži sleherna slovenska mati, ki izpolni svojo dolžnost. Ljubezen pa velja zlasti našim lastnim materam. ki jim dolgujemo življenje in ki so znale v naša srca položiti toliko zlatih naukov, ki so s svojim zgledom vodile naše korake po poti poštenja, ki so nas s svojimi molitvami ohranjale na pravi .poti v dneh preizkušenj, ki so izgorevale v neprestanih žrtvah za naš dušni in telesni blagor. Ženevska konferenca Po prvem tednu ženevske konference se že jasneje vidijo obrisi razgovora o vseh azijskih vprašanjih. Prva točka dnevnega reda te konference je bilo vprašanje Koreje. Zastopnik južne kakor tudi zastopnik severne Koreje je nakazal vse težave z ene ali druge strani. Oboje gledanje se močno razlikuje in zaenkrat ni prav nobenega izgleda, da bi moglo priti do sporazuma. Ko so začeli v Ženevi razpravljati o vprašanju Indokine, se je .pojavila močno vidna razpoka v zapadnem političnem taboru. Medtem ko je ameriški zunanji minister Dulles odločno zahteval skupen nastop vsega Zahoda in vseh azi jskih zaveznikov proti komunistični fronti, ki je ravno v polnem razmahu in nalaga tako Fracozom kakor tudi ostalemu nekomunističnemu svetu težke naloge, sta zastopnika Francije in Velike Britanije jela popuščati. Tako Eden, britanski zunanji minister, kakor tudi francoski zunanji minister Bidault kažeta vso pripravljenost popuščanja. Pogosti neofici-elni razgovori obeh .politikov z ruskim zunanjim ministrom Molotovom so izraz želje, da bi prišlo do kompromisa, četudi le v obliki delitve Indokine v komunistični in nekomunistični del. Nadaljnjih razgovorov o tem vprašanju se bodo udeležili tudi zastopniki cesarja Bao Daja in zastopniki ko- munistov. Ta dogovor je bil še pred par dnevi zelo neverjeten. Da je prišlo do tega sklepa, kaže samo že odklonitev ostrega postavljanja skupne fronte v Indokini proti komunistom. Vse kaže danes, da se hočeta tako Francija kakor tudi Velika Britanija izogibati nadaljevanju vojnega stanja. V isto smer meri tudi izjava ameriškega državnega predsednika Eisenhower-ja, ki je tudi izrazil pripravljenost za iskanje poti mirnega sožitja s komunizmom tudi v Aziji, kakor se je to do sedaj posrečilo v Evropi. Z drugimi besedami bi dejali, da je treba komunistom pustiti .postojanke, katere so pridobili, četudi bi se bilo to zgodilo v napadalni vojni. Vprašanje, ki se sedaj .pojavlja, je v tem, kakšno stališče bo Amerika vnaprej zastopala do Francije in Anglije, ki sta šli v azijskih vprašanjih svojo pot. Gledati moramo danes vse svetovne probleme iz dveh svetov: ameriški svet na eni in ruski svet na drugi strani. Ta dva tabora stojita, močna v gospodarskem in močna tudi v vojaškem pogledu. Vse drugo pa je vmes. In od tega, kar j,e vmes, pa v veliki meri zavisi končna odločitev. Ta vmesni vojaški in tudi politični prostor bi seve v slučaju vojne utrpel največjo škodo in ima tako tudi največji interes, da se vojnemu stanju povsod izogne. Tako izogibanje pa bo seve le do gotove mere možno. KRATKE VESTI Trgovski minister dr. Illig jev nekem govoru poudaril, da bo trgovsko ministrstvo za izgradnjo cest v letu 1954 stavilo 600 milijonov šilingov na razpolago. Dne 1. in 2. maja se je zbralo v Marijinem Celju (Mariazell) nad 7000 avstrijske katoliške mladine. Mladina je prevzela v varstvo oltar sv. Ladislava, katerega so pred vojno oskrbovali Madžari. Ta oskrba oltarja bo trajala ves čas, dokler ne .bo mogla katoliška Cerkev na Vzhodu prostejc dihati. Tudi Čehoslovaška razpolaga z dvema ladjama, ki sta uvrščeni v pomorski promet in imata skupno tonažo 15.000 ton. Več kot 200.000 beguncev iz komunističnih dežel za železno zaveso Vzhodne in Srednje Evrope je ustanovilo v Avstraliji mednarodno organizacijo za zaščito pravic beguncev brez državljanstva. Organizacija se imenuje ..Združeni svet izseljencev”. Oddelek za davčno policijo pri finančni straži v Trstu je spet zaplenil 50 kg ameriških cigaret. Izdelali so novo sredstvo, ki ga imenujejo „arfonad” in s katerim bodo lahko kirurgi skoro popolnoma zaustavili krvavenje pri težkih operacijah na glavi, na vratu in prsnem košu. Proslavam 390. obletnice rojstva Willia-ma Shakespearja so prisotovali diplomatski predstavniki iz 55 držav. V Londonu je neka kokoš znesla prvo radioaktivno jajce v Veliki Britaniji. Dulles in Scelba v Milanu Ameriški zunanji minister Dulles je minuli ponedeljek zapustil ženevsko konferenco in bo zanaprej; zastopal Ameriko v Ženevi Bedeli Smith. Dulles sam je ob od-potovanju naglasil, da že od vsega početka ni predvideval dolgega bivanja v Ženevi. Na poti v Ameriko pa je Dulles obiskal predsednika italijanske vlade Scelba v Milanu. Tem razgovorom je prisostvoval tudi italijanski zunanji minister Piccioni. Ministri so se razgovarjali o dveh vprašanjih. Prvo vprašanje je bilo: Kakšni so izgledi za odobritev Evropske obrambne zveze v italijanskem parlamentu? Vlada ima v parlamentu slabo in včasih zelo ne- zanesljivo večino. Tržaško svobodno ozemlje je bilo drugo vprašanje razgovora. Že zadnji teden so jugoslovanski listi prinesli vest, da se vršijo razgovori o Trstu in tržaškem ozemlju. Vesti, ki jih beremo v tej. zvezi, pa si zaenkrat še močno nasprotujejo. Na eni strani kaže jugoslovanski tisk neko zadovoljstvo z rešitvijo, ki se pripravlja; na drugi strani pa poročajo listi, da bi v smislu teh pogovorov dobila Jugoslavija dokončno cono B, Italija pa cono A i. mestom Trstom in tržaškim pristaniščem, pač pa bi Jugoslavija dobila še posebne pravice v tržaškem pristanišču. Naravne katastrofe Zvonovi so rešili življenja, tako poročajo iz Grčije. Grčijo je že lani obiskala huda potresna nesreča. Lani so bili najhuje prizadeti Jonski otoki. V Tesaliji je bilo pri potresu koncem minulega tedna porušenih na stotine hiš. Posoda v kuhinjah je ropotala, cerkveni zvonovi so pričeli sami zvoniti, prebivalstvo je drlo na prosto, da tako reši vsaj golo življenje. Mesto Sofares je popolnoma porušeno in ni ene hiše, kjer bi mogli Iju- Ta ljubezen ne sme biti samo teoretična; pokažimo jo v resnici. Predvsem se matere ne smemo naveličati. Je res morda že stara, betežna, morda nerodna, ji gre že na otročje, ne razume zahtev modernega časa in ne ]x»treb novodobne mladine, rada govori o tem, kako je bilo takrat, ko je bila ona mlada, vse bolj lepo, (bolj pošteno in bolj, srečno kakor pa danes. Nam gre včasih malo na živce. Kolikokrat pa smo ji Sli mi na živce, ko smo kot nebogljenci prejokali cele noči in je ona, bolj mrtva kot živa cula ob naši bolniški posteljici ali pa kot preplašena zver begala z nami v naročju pred sovražniki in morilti naših duš in teles... Vsaj zn materinski dan pokažimo na zunaj in v dejanju vso tisto ljubezen, ki jo v svojih srcih čutimo do naših mater. S tem jim bomo najlepše poplačali vse, kar so one v svoji ljubezni storile za nas. dje še stanovati. Nad 5000 prebivalcev je brez strehe. Petdeset potresnih sunkov so našteli, število smrtnih žrtev in tudi število ranjenih je zelo visoko. Obseg potresa je tako hud, da je v prizadeti pokrajini nad 25.000 lj utli zgubilo svoja stanovanja. Dvoje mest in ducate vasi v gorati pokrajini Tesaliji je povsem porušenih. Že lani je inozemstvo ponudilo Grčiji prvo pomoč. Tako so napravile razne države tudi letos. Grška vlada pa je od Italije in Velike Britanije ponujeno pomoč zavrnila, češ da taka pomoč ni potrebna. Obseg te naravne katastrofe pa je tako hud, tla po vsej verjetnosti domača pomoč ne bo mogla prebivalstvu v zadostni meri pomagati. V Aziji vojna, v Evropi pa se naravne katastrofe kar vrstijo, šele dobro leto je komaj minilo, ko smo iž Holandske dobivali obupna poročila o poplavah ob morski o-bali, ko je neurje razdrlo jezove in poplavilo s solno vodo rodovitna polja. O strašnih poplavah smo brali lani v severni Italiji. V minuli zimi so plazovi na Predarl-skem in na Tirolskem napravili ogromno škodo. Tekom letošnje pomladi se je temperatura tako v Italiji kakor na Španskem tako menjavala, da j,e uničena ogromna količina sadja. Katastrofa sledi katastrofi! Ali si pri vsem tem mislimo kaj; več? Dunajčani se zgražajo zaradi preselitve komunističnega Sveta za svetovni mir iz Prage na Dunaj. Kot je znano, je na Dunaju tudi glavni sedež Svetovne zveze delavskih sindikatov, ki je pod komunističnim vplivom. V soboto, dne 1. maja je škof v Lurdu blagoslovil sveti ogenj. Bakle, ki so jih prižgali pri tem svetem ognju, bodo ponesli po vseh evropskih deželah in celo v Malo Azijo. Upajo, da bodo plamenico lahko ponesli tudi v Jugoslavijo. Ta ogenj bodo prinesli tudi v koroške dekanije. V Avstralijo je odšlo prejšnji teden 750 Slovencev in Italijanov s Tržaškega, ker doma ne najdejo kruha in zaposlitve. Slovesni pogreb v Parizu. Dne 2. maja so v Parizu pokopali predsednika sindikalne konfederacije „Forces Ouvrieres” Leona Jouhauxa. Pogreba so se udeležili predsed-niki raznih organizacij, kakor tudi republike in predsednik francoske vlade. Trgovinski minister dr. Illig je 30. aprila otvoril XII. povojni .»mednarodni velesejem za jugovzhod” v Gradcu. Pri splošnih volitvah v Turčiji si je demokratična stranka zagotovila ogromno večino. V rudniku za lignit v Grosseto v Italiji se je pripetila v sredo velika nesreča, in sicer je eksplozija povzročila veliko škode, pri kateri je bilo ubitih 15 delavcev, 20 pa je bilo težko ranjenih. 30 do 40 delavcev je še v jami zasutih. 100.000 podeželskih delavcev stavka v Italiji za 96 ur. Jutri, v petek bodo s stavko končali. V Barceloni se je pripetila velika železniška nesreča, pri kateri je bilo 40 oseb težko ranjenih. Iz Aten poročajo, da so potresi v Tesaliji ■povzročili hujše posledice kot so mislili. Točno še ni mogoče oceniti škode. Mislijo, da je 25 mrtvih, 150 ranjenih. Potres je ]x>rušil 2085 hiš, 1767 hiš je hudo poškodovanih, 1071 pa manj. Politični teden Po svetu... Že zadnjic smo morali omeniti, da ;|>oli-tični tabor zahodnih sil ni tako trden in enoten v svojih gledanjih na probleme, ki nastajajo iz sporov s komunističnimi silami. Zahod ni tako enoten, da ibi se mogel povsod in ob vsakem času uspešno opreti komunističnim ofenzivam. Zadnji razgovori v Ženevi so to pokazali. Amerika se je trudila pripraviti Angleže do odločnejšega nastopa proti Kitajski, ki organizira in podpira komunistične sile v Indokini. Toda Velika Britanija iže zdavnaj, de facto .priznava in upošteva Kitajsko, saj že več let sem z njo trguje in se j,i očitno tudi v Ženevi ne mara zameriti. Zapadne sile so različnega mnenja v vlogi, ki jo naj ima v Ženevi rdeča Kitajska. Ko je Sovjetom na berlinski konferenci uspelo pregovoriti zahodne sile, da so povabile ali ,,pripustile” k ženevskim razgovorom kitajsko delegacijo, so dosegli s tem več, kot pa je Zahod računal. Privlekli so pravega trojanskega konja in vsa situacija napravlja zahodni, predvsem ameriški diplomaciji sive lase. Že začetek konference je bil značilen za veter, ki. bo tam pihal, vse dokler bo konferenca trajala. Ko j,e šlo za to, kdo bo vsa-kikrat predsedoval sejam, so Sovjeti predlagali, naj bi tudi zastopnik Kitajske kot pete velesile predsedoval po vrstnem redu. Temu predlogu se je ameriški zunanji minister Dulles odločno uprl, ker je po njegovem naiziranju Kitajska le povabljena, ne