Stev. 63. Poštnino v «kpavŠalirana« Po,«a «xi i^^iru»' s« to r»o 'v! s rs Uredništvo sn upr&vnJSivo v Velifeovco. List izhaja vsaV torek in petek. iNcro'iiin-i znaža: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrti«f-.- 3 K. VeiiliovBc, 13, avgusta !926 Cs.r.i' i?:seralotn • entstopna peiitvrsta ali nje prosto-1 krone. Uradni razglasi po 2 K. P-i na>;^iUs «ar/ SSSaKSSKS Kdo bo plačal? V Celovcu js dala neka banka 30 milijonov, da se nakupi cukra, petroleja, moke, vžigalic, manufakture in raznega drugega blaga. Vse to blago je namenjeno za podkupovanje v plebiscitnem ozemlju in se bo dajalo napol zastonj, samo da se pridobi kar največ glasov za Nemško Avstrijo. Taki-le so! V Celovcu že mesece in mesece nimajo cukra. Še saharina ne! Za podkupovanje pa ga imajo teir cele vagone. Se črnega kruha stradajo, za podkupovanje ,pa imajo na vagone lepe bele moke. Še plebiscitne komisije ne morejo sami preživljati, ampak jo moramo mi. Ubogi Stipanek je moral vsak teden dvakrat v Veli-kovec in v Borovlje, da ni misija stradala. Na drugi strani pa so zbirali in kopičili blago za podkupovanje. Sram jih bodi! In vse to blago, ki je določeno za podkupovanje in se bo dajalo napol zastonj, je na pui! Vsak otrok pa ve, da je biago na puf dvakrat dražje. Ampak plačano pa mora biti Zakaj gospod „Šenk" je že zdavno umrl! Kdo bo torej plačal ? Dežela in država tičita do vratu v dolgovih. Ti dve sedaj ne moreta in pozneje tudi ne. Ljudje bodo pa dobili sedaj blago napol zastonj Plačati pa bodo morali to blago desetkrat in desetkrat pozneje, če bodo tako neumni in bodo glasovali za Nemško Avstrijo. Zakaj pa imajo davke in rekvizicije? Ako dobijo sedaj za 100 kron ceneje, bodo pa potem plačevali tisoče in tisoče. Ker pa delavstvo nima premoženja, gospodi pa ne gre denar izpod palca, — Še najmanj pa grofom in baronom — zato bo te in še druge milijone, ki jih sedaj razmetavajo za podkupovanje, moral plačati pozneje predvsem kmet. Kdo bo glasoval za Nemško Avstrijo? Nihče! Zakaj ne? Zato, ker kdor se še do danes ni spametoval ter hoče glasovati za spufano, falirano, bankerotno in do kosti izmozgano Nemško Avstrijo, je norec !! Norci pa ne bodo smeli glasovati, ker niso pri pravi pameti, temveč spadajo pod kuratelo! Dogovorjene bajke. Zgodovina narodov, malih in ve-irk'ih, ni nič drugega kakor skupna vsota narodne delavnosti, delo posameznikov naroda. Vse delo, vsi poskusi prinesti narodu srečo in blagostanje, vse to imenujemo z eno samo grško besedo ,.politika". Pravo, veliko politiko delajo narodi sami in ne di-plomatje. Sicer se to danes čudno glasi, pa zgodovina človeštva nam jasno kaže, da je tako. Poglejmo Napoleona in njegovo velikansko delo, evropski preobrat! Ustanovil je nebroj evropskih držav in danes V' Ni jih že davno več! Narodi so naredili svojo politiko in svoj račun. Napoleon sam je rekel o zgodovini: „Zgodovina je dogovorjena bajka !" Njegove besede so resnične zlasti danes, ko nam prihajajo iz Pariza, £»paa, Londona in Rima samo „dogovorjene bajke" kot zgodovinska dejstva Vse to, kar v Rimu, Spaji, ! ondonu in Parizu danes sklepajo o nas in preko nas male narede, vse to bodo veliki in mali narodi, ko pride čas za to, sami črez noč prevrgli in dokazali, da je mirovna kon erenca v Parizu, razni dogovori in pogodbe v Londonu, Spaji in Rimu samo prava pravcatadogovorjenabajka. Zgodovina pojde svojo pot na prej in ne bo vprašala za dovoljenje raznih ministrskih predsednikov. Drugi, še bolj jasen, na dlani ležeč dokaz, da je „zgodovina", ka-koršno ustvarjajo diplomatje, politiki, mirovne pogodbe