Ishaja vsak Četrtek. Cena mu J® R K na leto. (Za Nemčijo 4 K, sa Ameriko in druge tuje drŽave 0 K). — Posamezno Številke se prodajalo ■ 1' ■ po 10 vinarjev.
S prilogami:
Haš kmečki dom. Društvenik, Haša gospodinja
Spisi in dopisi se po&iljajo : UredniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in« serati pas UpravniStvu »Domoljuba". —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —-
Štev. 46.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1912.
Usmiljenka v Carigradu.
V svetovno znamenitem pariškem listu »Matin« (Jutro) dne 5. novembra fitam tole poročilo. Listov dopisnik Štefan Lflzan v Carigradu piše:
»Obiskal sem turške ranjence v lični francoski bolnišnici v Peri (predmestju Carigrada). Polna je ubogih žrtev. ki skrbi zanje pod vodstvom znamenitega pariškega zdravnika francoska plemenitost. V sobi za častnike sem vprašal ranjence: »Ali bi šli iznova na vojno?«
Odgovoril so mi: »Takoj, zato da si- maščujemo.«
Bolnikom strežejo francoske usmi-Ijenke. Vprašal sem vojake: »Kakšna je postrežba?«
Vsi vprek mi zakličejo: »Prisrčno smo hvaležni sestram; preljubeznivo nam strežejo.«
Eden izmed njih, surovega lica, divjega pogleda, ki se mi je zdelo, da je nekako voditelj vseh, pa pristavi:
»Ne oče, ne mati bi ne mogla bolje skrbeti za nas.« V njegovem surovem obrazu se je pri teh besedah pokazalo nekaj ljubke milobe in oko mu je za-žarelo v vdani hvaležnosti. Sestra je ravno stopila k njemu, da ga preobveže. Zanimal me je ta mož. Stopim k njemu in ga vprašam:
»Kje ste doma?«
»Iz Antale,« mi odvrne.
Zgomazelo mi je po vsem telesu in stresel sem se, ko sem začul to besedo. Antala! tam daleč v armenskih gorah de domovina tega mohamedanskega orjaka, ki ga je huda rana, pridobljena v krvavem boju, položila na bolniško postelj, in ki še zdaj kaže, da je moralo Wti strašno, priti njemu v roke. Par let de, kar so se tam v divji krvoločnosti dvignili mohamedanci proti kristja-
nom in jih brezsrčno, kruto v ogromnem številu poklali. Tudi sestri ni bilo neznano to ime. V mirni vdanosti, ki je pa vendar kazala, da ji trepeče srce ob tem imenu, mi je zašepnila v domačem jeziku:
»Vem za Antalo. Ob zadnji moriji so tam zaklali eno naših sester, ki je tam delovala.«
V meni je vrelo. Sestra se je pa premagala tako, da ni bilo zaslediti v nji nobenega vznemirjenja več, ko se sklone k ranjencu in ga ljubeznivo povija, kakor mati svojega otroka. Veliki mo-lek se zadeva ob železni rob pri postelji; nežna belina njenega robca na prsih in na glavi čudovito blažilno odseva. Razumel sem, zakaj. Na križu, pri moleku visi Odrešenik, ki v ves svet objemajoči ljubezni prostira svoje roke.« Tako slove dopis.
Veliko junaštev je videla sedanja krvava igra na Balkanu. Šli so fantje in možje brez strahu med strašno točo, ki so v nji kroglje in šrapnele sipale bledo smrt na vse strani. Matere in žene so jih pošiljale, naj gredo rešit križu čast in izvojevat s svojo krvjo svobodo nesrečnim, od Turka zasužnjenim bratom. Bilo je junakov, ki so stali kot hrast na gori in gledali smrti oko v oko, ki so pozabili nase in na vse zavoljo ene velike misli, da osvobode za vedno svojo domovino.
Ni ga pa večjega junaštva, kakor je junaštvo usmiljene sestre, ki v ma-terni ljubezni streže svojemu sovražniku. Krščanska kri se je držala divjega Armenca, ki je samo iz sovraštva do djavra šel na boj, ki je gotovo v surovem, krutem klanju tudi v svoji domovini besnel proti njemu. Usmiljenka ne misli na to; krščanska ljubezen meče pozabo na vse, kar je bilo, odpušča vse, kar se je zgodilo in vidi pred seboj samo bližnjega, človeka, ki trpi
in ki je potreben pomoči. Na vojsko bi radi turški vojaki nazaj samo zato, da se maščujejo. Usmiljenka ne pozna maščevanja, v službi križanega Zveli-čarja se žrtvuje in streže kakor pokorna dekla sovražniku.