pa enakopravna. Angleški zunanji minister je potem .posredoval kompromis, po katerem predsedujejo izmenoma delegat Tajlanda (Siama), za njim Molotov in potem Eden. Dulles se je odrekel predsedo vanju in Sovjeti niso. potem silili Kitajca v ospredje. Niso se še zedinili, kdo razen velesil naj še prisostvuje razgovorom o Indokini. Že prvi glasovi iz Ženeve so javljali, da so velike razlike zlasti med stališči Združenih držav in Sovjetsko zvezo, kako končati vojno v Indokini oz. kakšen naj bi bil bodoči mednarodni položaj, te države. Seveda pa vsi čakajo na izid velike bitke okrog u-trdlbe Dien Bien Phu-ja. Izid te borbe bo eni ali. drugi stranki dal močnejše politične adute v roke. Zadnja poročila javljajo, da so komunistične sile podvzele novo, največjo ofenzivo. Najtežji diplomatski položaj imajo pač Francozi, katerim hočejo pač vsi „pomaga-ti”, toda vsak na svoj. način in tako, da Francozom ni kaj pomagano. Am eri kanci žele, da bi Francozi še krepkeje in s še večjimi žrtvami držali fronte v Indokini; tudi Angleži so tega mnenja, toda sami se ne nameravajo vojaško vmešavati, Sovjeti in Kitajci imajo itak na vrvici svoje Viet-minhove varovance in jih morejo vsak čas še z večjimi vojaškimi silami podpreti itd. Franco« sami so povsem enostavno ponudili vladi v Vietnamu, ki je sicer njih zaveznik, popolno samostojnost, če ostanejo v okviru francoske republike, — toda vietnamski cesar Bao Dai je tudi ta predlog odklonil, Iker se tudi on noče prenagliti. Francoska delegacija je nadalje predlagala sklenitev vojaškega .premirja po korejskem vzorcu, Eden se je izjavil pripravljenega posredovati v tem pravcu, ostalo pa je zaenkrat le pri dobri misli, ker se pač velesile še niso sporazumele, katere južno-azijske države, ki so zainteresirane na Indokini, naj še sodelujejo pri pogajanjih. Medtem se je diplomatska aktivnost v Ženevi odvijala na sledeči način: Dulles je mnogo govoril z Edenom, .manj z Molotovom in Bidault-j.em in kitajskega zunanjega ministra Ču En Laja ni poznal, še manj Severnokorejca Nam Ila. Dulles in Molotov sta se tudi sama sestala in govorila o vprašanju atomske kontrole. Nekatere politične stranke po Evropi zahtevajo prepoved in ,.preziranje” atomskega orožja. Tako je levo krilo angleške delavske stranke izdalo resolucijo, po kateri naj bi Anglija sploh ne izdelovala več atomskih orožij. To naj bi pripomoglo h kasnejši splošni opustitvi tega orožja in dalo „lep zgled”. Tudi nekatere krščanske politične stranke, med njimi italijanska, so izdale slične proglase, ki pa temelje seveda na prect ]»ojo strnadi, mamice pa moje — ni____ Blizu cerkve ograjena razprostira njiva se, njiva rajnim posvečena, tamkaj sladko sniva se. Duša v raju, bodi zdrava! Zori, seme jamice! — Tamkaj drago truplo spava, truplo moje mamice . P. Evstahij O.F.M. IZ AVSTRALIJE Pred dvema letoma sem napisal v Tednik kratek članek o spravljanju sadja tu v vik-torijskih sadovnjakih. Danes pa bom poskusil v par vrsticah dopolniti članek, da pokažem pot sadja od privatnih preb ir al-nic do tovarne in dalje na trg. Sadje, predvsem hruške v zaboj ih (9x15x21 palcev prostornine) odpeljejo s tovornimi avtomobili v tovarno. V tovarni spravijo sadje v velikanske hladilnice, katere sprejmejo istočasno nad 300.000 zabojev hrušk in okoli 200.000 zabojev breskev. Hladilnice sMa-de sadje do minimuma pred lediščem, ker sadje ne sme zmrzniti. Potem je terperatura v sadnih skladiščih enakomerna do časa uporabe. V tovarni je več vrst (linij) Obdelovalnih strojev; v našem slučaju je 50 strojev po številu. Na teh strojih delajo deklice. Na čelni strani teh strojev je nenasitno žrelo, v katerega moški nenehno vsipava sadje iz /ubojev, katero drsi po tekočem traku in hkrati napolnjuje odvodne predale s hruškami, iz katerih deklice jemljejo hruške in j ih natikajo na vilice, ki j ih nosi v stroj skozi nože. Noži so štirje. Ko omenjeni noži opravijo svoj posel, gre hruška skozi poseben nož, ki jo prereže in očisti semena. Omeniti moram, da olupki niso jačji od milimetra. Torej očiščena in razpolovljena hruška pade na tekoči trak, ki jo nese skozi, kontrolo v morebitno popravilo. Vsak stroji ima 'števec, kateri šteje 'hruške, ki so Šle skozi stroj. Vsako dekle dobi plačano od kvantitete in najpridnejše so nataknile tudi 20.000 hrušk v osmih urah, druge pa zopet le 12.000! Razpolovljene in očiščene hruške drse dalje po traku, kjer ženske polnijo škatle z njimi. 7’udi tu dobi vsaka ženska plačano od kvantitete. Napolnjene škatle preidejo v moške roke, kateri dopolnijo vse nadaljnje (sladkor, itd.). Se odprte škatle zopet drse dalje v stroji, ki avtomatsko vsako škatlo zapre, škatla drsi dalje v velikanski kotel vrele vode, kjer se skuha in na drugi strani kotla pridrsi zopet ven, od koder jih zlagajo v hladno skladišče. Hladne škatle pa se s posebnim strojem ovijejo (znamke, kvalitete, kvantitete dn navodila) s papirjem in od tam pa po tekočem traku drse v železniški voz ... (Dalje prihodnjič) domov,” in takoji so vsi zapustili njivo in zavili na cesto. Povsod naokrog so se zravnali žanjei, drug drugega pozdravljali in se klicali, drug drugega čakali in ;po polj sik i poti v družbi šli proti vasi, kot da gredo iz cerkve. Poljska pot se je združila z okrajno cesto, po hribčku so bile že posejane in so se stiskale prve putimske bajte. Tam pod klancem je stal voz, vanj so bili vpreženi konji, voznik pa je nekaj popravljal na vozu, naloženem z zaboji. Vsi so ga poznali1. To je voz piseškega prevoznika, ki vozi na ražičko postajo, vozi pa tudi mirošovski premog, plzensko pivo, v zabojih pa sušiške vžigalice in sam Bog vedi kaj še vse. Prevoznik kot gospod ne vozari sam, ampak ima hlapca in konje, ki služijo zanj. Ko je voznik zapazil domov hiteče žanjce, je talko ji skočil z voza, pograbil povodce in bič 'ter konjem ukazal „hi-hot!” Udaril je desnega, udaril' priročnega, znova zavpil »hihot”, prvi' konj, je skočil naprej, drugi nazaj,, toda voz se ni premaknil z mesta. »Obtičal je,” je nekdo med žanjei zaklical. Vsi so se zazrli na voz, konje in voznika. Kakšna sramota! Toliko oči ga gleda, on pa ne more izpeljati. Prišli bodo bliže, zgrnili se bodo Okoli voza in pomagali mu bodo porivati — 'porinili nii 'bodo voz rade volje na hribček, toda tam se mi bodo smejali in kadar koli bom šel skozi Pu tirno, se mi bodo smejali fantje in dekleta ... Tako je ipreudarjal voznik in se odločil: Takoj1 moram i/peljati, naj, stane, kar hoče, in že je v zraku zažvižgal bič. Kon ji so se vzpenjali, preplašeno poskakovali, se umikali udarcem, toda voza niso premaknili. »Ne bij!” je od daleč zaklical Cimbura in pospešil korak. Voznik pa, kakor da je Oglušel in oslepel, je kar naprej mahal po konjih in prav po najobčutljivejših mestih — po trebuhu in po glavah. »Fant, rečem ti, ne bij konj!” jie nekoliko krepkeje zaklical Cimbura in še bolj pohitel. Od jeze razpaljeni hlapec je obrnil bič in mlatil konje z ročajem. Toda Cimbura je že stal ob njem, vrgel koso na nasip in mu z enim zamahom iztrgal bič. To je bil Cimburi dobro znani vozniški bič, na njegovem jermenu pa so bili še Vozli, da bi udarci bili Občutijiivejjši. Ah, s takim bičem so tepli Belčka, se je Cimburi posvetilo v glavi. V -tej bolečini in jezi je napadel voznika: »Tu imaš tak udarec, kot jih ti konjem deliš,” bič je zažvižgal in oplazil fanta ipo zadnjici. Fant je od bolečine poskočil, zavpil in se takoj sesedel na tleh ter se z obema rokama držal za bolečo mesto. »Vidiš? Koliko si jih pa ti naložil konjem!” je jezno bruhnil kmet, pustil fanta in se obrnil k vozu. »Bedak in zanikrnež si, zavoro imaš privito pa1 tega ne vidiš, voza ne mažeš, rad bi pa vozil,” mu je očital in jezno odvijal zavore. Okoli voza se je nabralo ljudi kot mravelj. Cimbura j!e tlesknil z jezikom nad konji, ljudje so porinili in voz se je premaknil. Konj i so veselo, 'željno oprli prsi •na komate in zlahka, brez krika in udarcev izpeljali. »Tako izvrstna vprega — ti, malopridnež, pa jo skvariš,” se ni mogel Cimbura premagati, da ga ne bi ozmerjal. Hlapec je stal v spoštljivi razdalji in šele, ko je Cimbura bil že kos (poti oddaljen od njega, se je obrnil za njim in zaklical: »Poznam vas, vi ste stari Cimbura, tožil vas bom!” »I, le toži, mrha, kar toži," je godel sam zase kmet in se ni niti ozrl, kot da se ga to ne bi tikalo. Toda ena beseda je /bodla Cimburo, pridevek »stari”. Prvič ga je slišal in se zamislil nad njim. »Hm — ta smrkavec ima prav, saji mi ni daleč od sedmih križev. Star .postaja m in Franckovi, Šterbovi in Janovi otroci mi pravijo dedek — da — da, staraš se, stari Cimibural” in zadovoljen s tem novim pridevkom je stopil pod svojo streho. V človeškem življenju so srečni, sončni dnevi, ko vstajamo zjutraj z nasmehom na ustnah in smeh ne ugasne na njih niti do večera, ko nas sladki sen zaziblje v sanje. So pa tudi žalostni, grenki dnevi, ko se naše gube na čelu ipomnože in poglobe in ko se še vprašujemo tedaj., ko gremo leč: Ljubi Bog, kaj me 'bo danes še vse zadelo? Tak trpek dan je že od ranega jutra sam doživljal Cimbura. Komaj je prišel domov, mu je prišla naproti Marjanka. »Prišlo je pismo od Martina in gospod župnik ti je poslal časopis,” mu je naznanila z žalostnim licem. Cimbura se je usedel in vzel v roke sinovo pismo, »še pisave ne vidim več dobro, :pogled mi je nekam meglen — eh da, staram se,” je zavzdihnil in stopil k oknu. Martinov list in časopis, Oba sta hkrati potrdila, da ta pohod v Bosno ni »kar tako”, da se ne bo končal »brez strela iz puške”, ampak da se nasprotno začenja huda vojska z nevidnim sovražnikom, ki se na vse načine izogiba odprti bitki na široki ravni, zato pa zavratno preži skrit za skalovjem, po vrhovih in v hišah. (Dalje prihodnjič) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. CELOVEC Od 10. maja do 5. junija ise bo vršil v Vibi ob Vrbskem jezeru evropski kongres podeželske mladine, katerega se bodo udeležili zastopniki vseh evropskih držav. Kongres bo pod vodstvom ministrskega svetnika ing. Ropetz-a. Nenadne smrti je umrl v soboto, dne 24. aprila, oče g. kaplana Viljema Vastija-na, g. carinski inšpektor v pokoj.u Ivan Va-stijan. Pokojni je bil poznan po vsej Koroški. Neki trgovec iz štajerske je zašel v družbo ,finih’ dam in je iprOti jutru opazil, da je izginila njegova denarnica s 15.000 šilingi. Ta trgovec je gotovo v Celovcu napravil najslabšo kupčijo v svojem življenju. Oto Bulfon se je v nedeljo, dne 19. aprila, vozil z jadralnim letalom nad celovškim mestom in je nedaleč od kinopodjetja Ca-rinthia-Lichtspiele strmoglavil in padel iz višine kakih 100 metrov na zemljo. Vozač je ostal nepoškodovan, letalo pa je bilo seve precej poškodovano. KRONANJE MARIJE FATIMSKE V CELOVCU V kapucinski cerkvi v Celovcu bodo dne 13. maja kronali kip Fatimske Matere 'božje. Poleg drugih slovesnosti je predstojni-štvo samostana dalo na program še posebno sv. mašo s pridigo in ljudskim petjem v slovenskem jeziku. Na ta način hoče samostan pokazati hvaležnost tudi do slovenskih prebivalcev na Koroškem. Zaveda se namreč, da tudi slovenski del dežele izdatno podpira s svojimi darovi redovnike, da se morejo preživljati. Vsekakor potrebno in lepo priznanje. Vsi radi zahajamo