in konference,bajka,je mir v Brest-Litovvskem. Črez noč so narodi sami prevrgli Brest-Litowski j „mir". Vojna sama ga je uničila, še predno se je črnilo do dobra posušilo na dragocenem papirju in še predno so j se tam sklenjeni dogovori začeli izvajati. Avstrija in Nemčija sta šli v I Ukrajino po kruh, pa prišli sta nazaj j lačni, raztrgani, tepeni, premagani. General Hoffmann je ležal pod mizo. In ruski narod? Brest-Litovvski mir zanje nikdar ni eksistiral, premagani Rusi so ga sami poteptali Danes, po dveh letih prodirajo proti'Nemčiji, proti vsej srednji Evropi. Rusi, ruski narod velikan ustvarja danes s svojim delom, s svojimi idejami novo politiko, novo podlago za — nove države. Za Ruse je danes mir, sklenjen v Brest-Litovskem,dogovorjena bajka, na katero so že davno pozabili. Torej narodi sami, veliki in mali, delajo politiko, lastno, samostojno po- litiko, nič učeno, nič hinavsko, nič i diplornatično in zahrbtno. Ne ! Narodi j delajo samostojno, pravično politiko. Narodne sile ne zadrži noben diplomatski zbor, nobena svetovna mirovna konferenca, noben političen kongres. Narodi, vsota ljudi, ki govore isti jezik, ki so istega mišljenja, iste krvi, hodijo svojo določeno pot. Nobena sila, nobena armada jih ne zadrži. Tako bo tudi pri nas na Koroškem pri plebiscitu. Koroški Slove.oči sami, kot narod, ki misli, ki ve, kaj dela, bodo odločili in določili svojo usodo, kakor je napisana v bukvah zgodovine koroških Slovencev. In koroški Slovenci se bodo kot narod odločili in glasovali za — Jugoslavijo. Vse spletke, vsa nemška goljufija, ves .denar in pritisk, vse žuganje, vse delo in vsi napori od strani Nemcev in nemškutarjev, vse ne bo nič pomagalo, nič izdalo. Koroški Slovenci bodo kot narod sami ubrali pravo pot, saj vedo, da največ sveta otrokom sliši Slave; tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto volijo vero in postave. Tako bo! Žene in možje, fantje in dekleta, vi boste delali zgodovfno, ne Lemiš in Šumi! Vi samostojni, neodvisni sloven-I ski kmetje, vi slovenski dclavci, ve i vrle slovenske žene, ve zavedna slo-: venska dekleta, vi boste rekli na dan : glasovanja: Slovenec, Slovenka sem! Tako je mati djala, Ko me je dete pestovala. Zatorej dobro vem;" Slovenec, Slovenka sem! j Slovenci, Slovenke iz Roža in Podjune! Dokažite na dan glasovanja, i da ste politično zreli, da se zavedate J svoje dolžnosti. Dokažite, da so vsi naklepi in načrti naših nasprotnikov : in sovražnikov dogovorjena bajka, mi ; smo pa živ narod, ki dela sam svojo 1 zgodovino, ki hodi svojo pot — proti ' dogovorjenim bajkam. in to se bo zgodflo; Koroški slovenski narod bo pa ostal. ïz Nemške Avstrije. Novi col i Dokiade na cole so se zvišale v Nemški Avstriji od leta 19J0 na 2400 procentov, tako da se bo moralo plačevati k prvotnemu colu še 2100 procentov doklade. Novi coli znašajo torej 25 krat toliko kakor Stran 2. »KOROŠEC", dne 13. avgusta i320, Stev. 63. prej. Ubogi nemški agitatorji, kako jih sama Avstrija po gobcu tepe. Pri nas agitirajo proti jugoslovanskim colom — ne pomislijo, pa, da se iz teh plačajo naši davki, ker se za naš živež vse poteguje. Naj plačajo drugi, vsaj nam ni treba 1 Čisto drugače pa je z nemškimi coli. Industrijski izdelki v Nemški Avstriji so zaradi visokih davkov in dragih delavcev tako zasoljeni, da se dobijo od drugod boljši kup. Nemci svojih izdelkov ne morejo izvažati, zato jih pa hočejo po vsej sili drago doma prodati, zato so nastavili visoke cole, da bi jim drugi ne delali konkurence. To je torej razloček: naši coli so nam na korist, da nam ni treba davkov plačevati, nemški coli pa so Nemcem na škodo, da morajo domače industrijske izdelke bolj drago plačevati. Tatje v Cerkvi na Osojah. Nemci kričejo, da so pri nas balkanske razmere. Kaj pa pri njih? Poslu-Šajmo: Trikrat so prebili tatovi vrata v cerkev, iskali so dragocenosti, na-vrtali so tabernakelj, kradli so in odnesli, kar se je dalo premakniti. 