Velika je moč orožja in občudovanja vreden je venec, ki se ž njim venča čelo zmagovalcu, ko vrže ob tla orjaškega nasprotnika. Zgodovina, ki je svet ne pozabi, se piše s prelito krvjo na bojnem polju. Novi časi se vzdigajo, ki jim bajonet in sablja šiloma stro zapahe. Države izginjajo in nastajajo, meje na zemljevidih se v par dneh v silovitih potezah prestavijo, toda moč ljubezni je večja in venec, ki ga nosi požrtvovalno odpuščanje, je brez primere lepši in trajnejši, dasi ga svet ne vidi in nc vpošteva.
Za zmagovalcem zijajo grobovi in zemlja joka krvave solze; dim se vali v njegovem spremstvu iz prej cvetočih človeških bivališč in bleda groza se plazi po razvalinah, ki jih pušča za seboj vojni vihar.
Ali bo kdaj konec tem strašnim nevihtam, ki pretresajo zemljo, odkar na nji prebiva človeški rod? Ali se ustavijo kdaj curki krvi, ki jim človeška roka z vedno bolj umetno izdelanim, vedno strašnejšim orožjem v bratskem telesu odpira grozno pot? Usmiljenka nam pove, kdaj in kje. Kristova ljubezen, ki je izkrvavela za človeštvo, celi rane, jemlje orožju njegovo ost, brati narode, osrečuje svet, blažeč vse, kar je nasprotnega, odpuščajoč vsem, troseč božji mir v nemirna človeška srca.
Veselimo sc bratskih zmag. Ni pa najmanjše naše veselje nad tem, da je naš rod pregnal polumesec, znamenje sovraštva in osvete iz Evrope in postavil v čast zopet križ, ki na njem stega Odrešenik svoje roke, blagoslavjajoč
zemlje in njen človeški rod, odjemajoč njen greh in objemajoč nebesa in svet v večni ljubezni. Ni moglo priti do miru v Evropi, dokler je v nji gospodoval Turek. Glavna ovira je premagana. Zdaj si moremo misliti čas, da krščanska Evropa olajša neznosni vojni jarem in da njeni narodi v miru zatek-mujejo med seboj. Krščanska misel je rodila junaška dejanja na balkanskem polotoku. Bog daj, da krščanska misel prekvasi tudi vse kasnejše delovanje nove mogočne države, ki sc ustanavlja na razvalinah turške silovitosti! Naj 5e uresniči naše upanje, da duh usmiljene sestre zaveje v nji in po nji odpre pota evropskemu miru in ž njim zvezanemu naprednemu delu v čast križu in v blagor narodom, ki jih druži krščanska omika.
Vojna na Balkanu,
Podrobnosti iz odločilne bitke. Nove zmage Bulgarov. Pred Carigradom.
Opis bitke. Bojno polje. Razdelitev turške armade.
Sedaj, ko vidimo posledice bitke pri Liile Burgasu, ko stoje Bulgari že pred Carigradom in morda že v nekaj dneh za-tade na kupolo najlepše cerkve na svetu — sedaj mošeje Aja Sofija — namestu polu-tneseca zopet križ, sedaj šele vidimo pomen tega krvavega boja. Natančnega popi-sa cele bitke se še ne da podati, ker so poročila preredka in včasih nejasna, vendar si grozoto boja lahko predstavljamo iz dosedaj došlih poročil. Lep opis bojev je podal neki angleški časnikar, ki je bil na turški strani vedno v bližini bojišča.
Bojno polje je bila planjava z malimi dolinami, v katerih so vasice skrite. Razgled je bil z višjih hribov čez celo bojno polje. Turki so imeli v boju štiri armadne ibore, ki jim je poveljeval Abaulah paša. [V toliko so bila doslej poročila netočna, da so govorila o poveljniku Nazim paši, ki pa je le vrhovni poveljnik cele turške armade.) Na južni slrani pri Liile Burgasu je stal četrti armadni zbor pod Abouk pašo, od tu proti severovzhodu je stal prvi armadni zbor pod poveljstvom Javir paše. Se bolj severno proti Bunar-Hissarju je bil drugi vojni zbor pod Ševket-Torgut pašo. Skrajno desno turško krilo so tvorile čete tretjega armadnega zbora pod Muktar pašo, ki se je bojeval pri Vizi.