v kapucinsko cerkev k Mariji Fatimski, zlasti kadar smo v kakršnikoli duševni ali telesni stiski. Marsikdo izmed nas je prejel že od N je bogate milosti. Izkažimo se ji hvaležni otroci in prihitimo na Njen praznik k Njej! Spored slovesnosti kronanja je sledeč: Ob 9. uri zjutraj prihod prevzvišenega škofa dr. Kostnerja, nato pridiga v nemškem jeziku. Po pridigi obred kronanja, zatem škofova pontifikalna sv. maša. Po tej sv. maši — okrog 11. ure — sv. maša za Slovence s pridigo in končno slovenske pete litanije Matere božje. RINKOLE Pravijo, da je našega dopisnika edini zob bolel, zaradi tega ni bilo nič novic iz naše vasi. Zdaj pa hočemo našim bralcem nekaj povedati. Odkar je Marijino leto proglašeno, je k naši podružnici, „Mariji Snežni”, vsako nedeljo in praznik prišel g. župnik in daroval sveto daritev. Ravno prtd svojim godom — .Jožefovim” pa je zbolel in moral v bolnico. Gospod kaplan sam ni zmogel opravljati tudi to namesto gospotla župnika. Za prvi petek v marcu pa se je g. VVblfl potrudil in prišel k nam. Imeli smo sv. uro in tako lepo opravili prvi petek. Vdana zahvala za njegov trud in žrtve. Za veliko noč pa je že prišel g. župnik iz bolnice in spet radovoljno ugodil naši prošnji. Imeli smo veselo vstajenje. Zdaj se pa gospod župnik zdravi na Dunaju. Naj bi mu ljubi Bog čimprej podaril ljubo zdravje! Na sv. Marka dan smo imeli dve procesiji: ena je prišla iz Vogrč in druga iz Šmihela. Imeli smo tudi dvoje krstitev: pri Pr-dusu in pri Čreselniku so dobili hčerkici. Gospodarsko pa vedno malo napredujemo. Zgonc si je nabavil traktor, zdaj jih imamo že pet v naši vasi; to je ropota po vasi. Hribernikov Šima se je ponesrečil z motornim kolesom, pa bo menda kmalu prišel iz bolnice. Radarjeva mama je že čez dva meseca v bolnici. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. BLATO Pri Mlinarju je pogorelo gospodarsko ,[x>slopje. Zdaj že Vozijo les skupaj, kar so ga dobri ljudje darovali. Sedanji župan je iz naše vasi. Upamo, da bo nam pripomogel do električne luči in moči, saj je edino naša vas v občini brez električnega toka. Figovčeva Mica ima že tudi les pripravljen za svoje gospodarsko poslopje. ČRGOVIČE Poglejte na hrib sv. Katarine! Tam nam je gozdni hrošč ves les uničil. Mi pa smo ves hrib posadili s sadnim drevjem. Čez 500 mladih drevesc že raste. Vaški križ nam je lepo poslikal g. Jerina. Smo kar zadovoljni z njim. Šotorov oče je postavil velik kozolec, da bo krma pod streho in za vrabce kaj prostora. Štefanova Mica si je lepo hišico postavila, tako je zdaj pod svojo streho. GLOBASNICA Na cvetno nedeljo je poklical Vsemogočni po kratki in zavratni bolezni v večnost, na smrt dobro pripravljeno Ančko Mert, pd. Bolčarco v Mali vasi pri Globasnici v starosti 42 let. Rajna Ančka j,e bila doma pri Amriču v Mali vasi. Pri Bolcarju v Mali vasi si je ustanovila po poroki z Janezom Mertom leta, 1938 majhen in zelo prijeten dom. Prav lahko rečemo, da v celi župniji ni bilo zlepa najti srečnejšega para, kot sta bila naša Ančka in Hanzel. Pa je izbruhnila kmalu po njuni poroki druga svetovna vojtia in Janez je moral kakor na milijone drugih čez noč k vojakom, na vojsko. Medtem se je družini rodila hčerka — edinka. „Sedaj, bi bila šele prava sreča doma”, je priznal Janez, ko je na dopustu pestoval malo Ernico. Toda dnevi sreče so prehitro minuli in Janez je vzel zopet slovo, tokrat za vedno. Ni se več vrnil. Nihče ni vedel povedati, ali še živi ali je umrl, It daj in kako je umiral in kje ga krije tuja zemlja. Za Ančko pa so napočili težki časi trpljenja, a ona ni klonila, pogumno in vdano je prenašala udarce usode, vzgledno vzgajala in skrbela za hčerko ter sama vodila svoje malo gospodarstvo. Domačo hišo je še povečala in vso prenovila. Pravijo, da je večkrat delala za dva. Zraven pa je upala, upala še do zadnjega na prihod pogrešanega moža. Ni ga pričakala. Morda je doživela veselo presenečenje, ko je prestopila prag večnosti in tam zagledala v zboru angelov svojega Janeza, s katerim zdaj zopet kot nekdaj dolga leta na koru domače cerkve skupno prepevata v čast in slavo božjo. Morda so bili pri njenem sprejemu v večnosti navzoči tudi njeni bratranci Bolbej, Lojzej in Nace), s katerimi je domačemu kat. izobraževalnemu društvu v njegovi najbolj, razgibani dobi posvetila svoje bogate in izredne talente razuma in srca, in katere nam je kot njenega moža vzela za vedno vojna. Morda je pri prihodu v večnost Ančko še posebej pozdravila Marija, pri kateri je tolikokrat iskala pomoči in tolažbe; in katero je, ko so Globašani pod vodstvom prejšnjega župnika č. g. Sekola igrali Kristusovo trpljenje, tako lepo predstavljala. V torek po cvetni nedelji pa smo se poslovili od zemeljskih ostankov rajne: pevci z žalostinkami, č. g. župnik s hvaležnimi besedami naše vere in številna množica žalujočih z iskreno molitvijo za večni blagor rajne Ančke. HORCE PRI ŠT. VIDU Pri Lekšu na Horcah je dobil mladi par Hanzej, in Anica K e ž a r kot velikonočno darilo, malo hčerkico, ki se je rodila dne 12. aprila v celovški (bolnici. Da je bilo ustreženo botri in mamici, so jo krstili na ime Ana-Marija. Želimo, da bi jo mlada zakonca vzgojila v pravem narodnem in verskem duhu kot sta tudi sama in jo videli pozneje tudi nastopati na odru 'kot Hanzej a in Anico, kaj ti saj ju vsi poznamo kot 'izvrstna prosvetaša. Torej, na mnoga, mnoga srečna in zadovoljna leta! GALICIJA Dne 27. aprila smo pokopali rajnega Žmavca iz Jeriš. čeravno vreme ni bilo u-godno — po dolgem času je namreč prejšnjo noč močno deževalo — so prišli sorodniki in znanci od blizu in daleč. Č. g. župnik in komendator iz Rebrce je od doma spremljal rajnega do Galicije. Pogrebne obrede je imel domači župnik g. Škofič. Ga-liški moški zbor mu je zapel v slovo. Saj je rajni bil svoj; čas član gališkega moškega zbora. Bil je res dober mož svoji ženi, dober oče svojim otrokom in dober sosed. Vsakdo, ki je potrkal na njegova vrata in prosil za pomoč, je našel pri njem odprto srce in odprte roke. Naj v miru počiva! Žalujoči; družini: pa izrekamo najtoplejše sožalje. Poroke smo tudi imeli. Na velikonočni ponedeljek je pripeljal trgovec Pavel Kurnik svojo izvoljenko Jožefo Glabonjat iz šmarješke fare pri Velikovcu pred poročni oltar. Nato sta se s pričami' peljala na nevestin dom Plažič v Ramočevo vas pri šmarjeti, kjer sta z nevestino družino praznovala svojo „ohcet”. Na malo veliko noč sta stopila pred oltar Siegfried Wilpering, delavec iz Radenthei-na, in Ana Jernej iz Encelne vasi. Svoj poročni obed so imeli pri Naradu v Obrijah. Novoporočenim parom želimo obilo zakonske sreče in 'božjega blagoslova. DJEKŠE Malo kronike. Letos je imela ipri nas smrt že bogato žetev. Najprej je pokosila drobno cvetko, pdbeja, ki je komaj začel živeti, pri Cegnarju v Hudem (kraju. Potem je pokosila Marijo Krauter, ki je s 33 leti morala zapustiti ta svet in je zastonj iskala zdravja in ,pomoči v bolnišnici. Nato je zamahnila s svojo koso po Jureju Opresniku pri La-diniku v Vovbrskih gorah. Dopolnil je že 8fi let. Potem smo imeli tri mrliče naenkrat. Pri Vrnjiku je nenadoma na srčni kapi umrl 60 let star hlapec Florijan Kni-bernik. Pri Pohojčniku so umrli 79 let stara Pohojčnikova mati Neža Opriesnik in se / mnogima dobrimi) deli preselili v večnost. V Hudem kraju pa je v istem času umrl Andrej Prohart, zvest naročnik in bralec „Našega tednika”. Najbolj pa nas je presenetila smrt gozdnega delavca, drvarja Žepa Tomiča. Komaj; en teden je delal v lesu (letos), pa ga je dohitela smrt. Smreka je padla nanj in ga smrtno poškodovala. Delal je v lesu v Javorniku nad Visoko Bistrico. Medtem ko so ga peljali domov, je umrl. Pokopan je bili na cvetno nedeljo. Bil je 51 let star. Zapušča ženo in otroke. Pri Grubelniku v Vovbrskih gorah pa je u-mrl starostni rentnik bivši hlapec Hanej Hubovnik, 74 let star. Naj jim sveti večna luč! Odprta noč in dan so groba vrata, al’ dneva ne pove nobena prat’ka (koledar). LOGA VES Na velikonočno sredo smo spremili k zadnjemu počitku komaj 56 let starega Ceh-narjevega očeta na Žopračah, Hanzeja Ogrisa. Rajni je zapustil vdovi 11 otrok, med temi 7 še nepreskrbljenih. Eden od teh se pripravlja na Plešivcu za duhovski stan. Imel je rajni raka v požiralniku, vsled česar so ga morali že par mesecev umetno hraniti. Vsa znanost zdravnikov in dobra postrežba žene ni mogla težko bolezen odvrniti. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazala obilna udeležba pri pogrebu. Celo iz oddaljenega Bilčovsa, njegove rojstne župnije, je prišlo veliko njegovih prijateljev in znancev s preč. g. župnikom Štihom. Nagrobne govore so imeli za rajnim: naš bivši župnik g. Kanduth, setlaj dekan v Velikovcu, sedanji provizor g. Mortel ter njegov bratranec g. Boštjančič iz Apač. Domači pevci so se poslovili od svojega dolgoletnega pevca in prijatelja, tako na domu kot ob grobu, z ganljivimi žalostinkami. Težko prizadeti vdovi in mnogoštevilnim otrokom, kateri so zgubili tako skrbnega in dobrega moža oz. očeta, bodi izrečeno na tem mestu naše najgloblje sožalje z željo, da bi posnemali otroci prezgodaj umrlega očeta tako v verskem kakor v narodnem oziru. Rajni Flanzej pa naj počiva v miru po svojem trudapolnem in skrbnem življenju! BILCOVS V nedeljo, 25. aprila, so nas iznenadila šentjanška dekleta s svojo igro Izgubljeni raj”. Reči moramo, da so igro kar dobro podale, posebno sta nam bili všeč Nežika ter njena mati. Vidi se, tla posebno v Ne-žiki tiči igralska žilica. Zelo nam je bil všeč narodni: ples. Potrudili se bomo, da jih bomo posnemali. Dekletom, kakor 'tudi vsem ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli, da so dekleta (nastopila, se najlepše zahvaljujemo ter j,im kličemo: »Pridite še kaj k nam!” ROGAJE Na veliko soboto je izbruhnil v hiši št. 13 ogenj in jio popolnoma uničil. Tudi lesena uta, ki je stala v bližini, je zgorela. Najemnik hiše, Franc Jud in njegova žena Johana sta bila tako iznenadena, da sta komaj rešila obleko in edino kozo. Vse o-stalo je postalo plen ognja. Skupna škoda znaša okoli 40.000 šilingov. Naši in bel jaški, gasilci so komaj preprečili, da se ni ogenj razširil na bližnji gozd. Pravijo, da je bila vzrok ognja iskra, ki je vžgala že preperelo staro streho. ŠT. JAKOB V ROŽU t Urška Gabruč V petek zvečer se je po dolgem trpljenju preselila v nebesa Urška Gabruč, pd. Knezova, nekdanja kuharica pri 'blagopokoj-nem g. dr. Lamhertu Ehrlichu. Tako je prvi maj in šmarnice praznovala že pri Tisti, ki ji je vse življenje posvetila in kateri je služila kot dolgoletna prednica Marijine družbe. Skoro svetovnoznana je Urška kot nekdanja kuharica od komunistov ustreljenega vesučiliškega prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Saj so po vsem svetu raztreseni bivši ljubljanski dijaki, ki jim je bil prof. dr. Ehrlich duhovni oče in vodnik, kuharica Urška pa krušna mati; še več: za vse skrbeča, vse ljubeča mati. Zaradi tega ji bo naš list posvetil še poseben članek. Z Urško lega v grob ena najpomembnejših koroških osebnosti. Ne po časti, službi ali bogastvu, temveč po idealizmu: saj je vse njeno življenje požrtvovalna služba narodu in bližnjemu. Srečna je bila v tem, da je drugim pomagala, druge osrečevala. Bila