1 o seveda ni „balkansko", ker se je zgodilo v cerkvi in v Avstriji. Gospodarstvo v Celovcu. Celovec je moral zvišati izdatke od 1,325.000 K na 10,292.304 K. Dohodkov ima pa samo 63 .127 K. Deficit znaša torej 9,660.117 K (skoraj tO milijonov). Zvišal se bo prav močno davek na pivo, vino in druge pijače, nadalje zemljiški, obrtni in drugi davki. Na ta način mislijo mestni ateji iz-prešati iz ljudi i ,826.400 K. Pa vendar je vse to le kapljica v morje — dolga in deficita. Einrukati morajo — folksverovci. Naši nemčurji radi agitirajo proti Jugoslaviji s tem, da pravijo, da bodo morali naši fantje „einrukati". Izvedeli pa smo, da pri oas celo folksverovci „einrukajo", pa ne znabiti v vojašnice, "ampak v kajhe.Tako je že „einrukal" iz Žrelca Hans Mr.lier, bivši folksve-rovski ieidvebel, kat; ega se je nekdaj zavoljo nečloveš' * surovosti balo vse daleč na okrog 3aj pa prihajajo na dan njegovi grehi „rinrukal" je v kajho tudi folksverovec Crnik iz Grab-štanja, ker so se mu Kultererjeve ovce preveč dopadle. Z rukzaki prihajajo. Vidono jih v Žrelcu in Grabštanju, skoraj izključno vse z rukzaki. Gotovo jih im:jte tudi drugod. Pa mislite, da prinašaj > rukzake polne? Mislite, da nosijo našim neumnim nemčurčkom, ki so nas prej farbali, da ima Nemška Avstrija vsega dovolj, kave, sladkorja, tobaka od.! r e, nikakor ne? Rukzaki so tak- prazni, da se držijo tako tesno hrbtov, kakor koža reber suhega konja. Sedaj vidimo, da jih ni priganja ^ k zahtevi po odprtju de-markacijske črte ljubezen do svobode, temveč njihovi prazni rukzaki — njihovi prazni želodci. ' "V" Širite povsod „Korošca"! Kmetski praznik. Ob času glavnih kmetskih del, posebno ob košnji, žetvi in rnlačvi mora kmet trdo delati vsak dan od najranejšega jutra do pozne, črne noči, ne izvzemši niti nedelje. Izmučen ie do skrajnosti. Zato je sam sebi dolžan, da se ob pravem času odpočije in se nekoliko razvedri, v prvi vrsti pa, da zahvali Boga za dobro letino in ga prosi blagoslova še za one pridelke, ki jih bo moral pospravljati jeseni. Dan 8. septembra (Marijin praznik) mora biti naš kmetski dan, naš praznik ! Ta praznik bomo kmetje iz vse Slovenije praznovali na našem krasnem Bledu, biseru slovenske zemlje. Ta dan naj pohiti vse na Bled, kjer bomo dopoldne pri službi božji na Blejskem otoku, na katerega gledata strmi blejski grad in nemi „Bab-ji zob". Po sv. opravilu bo tabor, konjska in vozovna dirka ter kmetska veselica z vsemi zabavami. Ta dan bodo voziii posebni vlaki s štajerskega, z Dolenjskega, iz Ljubljane in seveda tudi s Koroškega. Natančnejše podatke bomo še priobčili. Gospodarstvo« Zamenjava kolkov kronske vrednosti. Z dnem 16. junija t. I. razveljavljeni nerabljeni kolki kronske vrednosti se lahko zamenjajo brezplačno do vključno 30. septembra 1920 pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in vseh davčnih uradih izven Ljubljane proti novim kolkom dinarske vrednosti v smislu veljavnih predpisov. Dotične vloge so kolka proste. V zamenjavo prijavljeni materijal se mora oddati osebno, vpošiljanje po pošti je nedopustno. Po 30. septembru 10:0 je izključena vsaka zamenjava ali povrnitev razveljavljenih kolkov. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Železnica preko Jezerskega. O tej železnici je izšla že leta 1870 knjižica nekega konzorcija na Dunaju, v kateri je bila dokazana važnost in tudi prednost te proge nasproti oni črez Pontebo. Z gospodarskega in s strategičnega stališča je bilo dognano, da je zveza Kranj-Sinča vas za razvoj južne Avstrije neobhodno potrebna. Izdelan je bil zanjo tudi že podrobni načrt, vendar pa so se strokovnjaki tedaj izrekli, da je strmec v Kokri prevelik, zato je bila odrejena poprava načrta v Kokri. Delo te poprave se je poverilo tedaj v Ljubljani bivajočemu inženerju Pribilu, ki je potem to delo tudi izvršil. Pisec teh vrstic, tedaj še mlad tehnik, je ieta IS72 sodeloval pri teh merjenjih in navaja, da se je za zmanjšanje strmca izrabila tedaj dolinica pri Kanonirju v Kokri. Napravil se je tam velik ovinek. Skozi Jezerski vrh se je projektiral 2000 sežnjev dolg tunel in potem se je izrabila še dolina pri Obirskem pri Žel. Kapli. Tako se je dosegel dopustni strmeč. Tako popravljeni načrt se je poslal na Du- naj, a žalibog je obležal tam neizvršen. Tudi za Časa zgradbe gorenjske železnice leta 1870 in še pozneje, ko so gradili bohinjsko železnico, se je govorilo o načrtu preko Kokre, a v-plivni ljudje, kakor Švegelj, so videli pravo rešitev le v sedaj izvršeni progi in so tako pravzaprav oškodovali našo deželo. Prva naloga naše države mora sedaj biti, da uravna železnice po Sloveniji, in ena najvažnejših je izpeljava proge po Kokrski dolini, s katero bodo dobili koroški Slovenci pravo zvezo z ostalo Slovenijo. Inž F. Ž. Velikovški okraj. Važenberk.(Nemčurskadeputacija). V ».Tka deputacija, obstoječa iz 15 važen-berških nemčurjev, je romala v četrtek okrog poldneva k našemu vrlemu občinskemu gerentu pd. Plešarju v Hrenovčh pritožit se črez krivice, ki se jim godijo. Nemčurji, ali ne poznate občinskega urada ter uradnih dni in ur? Saj so nabite ni občinski pisarni v Šmarjetj. Bile s.i t-i sledeče kaoacitete: Lavre in Fortin iz y " Smarjete, Blaže in Straser iz Poroč, Breznik iz Brankovce, Rak in Kušor z Ruštata, Pirker iz Zakamna, Mlinarjev Tone iz Borovca, Kulnik, odstavljeni nadučiteij iz Žeiinj, Kajšlar iz Hrenovč, Zavit iz Št. Lenarta, modri Ehart iz Gosmi, Kranjc iz Malega St. Vida in Trno-vec iz Sopota. Pritožili so se, da se proklamacija ni povsod nabila poleg v slovenskem tudi v nemškem jeziku. Med imenovanimi sta samo dva prava Nerrca (Fortin in Pirker). Rekli so, da se bodo pritožili na antantno misijo, če se jim ti k o; ne iig; tii. No, ljubi nemčurji, če mislite, da vas bo to rešilo, nemška prokbmacija se vam lahko nabije na vsakem vašem voglu. Samo če imajo v Velikovcu zadosti teh plakatov. Kaj se je pa nadalje še godil o,to kaže pa že vso nemčursko predrznost, pa »udi neumnost. Grozili so gerentu, da bodo Nemci zmagali, potem bo moral pa on povrniti vso škodo, ki so jo imeli do sedaj in jo še imajo sedaj nemčurji. Najbrž so mislili na zaprte gostilne — bili so med njimi štirje gostilničarji — in na glohe. Dobro jih je zavrnil gerent: A tako, ali ne veste, ali niste brali v proldamaciji, da se ne sme pred glasovanjem ne groziti in ne po glasovanju -•e maščevati? Zahtevamo, da se grofice twkoj naznani in kaznuje. Pritožili so se tudi, da imajo občinski uradniki prevelike plače. Gerent jih je vprašal, kateri, pa niso znali odgovoriti. Imajo pa občinski gerent Anton Riepl — PleŠar mesečno 50 K (petdeset), občinski tajnik Žnidar-čič mesečno 100 K (edensto), oba kakor prej, občinski sluga mesečno 300 K, blagajnik pa nič. Pomisliti pa se mora, da je občina ena največjih z 2900 prebivalci in zelo razsežna. Najbrž