Razvoj bitke. Liile Burgas pade. Prvi dan.
Boji so se začeli že 28. oktobra, postajali so vedno hujši in dosegli 30. oktobra vrhunec. Na najjužnejši točki so se vršili boji v prvi vrsti za Liile Burgas, ker je z zavzetjem tega kraja bila pretrgana zveza Odrina z drugimi turškimi četami. Po hudih bojih so se približali Bulgari mestu in ga obkolili v polkrogu. Prodirali so na odprtem in imeli velike izgube, ki jim jih je prizadejala turška vojska, katera je imela dobre pozicije nad mestom, Toda naen-
krat zagrme bolgarski topovi in napravijo zmedo med Turki. Po daljšem artilerijskem boju napade turške postojanke pehota in jih zavzame. Ko so se Turki začeli umikati, zavzeli so Bulgari v teku mesto. — Turki so poizkusili proti večeru vzeti mesto nazaj, pa se jim ni posrečilo.
Med tem se je vršil na celi črti strašen boj. Bulgari so povsod napadali z največjo silo in precejšnjim uspehom. Najbolj se jim je branil drugi zbor turške armade. Potisnili so Turki Bulgare na tem mestu celo malo nazaj. A proti večeru so vrgli Bulgari vendar drugi zbor nazaj.
Drugi dan. Napadi drugega zbora. Muktar-paša. Poraz.
Drugi dan so se začeli boji šele krog osme ure zjutraj. Takrat so začeli Bulgari z bombardiranjem na celi črti. Turški topovi so slabo odgovarjali. Padali so Turki na ducate, a umaknili se niso. Abdulah-paša je imel celo upanje, da doseže uspehe, ko dojde na bojišče Muktar-paša s tretjim vojnim zborom, ki je stal na skrajnem turškem desnem krilu. V tem je drugi armadni zbor z vso silo napadel bulgarsko središče, ki je ostalo v defenzivi, Toda Turki so bili kljub svojemu drznemu napadu grozno tepeni. Bulgarski topovi in mitraljeze (neke vrste brzostrelni topovi) ter streli iz pušk so uničili polovico napadalcev, ki so sc skrivali v visoki travi. Turške baterije, ki so napadale Bulgare, so ti prisili takoj, da so umolknile, ker so jim pobili vse moštvo.
Med tem so Bulgari pritiskali z vso silo na turško levo krilo in ga vrgli daleč nazaj, tako da so grozili z obkoljenjem turške armade. Vendar je imel turški poveljnik še eno upanje. Okrog 2. ure popoldne je prišel na bojišče Muktar-paša s tretjim armadnim zborom. Napadel je Bulgare z veliko močjo in njegovo topništvo je kar želo Bulgare, a nazadnje so ga ti vendar zapodili nazaj.
Tu je še enkrat, zadnjikrat poizkusil Abdulah-paša z napadom. Vrgel je vse preostale čete v boj, ki je bil strašen. Bulgari so namreč s svojimi topovi kar obsuli Turke, ki so se kmalu spustili v divji beg.
Abdulah-paša — lačen. Turki brez jedi in streljiva. Ranjenci.
Isti angleški časnikar, ki je opisoval bitko s turškega stališča, piše tudi o vzrokih poraza. Glavno jc to, da Turki niso bili na vojno prav nič pripravljeni. Misliti si niso mogli, da bi jih kristjani teh malih balkanskih držav res napadli. Zato niso preskrbeli ne za zadosti streljiva, ne za hrano in ne za ranjence. Turški topovi so morali često prenehati s streljanjem, ker niso imeli streljiva. Vojaki v ti bitki mnogi niso dobili po dva dni ničesar v usta. Ni čuda, da so potem omagali. Da, celo sam poveljnik Abdulah-paša ni cel dan zavžil drugega, nego kosec kruha. Iz tega se vidi, kako se je moralo goditi šele vojakom. — Tudi za ranjence ni bilo prav nič preskrbljeno. Kjer je padel, tam je umrl, če ga niso prej našli Bulgari.