je svetniška duša. Bog jo je zadnja leta obdaril z ivelikim trpljenjem. Dve leti je ležala v postelji, izgubila eno oko in še drugo ji je skoro oslepelo; a tudi to trpljenje je prenašala vdano in potrpežljivo v spravo za druge. Pokopali smo jo v nedeljo, dne 2. maja dopoldne. Kako jo je ljudstvo spoštovalo, kako se je zavedalo, da odhaja od njih svetniška domačinka, ki je tudi zanje trpela in toliko premolila, je pokazala ogromna udeležba pri pogrebu. G. kaplan Lesen je ime! tako lep nagrobni govor, da bi zaslužil, da bi bil ves objavljen. Urška je sedaj, pri našem prav pred enim letom Umrlem g. dekanu Šenku. Kako sta se v življenju razumela, kako jo je g. dekan cenil, toda proti pričakovanju jo je on za eno leto prehitel. - Naj blaga duša počiva v Bogu! V ponedeljek 10. maja bomo v farni cerkvi opravili obletnico za pok. g. dekanom in bodo sv. maše od sedmih do devetih, ko bo slovesna zadušnica. Gotovo ga imate še toliko v blagem spominu, da se farani udeležite obletnice. SELE Na veliki petek in soboto je bil obisk božjega groba vsako uro prav dober. Letos smo dobili nov božji grob. Lep je in praktičen, ker se dajo posamezni deli lahko in hitro sestaviti. Izdelal ga je slikar g. Friderik Jerina v št. Ilj,u. Delo hvali mojstra. Velikonočno vigilijo srno lani praznovali opolnoči, 'letos Hxrlji proti jutru in jo zaključili s slovesno mašo in procesijo vstajenja1. Kljub precej hladnemu vremenu se je vse lepo vršilo. Ta zgodnji jutranji čas se nam zdi' najpripravnejši. Kat. prosv. društvo pa bo ponovilo v nedeljo, dne 9. maja petdejansko igro „Z lastovkami”. Iz Avstralije (Nadaljevanje s 3. strani) lo j,e na (kratko pot sadja (konzerviranega) oil sadovnjaka do trga. Še vedno so konji moji ljubljenci. Meseca februarja) je v Sheppartonu katoliška fara priredila1 nekak picnik pri nekem far-merjiu — rejcu konj'. Tam se je zbralo več sto ljudi, seveda tudi' mene ni manjkalo. Farmar je napravil parado s konji in bil tudi tolmač za vsakega konja posebej:. Videl sem konje z rodovnikom od leta 1910 dalje! Kraj' rojstev, kje je mati zmagala in kje oče. Gospodar je pred par meseci prodal dva konja: enega za £ 36.000 in drugega za nekaj čez 21.000 avstralskih funtov. Seveda ima še več desetin manj vrednih konj! St. Rupert Dne 25. aprila j,e bila zaključna prireditev v gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu. Kalkor vsako leto, talko je bila tudi letos udeležba izredna. Bili sta od vsega počet-ka predvideni dve prireditvi, prva ob dveh in druga ob štirih popoldne. Pri prvi prireditvi je bila velika dvorana tako natrpana, da je v resnici primanjkovalo sape. Okolica je bila kakor Običajno dobro zastopana. Videli pa smo gojenke prejšnjih let iz raznih krajev. Podjunske vasi in tudi Rož ter Guret vsi so pokazali svojo povezanost z gospodinjsko šolo šolskih sester. Vrsta motornih koles in »rolerjev” se je od lanskega leta podaljšala. Veselimo se tudi tega napredka. Gojenka s Krčanj je (pozdravila goste iz vseh delov dežele. Nato je zbor letošnjih gojenk odpel vrsto pesmi, ki so silile v pomlad in življenje. Bilo je res odlično petje pod strokovnim vodstvom g. prof. Miheliča. Skupine deklet so pokazale v rajanju po narodnih napevih gibčnost telesa in tudi obvladanje glasu, da smo kar strmeli. Ko je govornik zaključne proslave g. prof. dr. Valentin Tnzlko :poudaTil napredo-vamje deklet v gospodinjski šoli tako v praktičnem znanju kakor tudi v srčni kulturi in se zahvalil talko častitim sestram, ki opravljajo to veliko vzjgojno delo in ne vprašajo nikdar za plačilom za svoje delo „V imenu Viktorija Emanuela III., po milosti bolji in volji naroda kralja Italije ...” Tako je sodnik Dionisio Vittelli začel razpravo na poroUtem sodišču v Rimu proti obtožencu Aleksandru Serenelliju. Že pa razpravi oktobra 1902. je bilo višje okrajno sotlišče v Nettuno nabito polno, kajti brutalni umor komaj dvajsetletnega fanta je pretresel vso provinco. V izid obsodbe ni nihče več dvomil, saj je Aleksander že na dan zločina priznal policiji, da je bil vzrok umora le nizka strast. Zemeljska pravičnost je šla svojo pot. Iz Nettuna so krivca preselili v ječo Regina Cocli v Rim, kjer je 8. julija 1903 sledila ponovna preiskava na naj-vtšjem prizivnem sodišču, pri porotnem zasedanju pa je bila izrečena končna obsodba: trideset let ječe za moralno žalitev in trideset let za premišljeni umor. Predsednik sodišča je končno določil, naj obe kazni tečeta vzporedno. Leta so neusmiljeno tekla in o Aleksandru Serenelliju ni svet nič več slišal. Toda z beatifikacijo Marije Goretti je prišla na dan tudi morilčeva zgodba. Novinarski lovci za zanimivostmi so iznašli dostikrat neresnične zgodbe. Vendar pravilno podana resnica lahko marsikomu koristi. Zato prinašamo je pokazal in se zahvalil tudi gojienikam, ki so ipouku vzorno sledile, je s item nakazali povezanost, ki je v šoli. v.ladala. Čeprav kuharska in ši-vailna razstava ne moreta pokazati vsega, česar so se dekleta v teh 0 mesecih naučila, sta vendar obe razstavi dokaz resnega dela tako učiteljic kakor učenk. Vsem velja naše polno priznanje, je dejal govornik. Šola pa ni zgolj' gospodarska ustanova. Vsaka šola je tudi vzgajailišče in torišče kulturnega dela. To delo in višino tega dela pa potrjuje nastop deklet na odru v besedi in pesmi. Dokler bo tod živel zdrav rod, bo slovelo slovensko dekle, slovelo bo njeno delo doma, slovelo bo njeno delo v domači družini, kjer !bo izžarevala sadove gospodinjske v/goje in slovelo bo to slovensko dekle kot slovenska, krščanska mati in žena. Nato so dekleta še v štiridejanski igri pokazala ljubezen do domače grude, ki je močnejša kakor vsa vablj ivost mestnega življenja in razočaranja. Času in letu je tudi odgovarjala skupna prošnja Materi- božji, da bi izprosila božji blagoslov za- našo mladino in našo domovino. Ob pol petih so dekleta prireditev pono-vila. Druge prireditve sta se udeležila tudi mestni dekan g. Kanduth in mestni župan g. Hosp, ki sta si ogledala tudi razstavo. Razstavo si jie ogledal tudi okrajni šolski nadzornik g. Maklin in se prav laskavo izrazil. ♦ zgodbo Serenellijcvcga življenja, kot jo sam opisuje po srečno prestani kazni in svojem spreobrnjenju. Takole se glasi: „Moja povest mi lepa, morda pa bo komu koristila. Rodil sem se v družini osmih otrok dne 2. junija 1882. Dva sta umrla še prav majhna. Jaz sem bil najmlajši. Leta 1889 sem prejel prvo sveto obhajilo, birman sem bil pet let kasneje. Leta 1903 v juliju so me odpeljali v kaznilnico v Noto, leta 1919 na Sardinijo, kjer sem bil 7. marca 1929 izpuščen. Nihče me ni maral. Končno sem se zatekel k oo. kapucinom v Ascoli. V resnici življenje ubijalca in grešnika ni lahko. Eden izmed bratov je vstopil v semenišče, da bi postal duhovnik, a je živčno zbolel in je moral v umobolnico. To je tako zelo vplivalo na mojo ubogo mater, da je tudi ona kmalu nato zbolela. Takrat sem bil še zelo majhen. V bolestni razrvanosti me je hotela vreči v vodnjak, a brat me je pravočasno reši). ,Bolje je zanj, da umre, kot pa da bi trpel!’ je kričala. Potem so jo odvedli in je nisem videl nikdar več. Nadvse sem jo ljubil, bila je silno dobra. Ah, kako zelo sem jo pogrešal! Potem so se začele moje težave. V .neumnih’ letih bi potreboval nekoga, ki bi mi ob problemih čistosti stal ob strani, me vodil, čuval in razumel. Nisem ga imel. Edino materina ljubezen očiščuje in izpolnjuje praznoto srca. Edino ona zadovoljuje naravne težnje, ki se neizpolnjene kaj hitro sprevržejo v strastno poželenje. Imel sem sicer sestro in brate: Lucijo, Pietra, Enrica in Vincenza. Slednji je odšel v Ameriko, čim je odslužil karabinjerje. Amerika ga je požrla: izgubil se je v tujini in danes ni sledu o njem. Sam sem se čutil zelo osamljen. Brati in pisati sem znal za silo. Ves denar, ki sem ga imel, je bil trdo prigaran. Kmalu sem začutil hrepenenje po morju. Morda sinjina Jadranskega morja me je vabila v svoje naročje. Ljubil sem ga in stremel po svobodi razburkanih valov nepregledne širine. Nato sem dobil službo kot ribič; ure in ure sem prebil sam, v sanjah o lepši bodočnosti. Dobil sem tudi .prijatelje’. Čistost nedolžnega pogleda nam je ostala le še v zasmeh in navadil sem se slabih dejanj. To je bil začetek moje poti v močvirje nemoralnega življenja, ki sem isi ga sam pripravil s slabo tovarišijo. O Bog, ko bi le še imel mater!... Četudi sem jaz pozabil na Boga, On ni pozabil name. Nato smo se preselili v Colle Gianturco, kjer smo prišli skupaj z Gorettijevimi. Bili so ljubeznivi, pobožni in zgledni ljudje, težki delavci. Ni bilo dolgo in grof Mazzoleni (zaradi velikih posesti smo ga imenovali ,rimski trgovec’) nas je zvabil v dolino, v močvirje. Obljubljal nam je bel kruh in dobro službo. Očeta je spravil v svojo prodajalno in jaz sem mu pomagal. Nezdravo močvirje je vplivalo name, da sem se popolnoma zaprl vase. Tolažbo v osamljenosti sem iskal v slabem čtivu: .II Messagero’ in ,La Tribuna illustrata’ sta silno kvarno vplivala name. Prenehal sem hoditi k zakramentom; le redkokdaj sem šel v Cisterno ali Nettuno in le enkrat stopil v bližnjo cerkev oo. pasionistov. Potem sem se zaradi zdravja preselil nazaj h Go-rettijevim. Slabe navade so me usužnjile. Mesece in mesece sem se boril sam s seboj. Saj je bila Marija lako dobra, čista in ljubezniva. Končno sem storil usodni korak. Predstavljal sem si lahko zmago. Grožnja s smrtjo naj bi mi do nje pomagala, pa ni, hvala Bogu! Drugo pa itak veste... % Ječa Regina Coeli je bila vse drugo kot zaželena. Zelo sem trpel, a bil sem preponosen, da bi priznal. O, da! Čutil sem kesanje 'nad dejanjem, a ošabnost je vtisnila na moj obraz masko zakrknjenega zločinca. Moja pot je bila grenka in trpka. Mislil sem, da bom z grehom dokazal svojo svobodo — a postal sem suženj strasti in končno suženj ječe ... Januarja 1903 so me poslali v Noto in me oblekli v kaznjensko uniformo številka 3142. Tri leta sem presedel sam v ječi. Zdelo sc mi je, da bom znorel. Končno so mi odredili delo: s posebnimi železnimi glavniki sem cefral palmove liste v tanka vlakenca. Čuvaj je vsak dan pregledal delo in preštel tudi nas. Ponoči je ob deveti, dvanajsti in tretji uri obiskal vse celice. Bilo je neznosno. Edini dober človek je bil jetnlški kaplan. Ta nas je razumel in nam z lučjo vere odpiral pogled v znosnejšo bodočnost. Govoril nam je o pomenu za-doščevanja, kazni, o smislu trpljenja. Po njegovih besedah ni nikdar prepozno in nič izgubljeno, da le ni duša na veke pogubljena. Leta so tekla kot prah v peščeni uri, a do spo- nasprotstva. Dolbesedno v vodo je padlo oziroma je obtičalo vi neporabnem močvirju Obsežno Blato... Toda izsušeno bo! Ljudstvo potrebuje čedalje več kruha, Celovec narašča. Tedaj IkkIo ob otvoritven,i slovesnosti1 častno naziva!