so merili po svojem, kako bi si oni poviševali plače, če bi imeli upravo v rokah. Zahtevali so, da se z Nemci uraduje nemško tudi pismeno. Pravi Nemci se v tem oziru nimajo kaj pritoževati, nemčurji so pa gmajtni da se z njimi „piine po soveje", ker bi sicer ne razumeli. Kajne, gespodine Ehart? Najtieumnejša njihova trditev pa je Stev. 63 ..KOROŠEC", dne 13. avgusta V320. Stran 3. N < ft> N te N< rt> s it» n 5 5 S" s 3 I i I 6 kljub ki d epu ta- bila, in ta res priča o njihovi neumnosti, da so občinske doklade previsoke. Skozi 14 dni je bii proračun na vpogled za morebitni ug vor, pa nihče ni ugovarjal. Občinski sosvet, v katerega se je nalašč imenovalo tudi precej nemško mislečih sosvetntkov (med njimi Breznik), je proračun spreje', ker zavoljo draginje itak ni previsok (155% doklad) -- Višek vse modrosti te deputacije je pa to, da vsem pozivom in zagroženi rubežni, se bo pa sedaj izvršila, večina cije sploh še ni plačala občinskih doklad za leti 1918 in 1919. Ti so: Uv:e, Tonovca, Kužar, Rak, Pirker, Zavit, l<3jšlar, Blaže, Straser, Eh;:rt. Plačajte prej doklade za nazaj in potem se šele pritožujte za naprej! Br<;lci ..Korošca", ali ste že videli večje modrijane? (Op. ur. Kako so nedosledni, kaže najbolj dejstvo, da je eden od te deputacije rekel drugi dan nekemu SLovencu, da bi bil Pifšar napravil najbolje, če bi bii vzel pa'ico in iih vse skupaj nagnal.) Mohliče. Preteklo soboto so viseie tantožrci takoj kot veleizdajalca in cve- ; in ni zdravo biti nemčur, to vedo tudi teia mu je vrv. V mestnem županstvu so ti junaki, ki so se celo vojno skrivali za raznimi „kriegsliferanti" in „kriegs-leistungami", imeli na najbolj vidnem mestu obešen napis: „Gott strafe England!" Tedaj je bi! podžupan ap< tekar g. Ludvik Herbst. In danes? Danes ti ljudje s samo Nemcem prirojeno hinavščino hočejo dokazati antanthim zastopnikom najvda- Robežani. Pripominjamo, da se v dopisu nismo spodtikali nad posestnikom Plan-tevom. Opomniti pa smo hoteli njegovega sina, da naj bo vprihodnje bolj previden, kadar ga bo kak zgrevan nemčur prosil usluge, ki si je ne zasluži. Toliko v pojasnilo! Proboj pri žitari vasi. Morda mislite, da pri nas ni nič novega? Pa še koliko! Če bi hoteli vse napisati, bi nejše prijateljstvo. Ob d« .hodu antantnih j bile cele cajtnge polne. Nemčurjev imamo zastopnikov so si iz „prijateljstva" sk raj j pri nas toliko, da ne vemo, kam z njimi, polomili hrbtenice, tako nizko so se j Svinjam jih ne moremo sfutrati, ker bi ki njali. Njih vsiljivo vedenje je bilo j nam vse poginile. Mogoče bi nam Zdol-kar smešno. I čev Lukej vedel svetovati, kar* jih je Začeli so 7. njim lastnimi intrigami, j treba spraviti 1 Drugsče bomo pa vprašali z denuncijacijami proti slovenskemu j Mohorjevo mamo, ker je ta ženska men- živiju. Nas koroške Slovence hočejo osli- j da najbolj kunstna v naši republiki, kati pred antantnimi zastopniki kot j Dne 25. julija jé bil pri Zsbiatniku balkanske barbare, za kakršne imajo j pogreb. Udeležilo se ga je tudi nekaj sploh Srbe, ki so kot antantni zavezniki ! nemčurjev. Ker drugam niso imeli, so tuli občutili nemško barbarstvo. Hinavci! j se zbasali ni plot. Mislili so si, če ne Komaj so se nalepile proklamaeije an- j stojijo na slovenskih tleh, pa lahko za-tantne glasovalne komisije, so jih vse j bavljajo. Zmotili so se! Plot je tudi slo-tukaj „zastave". Narejene so bile iz na- j pomazali, slovenske razpraskali, zdaj pa j venski, zato pa ni hotel držati izdajalcev vadnih cot, zato se ni moglo dognati, j zavijajo oči in denuncirajo Slovence, j svojega naroda in se