Bolgarski plen. Turški beg.
Bulgari so zaplenili 42 brzostrelnih topov, vse zastave, 150 železniških voz z ži-
vili in streljivom in več skladišč za živila, Turkov so vjeli 2800. Padlo je v boju 40.000 Turkov in 15.000 Bulgarov mrtvih in ranjenih.
Beg turške armade opisuje neki časnikar tako-le: Strašno trpljenje ponoči in podnevi je turško armado zmanjšalo. Pot, po kateri beže Turki, je posejana z mrtvimi in z vojaki, ki umirajo. Za turško armado se zbirajo jate vran, ki kriče in čakajo, da se zgrudi na tla kak smrtnotrudni vojak. Smrad mrličev je privabil volkovom podobne pse, katerih divje lajanje je ponoči nekaj strašnega. Na cesti se vidijo oglodana trupla konj. Vojaki, ki jim odpadajo podplati, marširajo bosi v strašnem trpljenju. Strašno je, kaj je doživel v tistih dneh turški vojak. Stradal je, doživel strašne poraze in gledal smrti v obraz. Več dni ni ničesar jedel. Ko ni mogel več mar-širati, se je vlegel na tla in umrl. Neki drugi opisuje, kako so turški lačni vojaki strgrli z drevja vse listje, kopali koreninice, da so se vsaj malo nasitili.
Bolgarski napadi. Tajnosti.
Vsi vojni poročevalci so edini v tem, da kaj enakega, kakor je bulgarski napr.d na sovražnika, vojna zgodovina še ni videla. V bližini 400 korakov se vzdignejo celi polki, ne marajo za ogenj in kakor val se vržejo na sovražnika in ga podero. Bulgarska pehota izvršuje dejansko svoje geslo: »Na nož«. Povsod uniči Turke konico z bajoneti. Druga posebnost v tej vojski je, da bulgarski generalni štab varuje najstrožjo tajnost, tako da na mah vstanejo poveljniki in čete, o katerih človek misli, da se bore na zahodnem bojšču, a jih imajo na razpolago na vzhodu. Nekaj krasnega ie dalje poizvedovalna služba Bulgarov in njih obkolilni manevri. Na neko pozicijo pri Liile-Burgasu so vojaki peljali topove kakor na vajah. Tako so poznali vse razmere. Turki so bili seve presenečeni.
Bulgarski Napoleon.
Vse dosedanje velike zmage imajo Bulgari zahvaliti izvrstnemu poveljniku vzhodne armade generalu Dimitrijev-u, ki ga Bulgari imenujejo svojega Napoleona ter ga primerjajo slavnemu francoskemu vojskovodju in cesarju, pred katerim se je tresla vsa Evropa. Posebna njegova lastnost je izredna hitrost, s katero izvrši, kar vidi za potrebno. Dimitrijev je služil 10 let v ruski armadi.
Kakšen je bulgarski vojak. Skrivnosti« Kakor Japonci.
Za svoje uspehe se imajo Bulgari zahvaliti poleg izvrstnih poveljnikov tudi svojim izbornim vojakom. Poleg tega, da je navajen na strogo pokorščino, je vendar bulgarski vojak samostojen in neizmerno vztrajen. Posebno se odlikujejo v tem hribovski polki, ki se bore, kakor da bi utrujenosti, spanja, lakote in žeje sploh ne poznali. Bulgarski vojak ima nekaj neverjetnega v svoji duši, nekaj strašnega v svoii volji, on ne pozna umikanja, ampak gre naprej, dokler ne zmaga, in naj bo žrtev še tako velika. Šele po dokončani vojni izvemo za žaloigre, ki so se vršile okoli Lo-zengrada, a tudi bitka pri Liile-Burgasu je ovita, kolikor se tiče Bulgarov, v najglobo-
Uejšo skrivnost, Podobna je ta vojna nekako japonski, ki se je tudi vršila nekako skrivnostno. V glavnem bulgarskem mestu Sofiji se ve le toliko, da Bulgari zmagujejo, a nihče ne ve, kako so razvrščene bulgar-ske čete. Če hočejo v Sofiji izvedeti o bojišču kaj novic, jih listi posnamejo po tujem časopisju. Krasno se vojskujejo res ti Bulgari in dajejo celemu svetu zgled, kako je voditi vojno. Nad 100 časnikarjev, ki se nahajajo v glavnem taboru, ne vidi skoro nič in morejo še od tega le malo poročati, Bojevniki ne pišejo niti pisem svojim domačim. Ranjenci so se zavezali, da ne povedo, kako se godi tovarišem, niti kje da so bili ranjeni. Vse zato, da ne izve nihče, kako se gibljejo bulgarske čete. Resnično, občudovanja vredna je zrelost in zavest, kaj je domovina. Tak narod je res vreden lepše bodočnosti, to so res krščanski junaki, vredni, da izvojujejo zmago križa nad polumesecem.