® Tebe pionirja Blatopolja. {Kot opomba povedano: Morda si' bil tedaj še premlad za postnemanjle Goethejevega: dr. Fausta v njegovi drugi življenjski polovici.) Zbudila me je jutranjica. Pod oknom v sadovnjaku je pela za stavo kosa in brusni: (kamen. Prvič sem videl duhovnika kositi'. Božji hlapec si bi! in hlapec svojega, tedaj! še skromnega gospodarstva — res pravi ..latinski hlapec”. S skrbno, spretno delavnostjo in velikopotezno podjetnostjo si iz malih početkov svoje gospodarstvo razširil, da je bilo v spodbuden vzgled' vsem kmetom. In kako si jih navajal k modernemu gospodarjenju, kako si jim preskrboval stroje, umetna .gnojila, najboljša semena, dobre plemenske pasme 1 Koliko si se trudil s i posojilnico, da bi kmetje in delavci našli v njej najboljšo denarno samopomoč! Tako si bil svojim pravi oče, ki oskrbuje obloženo mizo telesnega kruha in duševne hrane. Pozvonilo je v cerkev, k maši. Skrivnostno se je poigravalo rosno jutranje sonce v cerkvi okoli oglov in stebrov, ob obokih do stropa. Na oltarjih je zlatilo svetega jezdeca in mučenca Jurija, evangelista Janeza, molčečega Janeza Nepomučana, neutrudljivega 'božjega poslanca Frančiška Ksaverija in strastnega gasilka sv. Florijana. Pa1 še Materi božji sedmerih žalosti je pri- kornika sem bil še daleč. Vendar so od časa do časa kakor piš vetra ali nepozabno bučanje Jadranskega morja odjeknile v moji duši Marijine umirajoče besede: ,,Bog naj ti odpusti, Alcssandro! Hočem, da boš z menoj v raju!...” Glodajočega črva v svoji vesti sem skušal s silo iztrgati iz srca, pa nisem mogel. Vendar je preteklo še mnogo let, predno me je pekoča vest vrgla na kolena. Šel sem k spovedi in Bogu priznal svojo krivdo. Leta 1918 so me preselili v Biti Amone, šest let kasneje pa v Alghero, kjer sem dobil velik ,,S” na rokav. Zaupali so mi „višjo” službo nad drugimi kaznjenci. V marcu 1929 sem bil izpuščen na svobodo. Kako trpko je bilo srečanje z Marijino materjo! Vse mi je odpustila, Bogu bodi zahvala! Toda s tem se še ni končalo. Obsodba je nalagala triletno nadzorstvo po izpustu. Le od petih zjutraj pa do osmih zvečer sem smel biti izven hiše. V družbi se nisem smel prikazati, celo pri službi l>ožji ne. Če sem hotel kozarec vina, sem moral ostati zunaj gostilne in ga popiti na pragu. Edino vera me je tolažila in mi govorila, naj vse to prenašam v zadoščenje in v duhu pokore. Ko sem prestal še to kazen, nisem vedel ne kod ne kam. Kdo se meni za morilca in tridesetletnega kaznjenca? Povsod so pred menoj zapirali vrata. Zatekel sem se v samostan oo. kapucinov, pri njih sem sedaj že nad dvajset let vrtnar. Moj najsrečnejši dan v življenju je bil oni, ko sem pričal za Marijino proglasitev blaženim. Prepričan sem, da ona prosi zame v nebesih. Star sem že in ne bom dolgo, a Bog bo milostljiv meni grešniku. Vem, da se me 1)0 usmilil. Pa še nekaj! Ves svet prosim odpuščanja zaradi nasilja, ki sem ga storil svoji žrtvi Mariji Goretti in čistosti. Opominjam vse, naj sc varujejo slabega čtiva in predstav ter vseh nevarnih priložnosti, ki vodijo v suženjstvo strasti in greha.” P. Inocenc OEM Sv. Višarje - Žabnice V Marijinem letu bo tudi svetovišarska Mati božja' romala ipo farah kanalske doline. Potek romanja bo sledeč: 8. maja 1954 bodo prenesli milostno podobo višarske Kraljice iz Žabnic v Trbiž, kjer ostane do 11. maja zvečer. 12. in 13. maja je potem v Beli peči. 13. zvečer do 16. maja ostane v Rablju. 17. maja nadaljuje svojo pot v Ovčjo vas in od tam 18. maja v Ukve, od koder gre potem po kanalski dolini in se vrne v Žabnice 30. 5. popoldne. Od tod pa bodo prenesli milostno podobo Matere božje na sv. Višarje na praznik sv. Janeza Krstnika, 24. j,Unija 1954. S tem dnem se odpre tudi višarsko svetišče za romarje in ostane odprto do 1. nedelje v oktobru. Obenem pa se s tem romanjem po kanalski dolini pripravljajo na proslavo šeststo-letnice te romarske božje poti, ki bo leta 1960. jazen sončni žarek izsilil smehljaj na izmučenem Obličju. Tam spredaj, ob velikem oltarju si maševal v svetogorski odmaknjenosti in mogočna teža svetišča je dajala pravi okvir najsvetejšemu dejanju odrešenja, kateremu si posojal in udinjal svoje človeške moči in zmožnosti. Ta cerkev je s svojo gorsko teže in s svojo mnogolično notranjostjo, s svojo preprosto arhitekturo in 'bogato krasoto oltarjev nekaka prispodoba Tvojega resnega, skromnega značaja, vsestranskega delovanja, plemenitega mišljenja. Starejši Hodišam menda ne bodo ijx>za-bili blagodonečih mogočnih zvonov izza časa, ko je tam župnikoval rajini reberški ko-mendator Janez špom. Se onstran groba, ko bodo zaslišali nebeške melodije, se bodo spominjali1, da so zvonovi njihove mladosti skoro prav tako milo in ubrano peli... Požrla jih je lakomna prva svetovna vojna. Ko si se z Rude preselil v Hodiše, je klen-kal v mogočnem zvoniku le zvonček-zaduš-nik. Takoj si oskrbel večji jekleni zvon, ki je edini srečno preživel drugo, še bolj lakomno svetovno vojno. Pozneje ste se ,po-svetovali zaradi nabave novih zvonov. Ti si v svoji daljnovidnosti svetoval jeklene zvonove. Faranom pa je (pozvanjalo v srcih nekdanje nepozabno zvonjenje in zato so se odločil i za bronaste zvonove. Mnogo je žrtvov ala fara; Izobraževalno društvo je prirejalo igre {zlasti »Pasijon” v SmiklaVžu); največ pa si se trudil kajpak Ti. Blagoslavljanje novih zvonov je bil slovesen praznik. Tebi pa je pretila smrtna nevarnost, ves pdbledel si se umaknil, le za las je manjkalo, da Te ni zmlel veliki zvon, ker je otipovedala vrv. DR. JANKO MIKULA: Jlaimpjen iwnee mi (jml) junaka Preč. g. Janezu Starcu, ki je umrl 2. maja 1953 na Koroškem, v spomin (1. nadaljevanje) Prijazno smo se pozdravljali z domačini, z. otroki ob dolgi cesti med Suho in Hol-bičami, med Goro in Plešerko, ob Habrnair-jevem in Hodiškem jezeru. Tako sem zvedel za domača imena in se naslajal ob zategnjeni melodiji domače govorice. Kar predolgo se mi je vlekla cesta mimo Aplenc, ki šeni jdh tedaj imel za' ostanke srednjeveških utrdb, skozi Plašišče v Priklarjev klanec. Na vrhu so se mi zasmejale v pozdrav Hodiše, vse posejane z zlatom zahajajočega sonca, vse ovite v žlahtni vonj' cvetoče ajde. Bile so še Hodiše Tvojih prvih let, vse postavne hiše in cerkev krite z leseno streho; ozka cesta se ije vila skozi imenitno vas, težavno se je dvigal zvonik nad cerkvijo in vasjo, a vzravnan do svetlih lin je brhko poskočil v višino. Vse je razodevalo nekdanjo grofovsko slavo in samostojno oblastnost. Tako sem bil od! jutranje zarje do sončnega zahoda prepotoval večji del poti, ki v(xlii iz Loč v Celovec. Moji starši in sorod-niki so vedeli o njej'pripovedovati dosti zanimivosti, ker so v mladih letih po opravkih hodili često v Celovec. Tedaj: še ni bilo udobne železnice skozi Rož, one preko Vrhe pa so se morali ogniti zaradi pičlega denarja. »Da sem bil le enkrat v Hodišah,” je modroval Kovačičev stric, »potem ni bilo več daleč v Celovec, 'Te še dVe tiri. A do Ho- diš se je vleklo! Niso zastonj Hodiše! Hodi še, pa hodi še, da prideš v Hodiše!” * Janez, tisti dražestni večer nisem slutil, da bodo pota mojega življenja vodila po Tvojih sledovih — preko Borovelj, Slove-njega Plajberika in Ljubelja slednjič v Hodiše. Ta jno svečano je bilo najino prvo srečanje. Bil si pri' ulj n jaku, sladko je duhtel ajdov med. Predstavil sem se. Resno so se zapičile Tvoje oči v moje. »Tako, tako, iz Loč, od BaSkega jezera, dolga tpot,” in smeh je zrastel na Tvojem Obličju; »kar v hišo pojdiva, boš pri nas prenočeval.” Zvečer smo kratko sedeli Ob petrolejki, šele po Tvoji podjetnosti in neugnanem ,]>osredovanju je v Hodišah zasvetila električna luč iz celovške centrale. Stopila sva še pred gosposko župnišče v toplo poletno noč. Z Blata, obširnega močvirja od Hodiškega preko Čevnarjevega in Ravševega jezera je vstajala megla. Razlagal si, kako bi se Blato dalo izsušiti in spremeniti v rodovitno polje. Desetletje pozneje si izdelal načrte za izsušitev, vse potrebne poti pri oblasteh si napravil. Tik pred predorom odtoka pa je bil načrt zahrbtno onemogočen, — iz strahu za1 ped jezera in za nekaj rib. Morda itudi iz mržnje do Tebe, da ne bi slovenski: duhovnik imel zasluge. Tako so bili težko se boreči kmetje oropani neprecenljivega priboljška — iz gole lakomnosti in strupenega političnega JHevilee Jltaitije, {jMMiti OTROK BREZ MATERE ASessamlro Serenelli opisuje svoje nesrečno življenje. Glavna krivda: brez materine vzgoje. Ali ti prav ljubiš svojo mamo? Zadnjič sem 'bila ipri sosedovih. Njihova Metka je sicer dobro dekle, vsi jo imamo za tako, kajti zelo postrezljiva in prijazna je do vseh tujih ljudi. Tokrat pa sem se močno začudila njenemu vedenju napram njeni lastni materi. Metka je delala ročno delo. Mama pa je pripravljala kosilo. Mudilo se ji je že. Zato je naprosila Metko, naj ji prinese krompirja in ji pomaga lupiti. Metka ni prav nič z dobro voljo tega storila. Jezila se je, češ zakaj mora ravno ona vedno pomagati, saj, ima sestra tudi čas in:podobno. Zaloputnila je vrata in odšla po krompir. Ko se je vrnila s košarico, smo se med lupljenjem razgovarjale. Z menoj je zelo prijazno govorila, če pa jo je vmes mama kaj vprašala, ji je odgovorila na kratko in nič kaj prijazno. Huda je pač bila nanjo, zakaj je 'ni pustila v miru pri ročnem delu. Takale je sosedova Metka. In ti? — Morda si ji tudi dostikrat podoben, podobna?! Na materinski dan, praznik naših mater, pojdi vase in iz globoke ljubezni do svoje matere premisli svoje razmerje do nje? Naj ti pomagam pri tem jaz z vprašanji! Zakaj greš od doma brez pozdrava in se prav tako vrneš? Zakaj, ji odgovarjaš zlo voljno in neprijazno, če te kaj vpraša? Zakaj obrneš 1 pogled proč, če ji kaj pade na tla, da ti ni treba polbrati? Zakaj se kujaš, če zahteva od tebe tudi le malenkost? Zakaj meniš, da je vsaka njena pazljivost in skrb zate le sitnost in neprijetno zasledovanje tvojih potov? In tako dalje. Koliko vprašanj bi še lahko sledilo. Ali misliš, da je tako tvoje ravnanje izraz tvoje prave ljubezni do svoje matere? — Resnična ljulrezen se ne kaže v nežnosti, ampak v spoštovanju |in dobroti. Ni sc ti treba sramovati, ako te mati smatra za svojega otroka, še tedaj, ko si že sam, sama zaslužiš kruh. Vesel, vesela bodi, da je še kdo, ki se zate zanima, te ljubi in vzgaja. Pride čas, ko si boš to dobromislečo skrb želel, želela nazaj, pa je ne bo. To je jasna in mogočna beseda božja v naravi, da sad visi na drevesu, dokler |ne dozori. Le črvivo, slabo sadje pade pred časom z drevesa. Naj ti bo to prispodoba za tvoje razmerje do staršev! IZ SLOVENSKEC/A KVLTVRNEQA ŽIVLJENJA Križev pot na Ganotje in molk sta vladala v dvorani, ko so nam na cvetno nedeljo igralci na odru dvakrat uprizorili kots najbolj, pretres-Ijive zalo igre vseh časov: Gospodov križev pot v vseh 14 postajah. Tema je zagrnila oder, oglasila; se je tromba, prizorišče je razsvetlila električna luč in dejanje posameznih postalj! se je živo odigralo pred našimi očmi, dokler ga ni zagrnila zopet tema in je skupno petje postajnih kitic naznanilo novo (postajo. Slikovite obleke o-seb, resen nastop igralcev, ‘ki so bili poglobljeni v svoje vloge, hrumeče vpitje množice cSrefat matere Ah te očke, oj te ročke, ta smehljaj! Hčerka, sinček, Metka, Tinček — mamin raj. Vso si blaženost položil, Stvarnik, zame v postclj’co: še za listič boš pomnožil troperesno detelj’co. i Če daš hčerko, naj bo Minka, aiko sinka — Božidar. — Vse, kar iz Tvoje roke pride, materi je božji dar! selskem odru za odrom, vise to je naredilo na občinstvo močen vtis. Najlbolji pa nas je ganil igralec Kristusa, ki je zares živa podoba pravega božjega trpina. Predstavljal ga je