je podrl, kakšne barve predstavljajo. Na vprašanje, j češ, da so to napravili „čuši". Ker pa j Med vsemi najglasnejši je pd. Kram-kaj zastave pomenijo, nihče ni vedel j so v Piiberku že tolikokrat bili cd nem- ! pič. Rekel je, da bi še za dva tisočaka pravega odgovora. Nekateri so trdili, da j čurjev in Nemcev potrgani uradni raz- ] kron ne šel na shod v Velikovec. Vemo, pomenijo zastave, da so „Karntnerji" j glasi in drugi lepaki, je pač najboljši j da je dosti naropai lani, da je pa tako ' dokaz, da so proklamaeije pomazali in j bogat, pa nismo vedeli. Morda se mu razpraskali slovenske izvode ti zdaj an- j tanti „tako vdani" elementi. Saj jih pc- j znamo! Vse lumparije, ki jih storijo, pod- 1 tikajo Slovencem z namenom, da jih j pri antanti očrnijo. doma. Seveda pri nas so sami nemški „Karntnerii", Slovencev tukaj sploh ni. Fane pa so razobesili ravno taki liudje, ki še nemško ne znajo govoriti, še manj p3 pisati in brati. Ni čuda tedaj, da so > e celo gospodje od k< misije prijeli za glavo ter rekli, da niso našli še nikjer takšnih ljudi, ki hočejo b:ti Nemci, pa še sline cedijo po tistih cajtihl Ja, ja, Krampej — a pardon — Krampič, tistih cajtov ne bo več! Čarče. Podpisana, kujima je pož^r uničil vse imetje, se tem potom najlepše Galicija. Koncem lanskega leta je j zahvaljujeta „Zvezi žen. društev na Ko-porusil naplav občinski most čez Belo. i roškem" za velikodušni dar 5000 K. Franc in Magdalena Vedenik. Piiberk. Prak ti kan t Schvmzl ima v iekarni posebno kanclijo, kamor pelje vse one, ki se hočejo pritožiti črez „čuše" Sploh lekarna ni več lekarna, ampak re. Ntmčurii so zmagali. V to- j se je predlagalo najetje posojila, pozneje ! igitacijski lokal ,Heimatrats". Kaj bi se m. smo v Vobrah sprejeli člane j pa je občinski odbor to namero opustil [ zgodilo v coni B s tako lekarno? Ksj še nemško „marnvat" ne znajo. Ja, ja, i Vojaški pionirji so zgradili nov most, to si zapomnite vi vsi, da se vam smeii j katerega stroški so znašaii 25.690 K. Z Že ves svet! Po domače se pravi vašemu j ozirom na- revnost tukajšnjega prebival-ravnanju pljuvati v skledo, iz katere jeste, j stva je bila naša občina s tem zelo ob-Verstmden? I čutno prizadeta. V pokritje teh stroškov Vobr rek, 10. t --------- ----------r ■■■I „ ....... a — plebiscitne komisije. Nemčurjev je bilo ! ter zaprosil deželno vlado odpomoči. { mislite? Citali smo: Schwarzl, Aufnahme več ko nas. Zmagali bi bili, samo to so j Prošnja ni bila zaman. Nakazanih je bilo von Klagen gegen Personen jugosliwi-pozabili, da so imeli oni vso svojo ar- občini 12.560 K podpore. S tem se bodo ; schen Anhangs, die sich durch Piiinder- zamogli pokriti vsi stroški novozgrajenega - ung, Diebstahl, Verleumdungen und mostu, izozemši stroške zt stavbni les, j Beleidigungen gegen Deutschgesinnte za katerega pa nam je deželna vlada znižala ceno na 50%, t. j. od 13.130 K - de" 1) na 6.565 K. (Upati pa je, da dobimo j ves nakazani les brezplačno, ko bo iz- ; vedena agrarna reforma). Kaj bodo rekli 1 sedaj naši nemčurji, ki jim je zgradba ! tega mostu bila tako dobrodošla za za- j učitelja Mariniča je razkazoval tu bavlianje in hujskanje proti n*ši občinski i ček kruha in hvalil Avstrijo, kolik mado zbrano, mi pa Še le samo pred-?traže, "ker smo zvedeli prepozno, za kaj gre. Sicer je pa prav dobro, da so pustili enkrat vse svoje aufmarširat. Sešteli smo jih in smo se čudili, da jih je tako malo. Pa Še z grebinjske občine in Djekš so jih morali peštelati. Kedar bo pa glasovanje, tedaj bomo pa mi vsi aus-rukali, potem naj se pa nemčurji z Mo-r.'ki m in Leberco