Nove bitke in zmage. Čorlu. Turške izgube.
Ko so se Turki umaknili iz bojev pri Liile Burgasu proti Čorlu, so jih Bulgari hilro zasledovali. Vendar so se na črti
dišče in desno krilo Bulgarov je prodiralo ob železnici in napadlo Čataldžo od dveh strani.
Čataldža je zadnja kolikortoliko dobro utrjena postojanka pred Carigradom, Če imajo Bulgari te utrdbe v rokah, imajo ta-korekoč dobljeno zmago nad Carigradom, glavnim turškim mestom, ki leži kakih 30 kilometrov od Čataldže, S tem, da so Bulgari severno od Čataldže vzeli Derkos, za-pro lahko Carigradu pitno vodo in mesto prisilijo k udaji, Čataldžke utrdbe so že starejše in jih bodo Turki težko ubranili, če pomislimo, kako divje in neustrašeno Bulgari napadajo. Nekatera poročila trdijo, da so Bulgari res že zavzeli Čataldžo.
Bulgari v drugih bojih.
Odrin. Obleganje. Izpadi. Aeroplani.
Odrin je postal vsled uspehov bulgarske armade pri Liile Burgasu brez večjega pomena. Udati se bo moral prej ali slej, mudi se pa to Bulgarom prav nič. Car Ferdinand je vprašal vrhovnega poveljnika vse armade, generala Savova, v koliko dneh pade Odrin. Ta pa odgovori: »Veličanstvo, Odrin je lahko vaš v dveh dneh, toda po-
Pogled na Čataldžo.
Čorlu—Istrandža zopet postavili Bulgarom v bran, in sicer z veliko odločnostjo. Bitka je zavita še vedno v nejasno meglo. Iz poročil se ne da napraviti slike celega boja. Zdi se, da je bila ta bitka le bolj nadaljevanje prejšnje pri Liile Burgasu. Po nekih poročilih so se Turki tako divje branili, da so morali Bulgari osemkrat napasti, predno so pregnali Turke iz njihovih pozicij. Razume se, da so stali ti napadi na tisoče življenj, Turki leže na kupe, padlo jih je do 40.000. Bulgari so jih do 2000 vjeli in osvojili 60 topov.
Bitka pri Čataldži. Bulgarsko prodiranje. Utrdbe.
Boji pri Čorlu so se komaj nehali, že so se začeli novi pri Čataldži, Bulgari namreč korak za korakom slede Turkom in pritiskajo na nje zlasti od severa. Jasne slike teh poslednjih bojev se ne da napraviti, ker Bulgari, kakor že omenjeno, ne puste poročati. Kolikor se da videti, so Bulgari tako prodirali: Levo krilo je od Stranje prodrlo do jezera Derkos in vrglo Turke na vzhodno stran jezera, samO pa udarilo proti jugu na čataldžke utrdbe, Sre-
tem morate računati na to, da postane 50.000 mož nesposobnih za boj.« Sedaj je za Odrin škoda velikih žrtev. Vrši se redno obleganje. Veliko vlogo igra pred vsem topništvo in pa — aeroplani, letalni stroji, ki mečejo bombe na utrdbe,
Turki so že večkrat poizkusili razbiti obroč, ki so ga Bulgari napravili okrog Odrina, pa vselej zastonj. Enkrat je skupaj 20 bataljonov skušalo razbiti bulgar-ski obroč. Bulgarske straže so to hitro opazile in vnel se je strašen boj. Bulgari so pobili mnogo Turkov, drugi so morali bezati nazaj v mesto. Splošno se opaža, da lurki s svojimi topovi slabo streljajo.