društveni predsednik, Albin Olip zares mojstersko; edino glas mu je bil še premalo miloben. Vsi prizori so bili odigrani naravno, da smo imeli občutek, da gledamo resnični križev pot. Višelk predstave je po 14. postaji bilo vstal jen je, ki nam je že približalo veliko noč. S to versko predstavo so režiser č. g. kaplan Matko in igralci' res pokazali, kaj zmorejo- Oh te očke, oj te ročke, ta smehljaj! Dobri Oče: prosim vroče, sonca v maj! M. Hartman NAS PROFESOR Ko 50 tople sape naznanjale pomlad in so se srca zganila v nekem radostnem pričakovanju, ko se je povsod čutil dih novega življenja-v naravi, tedaji se je profesorju R. rodil otrok. Nekam nerodno je bilo R. ob nebogljenem bitju. Dolgo je molče gledal svojega otroka in se smehljal. Nekaj trdega in mrzlega je zginilo v profesorjevi duši. Odkril se mu je svet, mimo katerega je do zdaj, hodil z zaprtimi očmi. Zjutraj se je prvikrat zgodilo, da je profesor zamudil svojo uro. Dijaki smo vsak zase ugibali, zakaj ga ni, in si želeli, da bi ga ne bilo vso uro. R. je navadno čakal pred vrati, da je bil takoj, ob zvonjenju v razredu, da ni zgubil nobene minute. Prišel je. Ko je vstopil v razred, ga skoraj nismo poznali. Prej sključen, s trdim pogledom, ki smo se ga bali, z drsečim korakom, danes pa ves spremenjen. Tisti dan je ostala beležnica iž našimi imeni in dvojkami zaprta, profesor pa se je z nami pogovarjal, kakor ga še nismo slišali. „Ali veste, kaj je Ljubezen božja? — In usmiljenje in dolbrota? — Ne veste? — O-trok!” je sam spraševal in, ker je bilo vse tiho, tudi sam odgovarjal. Začudeno smo ga gledali. Nismo si znali razložiti R. spremembe. Saj njemu je bilo življenje fizika s fizikalnimi poizkusi in formulami. Profesor se ni izmeni! za naše začudenje. Spraševal nas je, koliko imamo bratov in sester, koliko so stari, kaj delajo, in ali jih imamo radi. Na koncu ure pa, ko je odhajal, nam je ves srečen povedal, da se mu je rotili otrok. Od tistega dne so nam ure matematike, ki smo ,se jih pri R. tako bali, postale užitek. Razlaga ni bila več suhoparna, spraševanje nič več preizkušnja živcev, pri kateri si bil že vnaprej prepričan, da boš šel z dvojko v klop. Profesor je postal z nami ljubezniv, zaupljiv in očetovski. Pomladil se je med nami in če smo se o čem raz.go-varjali, je govoril najrajši o svojem otroku. Nekaj ur pred koncem šolskega leta je postal profesorjev obraz zaskrbljen. Njegov otrok je začel hirati. Vedrina je zginila / obraza profesorja in na čelu so se pokazale globoke gube. Za predmet se ni več dosti zmenil, njegove misli nišo bile več v šoli. Tudi nas je zaskrbelo. Hvaležnost smo čutili do tega otroka, ki je s svojim življenjem prinesel tudi nam toliko spremembe. Postal nam je ljub, čeprav smo ga poznali samo iz pripovedovanja. In ko smo se zadnjo uro profesorju zahvalili za njegov trud. smo dodali iskreno željo, da bi otrok ozdravel. V vrvežu počitnic smo pozabili na profesorja in na bolno dete. Proti koncu avgusta sem našel profesorja R. v parku. Sedel je skrušen na klopi in žalosten strmel predse. Pozdravil sem ga in prisedel. Ko sem ga vprašal po otroku, je grenko začel: „Ostal sem spet sam. Tako neskončno srečen sem bil... Vse svoje življenje sem prebil med mladimi ljudmi, tisočem in tisočem sem govoril in jih učil. šli so mimo mene in večine nisem poizneje nikdar več videl. Zdaj, sem mislil, da se bo ustavila mladost poleg mene, da jo bom gledal od blizu tudi ob dolgih večerih, ko se bom truden vračal v svoj dom. Samo začutil sem srečo, pa že mi jo je Bog vzel. Sedaj ne morem več gledati mladosti, nikdar več ne bom prestopil šolskega praga. Pretežko bi mi bilo. Posedam po samotnih klopeh in čakam, da me bo poklicala mladost — moj otrok k sebi... Kot bi ga bilo sram, da se je izpovedal svojemu študentu, je tiho vstal in omaho-vaje odšel. Kadar ga zdaj vidim sedeti v parku, se mu ne upam več približati. Bojim se, da bi mu znova ranil bolno srce. D. O. Z,\ bistre glave l’o 120 dnevih bodo 'zopet prišli skupaj vsi sedmi stalni gostje. 420 je namreč število, ki sc more deliti s števili od ene do sedem. Pravilno so rešili: Sadnikar Franc, Globasnica; Adolf Picej, Celovec: Franc Uieser, Slovenji Plaj-berk; Reinwald Nežka, Švica; Deisinger Jurij, Celovec; Preinig Jurij, škocijan; Rosmann Janez, Lepena; Milka Picej, Nagelče in P. Krum, Bilčovs, ki nam je poslal rešitev celo v verzih: ,,Čez štiristo in dvajset dni sc pa zopet le zgodi, da sedem gostov pri eni mizi, v gostilni „Pri levu” se veseli. Vsi brezplačno bodo pili pa gostilničarja slavili. MAJSKI DAN Zelene preproge so s cvetjem pretkane in biserne kapljice bilke kra.se, nadele so pražnjo obleko poljane, srebrni okraski na nji se blešče. Škrjanček vzdiguje se v sinje višave, z zelenjem odeva ob gozdu se dol); oglaša se kuku iz mračne goščave, na javorju čudi se divji golob. Po polju razliva se morje skrivnosti, iz vseh koreninic življenje kipi, livade prepevajo pesem radosti, na slednji gredici se čudež godi. Na bregu vijolica v travo se skriva, ponižna cvetica, ki žlahtno duhti; po drobnih stezicah vonjave razliva, mladenka jih pije in mimo hiti. L i' m Ib a r s k i ZA DOBRO VOLJO: Dovršeno plavati „Ali znaš .plavati?” — ,,Ne, ampak se zagotovo še naučim. Ne grem prej v vodo, dokler ne bom znal dobro iplavati.” Aleksander Dumas Aleksander Dumas (izg.: Dima) je bil nekoč vprašan od Parižana, ki ga je hote! jeziti: „Ali je bil vač oče res mulat (mati belokožka, oče zamorec)?” — ,,Res,” je rekel pesnik in nadaljeval: „Moj stari oče je bil zamorec in moj prastari oče opica. Vidite, gospod, moj rodovnik se tam začenja, kjer se vaš konča.” Slika sv. Krištofa. — Žagar je prinesel slikarju desko in prosil, naj. mu naslika sv. Krištofa. — „Očka, ni mogoče”, ga je zavrnil, ..poglejte, sveti; Krištof je bil velikan, deska je precej prekratka”. — »Nič zato”, je rekel Žagar, ,,naj pa noge dol visijo ...” Sto načinov. Ubožen pisatelj: „U'božen pisatelj sem. Spisal sem knjigo „Sto načinov, kako postaneš v kratkem času bogat.” Prosim podprite me.” Bogat meščan: „In vi beračite?” Pisatelj: „To je eden izmed sto načinov.” MLADINA PIŠE: lUfia^isUi pvzdcav uz tufaiz Cvetoči majnik se razgrinja po naših vasicah, po vrtih vrtnice spet cveto, ob večernem mraku nas zvonovi vabijo k šmarnicam, pod domačo lipo pa done fantovske pesmi. Nam v tujini pa prepevajo v majniških večerih samo drobne ptičice in nam želijo sladko noč. Pred par dnevi smo slišale v radiu pesem ..Domovina, mili kraj”. To je bil za mas res užitek, ipo dolgem času slišati pesem, iki te spominja na vse to, kar smo uživale v izobilju v domovini. Ko smo se poslavljale od doma, smo si pripele na prsi šopek cvetic v spomin, na našo lepo Podjuno. Rdeči nagelj1 nas spominja na l jubezen do Boga in do našega naroda, rožmarin pa na naše ljube mamice, kajti prav ta teden pripravlja mnogo otroških, svojim materam zvestih src darove, ki jih poklanjajo svojim zlatim mamicam. Ravnotako se jih spominjamo tudi me tu v Švici in jih prav iskreno pozdravljamo ter jim poklanjamo najlepšo rožo iz naših src: hvaležnost. Sprejmite mnogo lepih pozdravov 'še o-stali znanci in prijateljice od Jenšavoce T., Butejeve T. in Rogove N. ZANIMIVOSTI ZBOROVANJE MLADINSKIH VODITELJEV SVETA V LONDONU Nedavno so se v Londonu sestali na tro-dnevno zborovanje mladinski voditelji iz raznih delov sveta, na katerem so razpravljali o pripravah za glavno skupščino izvršnega sveta svetovne mladinske skupščine, ki bo avgusta v Singapuru. Računajo, da se bo skupščine udeležila mladina iz 60 do 70 držav. Na glavni skupščini v Singapuru, ki bo pod' naslovom ..Mladina na pohodu”, bodo razpravljali o naslednjih dveh glavnih temah: „Hrana in ljudstvo” in ,.Človek in stroj”; nadalje bodo razpravljali tudi o vzgoji, občinah, v katerih živi prebivalstvo različnih ras, ter o preseljevanju; na dveh posebnih zasedanjih pa bodo razpravljali o vlogi mladinskega gibanja v državah, ki nimajo lastne vlade. ZA FILATELISTE Ameriško poštno ministrstvo je objavilo, tla je 9. aprila, to je na prvi dan izdaje nove znamke za osem centov, ki prikazuje kip svobode, prodalo raznim zbirateljem skoro 900.000 primerkov omenjene znamke. Lepa rdeča, bela in modra znamka, ki je namenjena predvsem za frankiranje pošte, ki gre v tujino, bo poslanica svobode in dobre volje za ves svet. Glavo kipa svobode obkroža napis: „V Boga zaupamo”. FINEC ZMAGOVALEC V BOSTONSKEM MARATONSKEM TEKU V bostonskem vsakoletnem maratonskem teku na velikonočni ponedeljek je letos zmagal uradnik Viekko Karvonen iz Finske, tradicionalne domovine tekačev na dolge proge. Pretekel je 26 milj dolgo progo v dveh urah, 20 minutah in 39 sekundah. Drugi je bil Anglež Jummy Peters. četrto, peto in deseto mesto so zasedli Japonci. BALETNI VEČER V CELOVŠKEM GLEDALIŠČU Morda najznamenitejši evropski baletni plesalec-solist Harald Kretzberg je pretekli teden priredil baletni večer. Občinstvo je priljubljenega umetnika z navdušenjem sprejelo. Predvajal je klasične in moderne plese, čeprav je umetnik že nekoliko v letih, ki me dopuščajo tiste neomejene prožnosti, je to nadomestil s povečano in popolnejšo mimiko izraza. Zaključek letošnjega britanskega nogometnega prvenstva. Dne 1. maja so v londonskem stadionu Wembley zaključili tekmo za letošnje angleško nogometno prvenstvo. Obe moštvi sta se za naslov angleškega nogometnega prvaka srečali že leta 1888. ko je „West Bromvvich Albion" zmagal z rezultatom 2:1. V moštvu Anglije, ki bo igralo proti Škotski za naslov 'britanskega nogometnega prvaka in za kasnejšo klasifikacijo za svetovno nogometno prvenstvo, ki se prične junija v Švici, bosta tudi dva igralca „West Brormvich Albion” in en igralec ,,1’reston North End”. Delo V mesecu maju —^ Našim gospodinjam V tem mesecu v glavnem končamo delo na polju. To delo smo pričeli že s praho po žetvi ter nadaljevali z zimskim oranjem in gnojenjem; sedaj na pomlad pa smo zaključili z morebitnim oranjem in gnojenjem tam, kjer na jesen nismo utegnili. Materi zemlji1 smo zaupali seme naših kukurnih rastlin. Skozi do žetve in spravljanja pridelkov nas bodo teple napake, ki smo jih delali ali dopustili pri pripravi zemlje za setev, pri setvi in obdelovanju. To je zrelostni izpit za kmeta-gospodarja. Uspeh pravilnega dela kakor tudi neuspeh je diplomsko 'delo za njegovo strokovno znanje. POLJEDELSTVO Prve dni v tem mesecu sejemo proso, koruzo za zrno in silažo; lucerno in travne mešanice. Kjer imamo sejano grahorico z ovsom, bomo na tem mestu še lahko 'posejali koruzo za silo, ki bo pozneje za košnjo. — Krompir bomo pred okopavanjem pobranali. S tem bomo uničili plevel1 in zemljo odprli, kar pomeni zrahljati zaskor-jeno površino zemlje in zavarovati vlago v zemlji. V drugi polovici tega meseca se prične delo pri okopavanju krompirja, koruze in pese. Istočasno peso in koruzo pravilno pre-redčimo, če smo jo gosto sejali. Vsaka rastlina naj, ima dovolj, prostora, da se lepo razvija. — Kjer smo sadike pese pridelali v ‘bolj gostem nasadu, jih na pripravljeno njivo pri oranju ipodevamo v vsako drugo brazdo. Tako posajena pesa pride v rahlo zemljo, kjer se rada prime in lepo raste. To oranje in sajenje opravimo po dežju, ko je zemlja najbolj vlažna. Glavno je, da se ne tlači skupaj' in ne prijemlje orodja, v tem slučaju pluga. Ozimina in jara žita pobranamo in ople-vemo, da se zemlja odpre in plevel uniči. S tem obvarujemo snovi in vlago v zemlji, potrebno za dober pridelek. Tudi brananje je okopavanje. Iz tega sledi, da je tudi okopavanje z motiko in drugim orodjem lahko opravljeno prav plitvo. Marsikje navozijo gnoj na rob njive, ki jo nameravajo po prvem pridelku zopet pognojiti. To je zelo hvale vredno. Glavno je, da gg dobro potlačimo in z zemljo pokrijemo, da ostane primemo vlažen in varen pred žgočimi sončnimi žarki. Istočasno zaposlimo vprežno živino, ki v tem času nima posebnega težkega dela, pri okopavanju in brananju. TRAVNIKI IN PAŠNIKI Skrajni čas je za nakup kosilnega orodja, kos, grabelj, vil itd. S košnjo ne čakamo. da bi' vsa trava cvetela. Bolje je seno pravočasno pokositi, ker je potem otava bolj gosta in še otavič da precejšnjo košnjo. Največ nakosi tisti' gospodar, ki travnike dobro gnoji in po senu travnik polije z gnojnico, med katero je primešal malo su-perfosfata ali vsaj; pepela, takoj nato pa jo dobro prebrana!.. ,Kdor da, ta ima!’ Pašnike tako razdelimo, da bo živina samo po tri do štiri dni na istem mestu. Pastir mora kravjake sproti razmetati in razmazati. Ko živino damo v drug oddelek, moramo pašnik ravnotako politi z gnojnico in prebranati kakor vsak drug travnik. Na takih pašnikih je vedno dovolj dobre paše. SADOVNJAK V glavnem je delo v sadovnjaku že opravljeno, škropili bomo pred ali vsaj po cvetju, da preženemo in uničimo cveto-/erj.a in jabolčnega zavijača. V luknje pod kapom drevesne krone vlivamo gnojnico, razrahljamo vezi pri cepiču, sproti porežemo ali polomimo vodene poganjke na debelejših vejah; okopljemo drevesne kolobarje okrog mladega sadnega drevja in novo posajena drevesca močno zalijemo, da bodo dobro odganjala. ŽIVINO IN PRAŠIČE dajmo vsak dan vsaj' za nekaj; ur v teka-lišče, da se sprehodi in naužije svežega zraka. Medtem odprimo v hlevu okna in vrata, da se vlažne stene posušijo in nezdrav arak izpiha ven. — Vprežno živino uporabimo za slučaj, zidave in ureditve gospodarskega poslopja ali dvorišča, poljskih poti itd. Do košnje in žetve je še vedno največ časa za manjša popravila, ki jih je vsako leto dovolj. V GOZDU nadaljujemo s sajenjem smrekovih, borovih in mecesnovih sadik, zlasti v višjih legah. Sproti [posekajmo in res natančno uničimo vse, kar bi omogočilo razvoj lubadarja. GOSPODINJE, — v mesecu maju nabrane zdravilne rože so najboljše in imajo največjo zdravilno moč. Največ je vreden sok zdravilnih rož, ki smo ga pri moji gospodinji morali piti ves mesec maj. Prejšnji dan smo nabrali vse vrste zdravilnih rož, jih na deski z lesenim kladivom stolkli, potlačili v širok kozarec od kompota in prilili malo vode. Zjutraj smo dali na platneno krpo, močno oželi in pred kavo popili. To je bilo naše zdravje. NOV NAČIN KRVNEGA PRTGLEDA ZA UGOTAVLJANJE RAKA Na kalifornijskem zavodu za raziskovanje raka so iznašli sorazmerno preprost in cenen način krvne preizkušnje, ki hitro odkrije raka v prvem stadiju. Poskus se je pri več kot 10.000 osebah izkazal v 90 odstotkih primerov za točnega. Zdravniki izjavljajo, da je s tem poskusom mogoče tudi takoj ugotoviti, če gre za rakasto ali nevarno novotvorbo. ELEKTRONSKI ZRAČNI FILTER ..American Air Filter Company” je postavila na trg elektronski filter, ki očisti zrak vseh saj, prahu in drugih primesi in ki1 1m> zlasti velikega pomena za industrijska mesta, katerih ozračje onečeja dim iz številnih tovarniških dimnikov. POMANJKANJE NA KITAJSKEM Pekinški ..Ljudski dnevnik”, največji časopis Mao Tse Tungove (komunistične) Kitajske, i>oroča, da ima 10% kitajskega kmečkega prebivalstva ,,premalo hrane” in da živi' nadaljnjih 10% kmetov na področjih, ,,kjer vlada glad”. Po tem priznanju trpi torej; najmanj 60 milijonov Kitajcev zairadi nezadostne prehrane. časopis še dodaja, da se 'bo pomanjkanje živil še [povečalo, če ne bodo vremenske prilike nepričakovano ugodne za letino. ,„EKSPRES SVOBODE” NA POMOČ KOREJI Američani so zbrali za obnovo Koreje 600 tovornih vagonov blaga. Včeraj: je od-pelja iz New Yorka prvi vlak, tako imenovani „ekspres svobode”, s 15 vagoni; na poti v San Francisco bo pobiral na vmesnih postajah ostale vagone. Kardinal Spell- man, newyorški nadškof, in odličniki drugih ver so blagoslovili vlak. RAZVOJ ATOMSKE SILE ZA GOSPODARSKO UPORABO Ameriška komisija za atomsko silo je naznanila, da je odobrila sporazum s skupino 26 industrijskih podjetij, ki bodo podrobno proučevala in izpopolnjevala „samohra-nilni reaktor” za proizvajanje električne sile in druge atomske proizvode. ..Samohranilni” reaktor je atomska peč, v kateri se nadomešča potrošena atomska pogonska sila z novo atomsko pogonsko silo, ki> nastaja' pri procesu. Atomski naboj peči obstaja iz atomskega jedra, sestavljenega iz cepljivega urana 235, ali plutona, obdanega z oklepom naravnega tirana. Delovanje jedra na oklep ustvarja nov plu-ton, ki ga je mogoče uporabiti za nadaljevanje atomskega procesa v peči. Tak ,,samohranilni'” reaktor j:e eden izmed petih tipov reaktorjev, ki jih bodo izpopolnjevali v prihodnjih petih letih, kakor je pred kratkim naznanila ameriška komisija za atomsko silo. DREVESNI DAN, DAN POGOZDOVANJA Prebivalci Združenih držav slavijo vsako leto praznik, ki ga v raznih državah imenujejo ..drevesni dan” in katerega namen je pospeševati pogozdovanje in olepševanje mest. Drevesni dan praznujejo po 'posameznih zveznih državah različno, pri čemer igra glavno vlogo primeren čas za saditev dreves. V nekaterih državah imenujejo ta dan tudi „dan saditve dreves”. Državna gozdarska služba preprečuje prekomerno izsekavanje gozdov in leta 1953 so zasebniki pogozdili več kot vse državne ustanove in industrijske skupine. Mlada žena v novem domu (4. nadaljevanje in konec) Ali je s tem morda rečeno, naj. imamo žene otročjo pamet in otročje muhe? Nikakor ne! Imele pa naj bi nepokvarjeno o-troško srce. V srcu je sreča doma! Kako že beremo v evangeliju? „če ne 'boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo.” Otrok je preprost, ne išče in ne misli hudega. Bodimo take tudi me! Otrok gleda vse le s sončne strani — tudi me ne glejmo s senčne. Dober otrok ni zamerljiv niti domišljav. Najbolj; ljubimo na otroku njegovo nedolžno odkritosrčnost. Tudi ženo mora mož vedno bolj, ljubiti in spoštovati, če spozna, da je pomirljivega značaja, skromna pri vsej; svoji mirni odločnosti; da pa tudi ne taji, če morda kdaj' kaj; pogreši, čim obzirnejša boš ti do moža, tem obzir-nejši bo on do tebe, če je količkaj značajen. Tale nasvet, ki je v vsakem slučaju dober in zanesljiv, si dobro zapomnite: „Sproti pozabi, kar je tebi neprijetno, nikoli pa ne pozabi, kar je tvojemu bližnjemu prijetno!” Nič slabšega ni, Ikot če se začneta mož in žena za vsako malenkost prepirati: ako se možu zdi poti častjo, da bi tudi za las popustil, čeravno si mora' priznati, da nima prav; če žena ne zna nič potrpeti in vsa razočarana meče možu najgrenkejše očitke v obraz. Za prepir j.e treba dveh, a ti nočeš biti druga. Pametnejši odneha, pravijo. Tudi' o tem se ne prepirajta, kdo bo imel prvo in kdo zadnjo besedo. Ženam priporoča apostol, naj' bodo svojim možem pokorne. Možem pa naroča: „Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus Cerkev ljubil, ki jo jfe ljubil v resnici' in ne zaradi svoje koristi, ampak le zaradi koristi svoje neveste.” Ali bo mar težko ženi, katere mož vestno izpolnjuje to naročilo, izpolnjevati ono prvo? Mislim, da ne! Gorje pa je biti podložna nespametniku in surovežu! Žena je celo dolžna, da ona prevzame vodstvo v družini, če mož tega ni; vreden niti zmožen. Mož je sicer glava družine; to se pravi, on je že po naravi ustvarjen 'bolj. za dela, ki zahtevajo moči in uma; žena pa je družini srce in ima svojsko prvenstvo v delih, ki zahtevajo ljubezen, sočutje in rahločutnost. Mož in žena, ki živita v lepi harmoniji in izpolnjujeta vsak svoje dolžnosti, oba vladata v družini, on kot gospodar in ona kot gospodinja. Le tak zakon je idealen in srečen — res „še košček raja na zemlji”. Nadležni mrčes Mrčes ni le zelo nadležen, marveč tudi nevaren, ker prenaša vsakovrstne bolezni. Najboljše sredstvo proti njemu je snaga. ščurki — so v kuhinji zelo nečeden in gnusen mrčes. Ko ugasnemo luč, pridejo iz skrivališč. Vztrajno preganjanje jih odpravi iz hiše. — Če jim nastavimo s pivom nav-lažene krompirjeve olupke, se upijanijo in jih lahko- pobijemo. Uspešen je tudi bo-raks, pomešan s sladkornim prahom ali zmes 5 delov boraksa, 4 delov salicilne kisline, 6 delov sladkorja in 10 delov moke. Ščurki se te zmesi najedo in poginejo. Največ uspeha bomo imeli z DDT praškom. Ko se golazni na ta- ali oni način znebimo, zadelamo špranje z mavcem ali cementom. Mravelj —- se ubranimo s paradižnikovim listjem ali izgorelim karbidom, ki ga nastavimo tja; kjer prihajajo v hišo. Mravlje iz kuhinje in shrambe najlaže odpravimo, če jim nastavimo surovo, ne preveč oglodano kost. Tekom pol ure se nabere nanjo polno mravelj. Imej- pripravljeno vrelo vodo v posodi in vrzi kost vanjo. Odloči poparjene mravlje, kost pa nastavi znova. Ne bo dolgo in kost bo zopet polna mravelj, popari j,ih zopet in spet nastavi. Tako nadaljuj, dokler ne ugonobiš vse zalege. Hitro bo tvoj; trud poplačan, v teku dveh dni boš mravlje popolnoma uničila. Nastavljaj pa jim le ob takem času, ko lahko nadzoruješ in takoj popariš zalego, ko se nabere na kost, preden se utegne nasititi in zopet poskriti. Mišim in podganam — nastavimo pasti in jih preganjamo z mačkami. Te živali so ostudne in napravijo- z glodanjem mnogo škode. Podgane prenašajo tudi bolezni. Uničujemo j,ih tudi z raznimi strupi, kar pa je nevarno, dka ne pridejo do njih otroci in domače živali; ravnati moramo zelo pre- vidno. Uspešno sredstvo je zeleni strup, ki ga pomešamo v mlečni kaši. Zastrupljenje ima še to slabo stran, da žival ne pogine, kjer strup požre, ampak se zavleče v kako skrivališče in tam pogine. Smrad' nas šele opozori, n a ji jo: odstranimo. Molj — je največji sovražnik volnenih oblek, preprog in kožuhovine. Napravi neprecenljivo škodo, če nismo pazljivi. Molj je majhen metuljček, ki se pojavlja v juniju. Zvečer rad obletuje luč. Samica zleže do 200 jajčec. Odloži jih v volnene tkanine in kožuhovino, najraje tja, kjer so oblačila mastna. V devetih tednih se iz jajčec razvijejo gosenice, ki se hranijo z volnenimi nitkami'. Neredko se zgodi, da razjedo cele obleke. Staro preizkušeno sredstvo proti moljem je naftalin, značilno dišeča, kristalaSta snov, ki jo dobimo v drogerijah, ponekod tudi v lekarnah in raznih trgovinah. Duh naftalina je moljem nevšečen, zato se oblek, prepojenih z njim, ogibajo. Zoprn jim je tudi duh kafre, pelina, tobaka, petroleja, sivke ali lavendla in duh po tiskarski barvi. V zadnjem času jih uspešno preganjamo z DDT praškom. Srebrna ribica — se svetlika ko živo srebro, ko se gibčno izmota iz kake vlažne špranje in takoj spet izgine v temo. Ponoči so te živalice pridno na delu. Sladke in škrobnate snovi postanejo njih žrtev, nadalje še volna, bombaževimi, svila, papir in knjige. Na slikah in 'listinah utegnejo