vred skrijejo. Pliberk. Našemu socijalistovskemu konzumu so došle iz Ljubljane Ciril-Metodove vžigalice. Te pa vodstvu tega konzuma niso bile po godu, zato je večji del p: šiljotve vrnilo. V prodajalni so te vžigalice tako zložene, da je napis 7. narodnimi barvami skrit Voditelj naše soc. dem. stranke pa je svojo prijaznost do teh vžigalic oziroma do narodnih barv na prav poseben način dokazal. O tem b<>mo še govorili. Pliberk. Ni še predolgo, ko so naši „velenemci" pozdravljali in poča-Ščali z najljubeznivejšiml priimki antantne zaveznike, n. pr.: .,G„tt strafe England! ', „Nieder mit Frankreich!", „Nieder mit dem Verrüter Katzlinacher!" Nam se je ta divja gonja, to umetno podpihovanje sovraštva in strasti gnjusilo do dna. Pa j Bog ne daj, ako se je kdo drznil to ( divjanje obsojati! Označili so ga an- ' schuldig machten. (Res „nette Zustïn- Boroveljski okraj. Kapla nt Dravi. Sin bivšega nad- (1 tu hleb-koliko ima vsega. Za agitacijo seveda že ima spu-fana Nemška Avstrija kak hlebček kruha. Kako pa ljudje tam stradajo, kaže dejstvo, da je prišlo dne 3. avgusta, to je dan, ko se bi bila imela odpreti dc-markacijska črta, na črto nad 2 000 iz-gladanih in do kosti izstradanih ljudi z nahrbtniki in deloma celo z vozički, da bi šli fehtat iz Nemške Avstrije v Jugoslavijo? To nam povejte! Sicer pa naj gre Mariničev sin tja! Oče njegov je _____,____________ . že čez leto dni tam. Družina pa spada ni po volji, da smo pod Jugoslavijo, ; vendar tja, kjer je oče. Seb"j naj pa ker ne more več odirati kmetov, kakor * vzame tudi družini Gabron in Mack, ka-nekda«. in kakor jih odirajo njegovi ; teri spadata ravno tako tja. Posebno bi „bratci" v Nemški Avstriji, kjer še vedno \ priporočali Pavli Mack, ki imenuje našo pojejo rekvizicije in „Viehverwertunga" : državo z zaničevanjem „das goldene svojo žalostno pesem. ■ Jugoslavien" (zlata Jugoslavija), da p - Robež. Zadnji dopis iz Robeža je : skusi živeti tam v Nemški Avstriji, po-povzročil nemalo razburjenje pri priza- sebno še tako brez dela, kakor dela to detih, a žal tudi pri neprizadetih. Ni lepo tu pri nas! Prej je dejala, da čaka na upravi? Zlasti se je v tem oziru odlikoval neki — nam vsem dobro znani -- nem-škutarski hujskač iz Vilštanja. Na yso moč se ie truuil ta možakar, kako bi mogel našo občinsko upravo očrniti in oblatiti, s tem p i se je seveda le smešil. Nismo še pozabili, kako si je ta inožej kot član zloglasne „Viehverwertunge" p-.lnil na račun našega kmeta svoje nenasitne „haržete", ko je rajna Avstrija pošiljala nas druge na fronto — gladovat in umirat. Seveda temu možeju nikakor Stran 4. KOROŠEC", dne 13. avgusta 1920. Stev. 63. popravo mostu čez Dravo, da se bo mogla peljati. M^st je davno popravljen; hajd na noge! Žena spada vendar tja, kjer je m ž! Menda ti lačenbergerska Nemška Avstrija vendar nič ne diši? Če pa uživaš z otroki vred dobrote Jugoslavije in iztihotapijaš vrh tega še živež za moža in druge, bi imela imeti vsaj toliko manire, da bi Jugoslavije, ki te je rodila in te redi, ne zasmehovala! Kapia na Dravi. V nedeljo, 1. avg. so napadli v sosednji gostilni nemčurji iz Kaple in okolice (posebno pa iz Svetne vasi) brez vsakega povoda tri mirne Slovence ter so iste na surov način prete-pavali in je močno poškodovali. Slučaj je nanese!, da so prišli orožniki ravno pred vežo neke hiše, v kateri se je nem-čur snm hvalil, kako so pretepavali Slovence. Pravil je, da so jih pretepavali le zato, ker so Slovenci in ker so mislili, da bo odprta naslednjega dne že demar-kacijska črta. To je omenjeni nemčur tudi pozneje izpovedal