Turki se maščujejo.
Ko so se morali Turki umakniti v Odrin, so vasi v okolici vse požgali in se znosili nad nedolžnimi prebivalci. V neki vasi so mučili in umorili 78 starcev, 10 mladih žena so nataknili na kole, 27 moz so z bajoneti do smrti mučili in usmrtili so celo otročiče v starosti do enega leta. Sploh je vse turško umikanje sama grozota. Kamor stopijo, vse pobijejo, naj bo otrok ali starec.
ženska ali mož. Desetletja se bo poznalo, kod so divjali Turčini. Razume se, da prebivalstvo beži pred Turki, kamor le more.
Kavalerijski boj pri Odrinu,
Štiri eskadrone močna konjenica Turkov pri Odrinu je dobila ukaz, da izpade in vidi, kje je sovražnik. Izpad se je posrečil, kar zagledajo Turki pred seboj bolgarski eskadron, ki je neustrašeno jezdil proti njim, Turki so dali ukaz k napadu ia mislili, da bodo Bulgari bežali, a ti jezdijo mirno naprej. Ko pa pridejo do Turkov, se naenkrat razdele v dve vrsti in v sredi se pokažejo strojne puške, ki so neusmiljeno požele Turke, kar jih ni konjenica posekala.
Bulgari v Makedoniji, Nevrokop. Kanti,
Bulgari so zasedli 1. oktobra Nevrokop in železnico južno od mesta; s tem so zaprli zapadnim turškim četam pot proti Odrinu in k glavni armadi, Ravnokar so zavzeli Kanti ter se bližajo pristanišču Ka-vala in Dedeagač, ki leži ob Egejskem morju.
i;.
Makedonski prostovoljci.
V Buigariji je živelo dozdaj do četrt milijona Makedoncev, Ti so večinoma trgovci in rokodelci. Poleg svojega posla pa so se pa vedno bavili s politiko, to je z vprašanjem, kako rešiti svojo domovino Makedonijo turškega jarma. Vzdržavali so v ta namen največ iz svojih sredstev čete vstašev, ki so neprestano vznemirjale Turke, Sedaj pa, ko so Bulgari začeli vojno proti Turku za svobodo bulgarskih Makedoncev, tudi niso hoteli ti sami ostati. Priglasili so se kot prostovoljci, Vežbali so jih bulgarski častniki in so sedaj že odšli na bojišče. — Zanimivo je, da so jih oborožili s puškami, ki so jih vzeli že v teh bojih Turkom. Toraj bodo res pobijali Turke z lastnim njihovim orožjem.
Vjeti in ranjeni Turki.
Turški vjelniki in ranjeni imajo sedaj najboljše mnenje o Bulgarih. Bili so namreč vsi dobro sprejeti v vojašnicah in bolnišnicah. Z ranjenimi Turki se postopa rav-notako, kakor z domačini ali s srbskimi ranjenci. Imajo posebno sobo in zdravnika, hrano tečno in po predpisih svoje vere, Vjeti Turki so bili doslej v vojašnicah, sedaj pa jih hočejo porabiti za delo. Vjete kristjane, ki so morali služiti v turški vojski, izpuste na prosto.
Usodna sablja.
Malo pred bitko pri Lozengradu po* slal je sultan sinu Muktar-paše, divizijske-mu poveljniku, krasno sabljo polno dija-mantov s sledečim pismom; »Pošiljam ti ta majhen spomin, o katerem upam, da ti bo sledil v vseh zmagah, na kar se mi zahvahS v Sofiji, potem pa izgine to mesto z zemeljskega površja in bodo razkropljeni sovražni narodi.« - Sabljo in pismo so ugrabili Bulgari z vso prtljago Muktarjevo v oficirskem klubu v Lozengradu. Sablja pride re. v Sofijo, a v vlast carja Ferdinanda, ki jo obdrži v spomin na vojno. Zahvale pa sultan najbrže ne bo prejel,
5l
Kolike so bulgarske izgube?