napraviti mnogo škode, če jih pustimo vnemar. V omarah, kjer imamo vloženo perilo za likanje ali vlažno posodo, se prav rade udomačijo. Same od sebe izginejo, če stanovanje pridno zračimo in čistimo. Uspešno jih uničujemo z DDT. Kuhinja Danes pa nekaj receptov za dobre kolače: Medeni kolač. — Potrebuješ 25 dkg medu (umetni med — Kunsthonig — je za ta kolač boljši kot pravi čcbelni med), 2 jajci, 12 dkg presnega masla, 12 dkg sladkorja, vanilijo, 50 dkg moke, skodelico (Vi 1) mleka, malo žličko rimeta, ka-kaa. 1 pecilni prašek. Med na štedilniku segrej, da bo tekoč, ga odstavi, v hladnega zamešaj surovo maslo, sladkor, jajci, moko s pecilnim praškom in vse ostalo. Vse dobro zmešaj, daj v pomazan model in peci eno uro. Model ne sme biti preveč poln, ker testo med pečenjem naraste. Mrzlega daš lahko na mizo s skodelico hladnega mleka ali s kompotom. Marmornat kolač. — Potrebuješ 12 dkg presnega masla, 3 jajca, 20 dkg sladkorja, 30 dkg moke, 6 dkg kakaa, Vs 1 mleka, polovico pecilnega praška. Vmešaj penasto presno maslo, dodaj postopoma rumenjake, nato sladkor, mleko in 20 dkg moke s pecilnim praškom. Drugih 10 dkg moke prideni s trdim snegom 3 beljakov. Testo razdeli na dva dela. V enega zamešaš kakao, ki si ga razmešala v pol kozarca mleka in pridejala žlico sladkorja. Testo dajaj z žlico izmenoma svetlo in temno v pomazan model. Peci eno uro v zmerno vroči pečici, pečeno potrosi s sladkorjem. Ocvirkov kolač. — Potrebuješ Vi kg moke, 20 dkg sladkorja, 30 dkg ocvirkov, cimet, klinčke, jedilno sodo, skodelico mleka, 2 jajci in marmelado. Ocvirke zmelji, prideni na desko k moki in sladkorju, dodaj cimet, klinčke in noževo konico jedilne sode. Jajci raztepi v mleku in pridaj moki. Zmes pogneti v testo. Dobro polovico razvaljaj, položi na pločevino, pomaži z marmelado (najboljša je ribezljeva ali malinova). Iz ostalega testa naredi mrežo in daj peči. Pečeno je približno v pol ure, nakar potresi s sladkorjem in razreži v poševne koščke. Toplo (kuhano) prekajeno svinjsko meso. Potrebuješ suho svinjsko meso. Meso dobro umij in skuhaj. Kuhano je, ko začne odstopat od kosti, še toplega nareži, zloži na krožnik, obloži s kupčki praženega zelja, s krompirjevimi pa-štetkami in serviraj. Pomarančni kompot. Potrebuješ pomaranče in sladkor. Zrele pomaranče dobro olupi, zreži na koleščke, odstrani pečke, potrosi s sladkorjem. Lahko malo poliješ z malinovim odcedkom in serviraš. O lepoti naše govorice OBLETNICA SMRTI ŽUPNIKA STARCA Našim materam Za materinski dan imamo nasproti našim materam zlasti eno željo: naučite svoje otroke našo materinsko govorico! Minul je čas, ko so vam to prepovedovali! Minul je ta barbarski čas! Da, barbarsko je bilo, ko so našim materam prepovedovali svoje otroke učiti našo slovensko materinsko govorico! Matere! To je vendar vaša naravna, od Boga vam dana pravica, da naučite svoje otroke našo slovensko materinsko govorico! Nihče nima pravice vam to prepovedovati! To pa je tudi vaša nravstvena ali etična dollnost! Nemški profesor, duhovnik Spirago pravi, da je nravstvena, etična dolžnost ljubiti svoj narod. A najvidnejši znak narodnosti je: materinska govorica. Če smo torej dolžni ljubiti svoj narod, potem smo brez dvoma tudi dolžni ljubiti svojo materinsko govorico, najvidnejši in najizrazitejši znak narodnosti. In če smo dolžni ljubiti svojo materinsko govorico, potem je brez dvoma etična ali nravstvena dolžnost naših mater, da naučijo svoje otroke našo slovensko materinsko govorico. Zelo učeni in pobožni nemški jezuit profesor dr. Mihael Gatterer je rekel: „Tudi jaz sem Nemec in ljubim svoj narod!” — Jezuit, ki se je svetu odpovedal, se vendar ljubezni do svojega naroda ni odpovedal. Vsi narodi na vsem svetu ljubijo svojo narodnost in svoj jezik. Mar naj samo mi postopamo drugače? Mar naj ibomo mi izjema na vsem svetu? Ali mar naš jezik, naša govorica ni vredna, da jo ljubimo? Ali mar naša govorica ni lepa? Kaj je rekel Švicar Mindar, bivši dušni pastir na Golovici? Rekel je o naši slovenski govorici, da je: „so siiss, so weich, so vokalreich, so klangvoll”. Da je torej naša slovenska govorica — pa bodisi pismena slovenščina ali pa slovenska narečja — »tako sladka, tako mehka, tako bogata na samoglasnikih, tako zveneča.” In da je vsled teh svojih lastnosti naša slov. materinska govorica prav posebno pripravna za petje. Bodimo Bogu hvaležni, da nam je dal tako lepo materinsko govorico! Grda nehvaležnost nasproti Stvarniku bi bila, če bi mi to lepo, od Boga nam dano govorico zavrgli! Matere, naučite svoje otroke našo staro-slavno koroško slovensko govorico! RADIJSKE ODDAJE CELOVŠKEGA UČITELJIŠČA Tudi v tem šolskem letu so pripravile učiteljiščnice in učiteljiščniki lepo število oddaj, s katerimi hočejo razveseliti cenjene poslušalke in poslušalce. Sledeči spored je dijaštvo samo pripravilo: 1. V četrtek 6. maja otb pol 7. uri zvečer: »Majniški Kraljici v pozdrav”. 2. V torek 11. maja ob pol 7. uri zvečer bo prenos del znanega slovenskega pisatelja dr. Ivana Tavčarja: Tiberius Pannonicus, Otok in struga, Vita vitae meae, Janez Sonce. 3. V četrtek 13. maja ob pol 3. uri popoldan: »Iz src nam pesmice vro”. (Poje mladinski zbor.) 4. V torek 25. maja ob pol 7. uri zvečer: »Izza kongresa” (dr. Ivan Tavčar). 5. V torek 8. junija ob pol 7. uri zvečer: »Na klancu” (Ivan Cankar). 6. V torek 22. junija ob pol 7. uri zvečer: Oton Župančič (pesnik-drama-tik-prevajallec). Literarne oddaje bo prinašal celovški radio pod naslovom: »V delih svojih bodo živeli”. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 9. maja: 7.00—7.05 Duhovni nagovor. — 7.05—H.00 S pesmijo pozdravljamo jn voščimo. — Ponedeljek, 10. maja: 14.30—14.40 Poročila, objave. — 14.40—15.00 Iz tehnike in znanosti. — Torek, 11. maja: 14.30—14.45 Poročila, objave. Zdravniški vc-š preklinjal zaradi moje nerodnosti. Veš, ni mi bilo več prestajati, tako me je tiščalo pri srcu, zato sem bolečino zaupala našim Han-zejem. Saj veš, kakšna sem — polna Evinih slabosti. V družbi fantov se takoj raznežim in postanem zaupljiva. Hanzejem sem povedala, kakšen »fejst fant” si bil in da sem Te imela rada. Hanzeji so vse to prekva-sili po svoje in obesili na veliki zvon — v časopis so dali natisniti. Vem, da si v časopisu bral in si zaradi tistih nedolžnih črk preklinjal mene, nedolžno Mojco. Včasih si znal odpuščati — odpusti nerodnosti sedaj tudi meni. Piši mi, vsaj eno samo besedo mi zapiši — odpustim — in spet bom srečna. Samo eno besedo te prosi vsa zate goreča Mojca. In še na ta vogalček en srčen pozdravček Tdbi, preljubi moj Janez. # Navsezadnje tudi nisem iz lesa, da bi mogel kar molče mimo tako ljubeznivega pisma. Nekaj bom pa že moral odgovoriti dješki Mojci. Preljuba dješka Mojca! Odpustim ti, ker ne morem kaj drugega — če bi pa imel dal jšo roko, bi jo iztegnil in Ti navil živo uro. Ker si pobičem izblebetala domala vse, bi smela povedati še eno, ko si Kranjca »trucala” za cukreno srce. Pozabila si jxv vedati, kajneda?! Bom pa jaz danes na koncu povedal, kako je bilo. Veš pa tisto, ko si Hanzejem pravila, da bi rada mamica postala — tisto se tako nekam prav čudno sliši. Bojim se zate, da ne bi prav zaradi -takega klepetanja obvisela sama. Trmasta si bila včeraj, in si še danes! — Iz knjig v šoli si malo pobrala in življenje Te še ni ničesar naučilo. Kranjski Jane/. bi še danes bil tvoj častilec, pa si mu bila, saj se menda še spominjaš, tudi omenila, da bi rada mamica postala in to je tisto, česar se je Kranc prestrašil in jo zato kar po francosko odkuril. Mu tudi ni, -kazalo kaj drugega, kakor pobrati cote -in jo odriniti. Veš, Kranjc je od vsega počet-ka imel že mamico, zato mu ni šlo v glavo, čemu naj bi mu bila še ena nova mamica. Saj je lepa in dovoljena čista želja po materinstvu — -nikar pa nikoli ne praviti tega naglas, preden ne dajo pred oltarjem gospod fajmdšter žegen. To si daj, Mojca, dopovedati, saj bo Tebi sami v dobro, še Hanzeji, ki pač niso Janezi, mi bojo pritrdili, da sem pri vsej svoje neumnosti le še pametno povedal. Poboljšaj se, Mojca, in pamet rabi, če Ti jo je Bog dal. Ako -bom kedaj izvedel, da je dješko Mojco pamet srečala, Ti bom ob mojem povratku prinesel prgišče ameriških lešnikov in še -kaj,. * Veste, dragi moj-i kotičkarji — tista dješka Mojca se me je enkrat na žegnanjski dan hotela pošteno privoščiti. Pa se me je tudi. Ko. so prišli ljudje iz cerkve, sem zašel v gručo koroških fantov. Ona pa k meni in nalašč prav -glasno pravi: »Kranjc, danes se izkaži, če me imaš resen rad! Kupi mi tamle cukreno srce!” Meni pa nerodno. Le nekaj' grošev sem imel še v žepu — še malo ne, da bi zadostovalo za celo cukreno srce. Kaj sem hotel! Zardel sem v Obraz, kurji znoj mi j-e udaril na -kožo, slino sem pogoltnil in kar lepo priznal: »Nimam zadosti denarja.” Mojca pa v smeh. »Ga vidite, Kranjca! Rad bi se repenčil po fantovsko, pa še grošev nima za eno samo cukreno srce. Hej, fantje!” se je zasukala k domačini fantom, »vi pa vem, da niste taki nemaniči.” Fantje so se začeli spogledovati med seboi in jaz sem bil pri tisti-priči siguren, da jim tudi kurji znoj leze iz kože. Eden se je hitro oprostil, da mora jadrno domov, ker bo popoldan nesel živini lek v planino, drugi je moral nujno k mežnarju -po nekaj. Tretji — oh, Mojca ga je že za roko ujela, se je nazarensko čudno vil in dopovedoval, kako rad bi ji srce kupil, pa ne more, ker mu nihče ne more zmenjati -tisočaka. še danes se smejem tu v judovski deželi, kadar se spomnim na tistega Hanzeja s tisočakom. Svilen robček dobi dekle, ki mi zna povedati, zakaj je bilo nemogoče Hanzeju zmenjati tisočak. Dekleta, kar korajžno z besedo na dan! Kranjski Janez En starček je biv, je SCHLEPPE rad piv, dolgo je živ! U/ARMUTHOVE CENE POMAGAJO VARČEVATI! Ceneje se oblačite, če se odločite za WARMUTHA. Radi nizkih cen imate tudi potne stroške povrnjene. ZA MOŠKE: Dnevne in štajerske obleke 280.— Modne obleke, temno črtkaste 361.— Esterhaczy-modne obleke 417.— športne obleke, novi vzorci 487.— Kamgam-obleke, vzorec »ribje oči” 550.— Obleke iz gabardina, vseh barv 532.— Modelne iz la kamgama 860.— štajerske obleke iz corda v najboljši izvedbi 998.-, 784.-, 560,-Plašči iz gabardina ali balonske svile 237.— Ninoflex spomladanski plašči 389.— la iz gabardina ali corda trench 895.—, 756.— Športni in kratki touring plašči 413.—, 299.— Hubertus-plašči la 375.— »Erzherzog-Johann” plašči iz lodna 546.— Sivi gumijasti (a la Klcpper) 199.— Trpežne hlače iz blaga 98.— Hlače iz gabardina v modnih barvah 210 — Žametaste, dolge in kniker hlače 240.— Hlače iz jelenje kože, kratke ,od 399.— športni sakoji, budkasti, -poceni 210.— Lovski sakoji, lep kroj 299.— Sakoji iz žameta, la 450.— Pepita-sakoji, pomladanski modeli 280.— Lumberjacks iz žameta 317.— Modni jopiči v vseh barvah 97.50 ZA DAME: Poletne obleke iz novega v-istra blaga v treh velikostih od 39.90 Poletne bluze, bele in barvaste, od 25.30, 19.— Poletna krila, pisani vzorci 28.— Popita obleke, trdne, s tričertinskimi rok. 140.— PHssč-krila v večjih barvah 99.80 I/. gabardina v vseh modnih barvah 99,— športna krila v popita, Esterh. 99.—, 67.—,49,— NAJVEČJA TRGOVSKA HIŠA NA KOROŠKEM športni plašči celotno s svilo podloženi 260.— M