ter izpoved tudi z lastnim podpisom potrdil. Ravno tako so izpovedali drugi storilci, da so pretepli zgoraj omenjene 3 Slovence le zato, ker so mislili, da pridejo Nemci. In za take zverine se zavzema antantna komisija! Nemci se tudi Jivaiijo, da imajo že pripravljeno orožje in celo katione, da bodo. napadli Slovence. Kaj poreče k temu plebiscitna komisija? Dnevne vesti. Ker je med nami nekaj zajcev, ki se razburjajo, ker je jugoslovanska delegacija v Celovcu do preklica dovolila nekaj olajšav glede prestopa dvinarkacljske črte, botno v prihodnji številki pojasnili, kaj je pravzaprav z deinarkacijsko črto. Velikovec. V nedeljo, dne 29. t. m. ob 9. dop. bo se vršil v Veliki;vcu v N «r. domu shod invalidov. Spored: 1. otvoritev shoda, 2 pomen organizacije, ' 3 gmotno stanje invalidov, 4. volitev odbora, 5. raznoterosti. Govornik: g. Roš iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor. Pliberk. V nedeljo, 29. avgusta 1.1. je v Nar. domu občni zbor kmetijske podružnice. Začetek ob 3. popoldne. Kmetje pridite v obilnem številu! Kmetijska podružnica Pliberk. Pliberk. Dne 3. avgusta je nastal v opekarni v Skrbni vasi pri Pliberku požar, ki je uničil ves leseni del poslopja ter zraven stoječo parno žago. Skoda znaša 3,000.000 K. Šolska vest. Pisarna okrajnega šolskega sveta v Velikovcu se nahaja zdaj v Ludolfijevi hiši, I. nadstropje, kjer se nahaja tudi obmejno poveljstvo. Galicija. Griža v naši občini še vedno ni pojenjala, pač pa razsaja čim-dalje hujše. Občina ie kontumacirana. Doslej je zahtevala ta bolezen že 'est žrtev. V p medelek, dne 2 t m. srn > pok' pali mbdcniča Franca Kutej in šolarko Terezijo J:?go c. Žalu/ni < ? r.-d-hin-ma izrekamo prisrčno so?a;|e! Železna kapia. G K Zrkcamig, inšpektor drž železnic v p koju je daroval šolskemu vodstvu 200 K za šolsko mladino, g. Koritnik, trgovec in hotelier v Ljubl-ani 100 K in lesna tvrdka „Sever" v Mariboru 50 K. Vsem dobrotnikom naše mladine se najsrčnejše zahvaljuje. Šolsko vodstvo. Železna Kapia. Dne 16. t. m. se bo vršil tu običajni semenj. Opozarjamo na to posebno komisijo, ki nakupuje živino za Črno goro. Velikovec. Izkaz prispevkov za sirote padlih vo.akov; nabrala in darovala šolska mladina na Vidov dan. Šole: Božji-grob K 156 —, Črna K 117-—, Djekše K 10— Dobrla vas K 115 — Galicija K 17 —, Grebinj K 25-—, Guštapj K 121-45, Jezersko K 97-—, Kotlje K 14.50. Libuče K 12*40 Mohliče K 10—, Prevalje K 100—, Pustrica K 295-60, Šmiliel pri Pliberku K 603-—, Velikovec, dekliška šola K 116-40, Velikovec, meščanska šola K 40-—, Vobre K 229-05, Skupaj K 2088 40 v Okrajni šolski svet v Veiikoycu, t. avgusta 1920. Kaki, s. r. Primešaj krmi Mastin! smislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smujo dietetično sredstvo Mastln, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni pmJmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., niag. opr. št. 28.561. A'0. VlJ Ol najhitrejše in najcenejše rt -s. O,. N U I- X/J ca .t M I^udovik Prešernova ulloo 1. Tovarniška zaloga papirja in špecijalna trgovina pisarniških potrebščin. tóf?*» artoorsha e Telefon št. ? (interurban). Mestni trg št. 141. Račun po*tn. Cek. urada SHS v Ljnbljani: 11.695. i,...............' - Ccntraia Maribor ===========-====^=== Podružnica Murska Sobota 1 sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica IzvrSuJe vse v bančno stroko Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. spadajoče posle. Blagajna je odprta od »/„ 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. «»<**»)*>. « ta<»n*orotJ«. Ilrpör««*: It. I*»««M- i v».jMtov4n