Izgube na mrtvih in ranjenih so na obeh straneh v tej vojni silno velike. Bul-gari namreč napadajo s silno hrabrostjo in zmagujejo z velikimi žrtvami, ker se Turki vsaj od začetka vselej drže zelo hrabro. Po nekem poročilu imajo Bulgari doslej 30 tisoč mrtvih in ranjenih, pa jih je v resnici najbrž še več. Samo v Sofiji leži 10.000 ranjencev, ki so večinoma lažje ranjeni,
V Carigradu.
Turki se boje svoje armade, Velevlasti.
Sveta vojna.
Turška armada, ki jo pode Bulgari proti Carigradu, prizadeva velike skrbi turški vladi. Boje se namreč, da se vržejo sestradani in podivjani vojaki na mesto in ga oropajo. Tudi upora proti vladi je pričakovati. Zlasti se je bati, da ne bi začeli klati kristjanov in tujcev, kar bi prisililo velevlasti,
in so že več kristjanov umorili. Zadnje vesti trdijo celo, da se je začelo večje klanje kristjanov. Ker se mohamedanci boje, da ne bi na kupolo svete Modrosti (Aja ali Hagija Sofija je grško), ki je bila nekdaj krščanska cerkev in so jo Turki spremenili v mošejo, zasadili Bulgari zopet svetega križa, so sklenili Kurdi, kakor trdijo poročila, da to imenitno stavbo zažgo, ko se prikažejo Bulgari.
Sultan in njegov dvor.
Sultanu menda precej časa niso sporočili pravega položaja. Generali so ga tolažili z izmišljenimi brzojavkami o zmagi. Ko je zvedel resnico o bitki pri Liile Bur-gasu, je jokal. Od začetka vojne je molil 2e štirikrat na Mohamedovem plašču, kar stori turški sultan le v najvažnejših trenotkih. Za njegov beg iz Evrope v Azijo je že vse pripravljeno. Prepeljali bodo vse dragocenosti in vladne stvari v Bruso v Mali Aziji.
ništva ne morejo osvojiti Skadra. General Jankovič prodira od Prizrena dalje proti Jadranskemu morju, kjer želi Srbija zasesti pristanišči Sv. Ivan Medua in Diač. Glavna armada generala Bojoviča, pri kateri je prestolonaslednik, hiti deloma v So. lun, deloma pa v Bitolj.
Dve bitki.
One srbske čete, ki hite proti Bilolju, so zadele pri Prilepu na precejšen odpor. Tu so zavzeli Turki in Albanci silno ugodno stališče. Imeli so še precej artiljerije in 20 bataljonov pehote. Srbi se jih niso ustrašili. Če tudi ni moglo srbsko topništvo poseči veliko v boj, je vendar pehota sama vrgla po hudem boja Turke in v:cla njihove pozicije, drugi dan pa še tudi mesto Pri-lep. To mesto je za Srbe važno iz narodnih pesmi. Po narodnih legendah in pesirih se je tu rodil največji srbski junak kraljevič Marko. — Na drug odpor so zadele čete na poti proti Solunu. Tu so se Turki postavili v bran pri Demir Kapu, severno od Soluna. Odpor Turkov je bil precej hud, vendar so jih Srbi končno tako zdelali, da so bežali v največjem neredu.
Srbi in Albanci.
Srbska vojska je imela morda hujše boje z Albanci kakor :>. redno turško armado. Vsaj več težav prizadeva tak boj, ker se ne ve, kje tiči kaka prevara. Albanci lo namreč silni sovražniki Srbov. Srbi so v stari Srbiji, ki je bila pod Turki, več trpeli od Albancev kakor od Turkov. Za sedanjo vojno so Albanci prisegli v pogajanjih s Srbi, da ne bodo pomagali Turkom. Toda komaj so se začeli boji, so bili Albanci /e v prvih vrstah proti Srbom. Ti pa so jrn nato njih verolomnost tudi krvavo plačali. S svojim izdajstvom so pripravili Srbe co tega, da niso poznali do Albancev nobenega usmiljenja. Tisoči in tisoči so padli pod srbskim orožjem. Neki Arnavt (tako sc tudi imenujejo Albanci), je r&kel: »če smo mi Srbe 500 let brez usmiljenja klali, sle se vi Srbi za vse to maščevali. Več ste vi v petih dneh sedaj pobili Arnavtov, kakor snici mi Srbov od Kosova (lela 1389),.< — Srbi so Arnavtom sedaj odvzeli vre orožje, tako da so kristjani po 500 letih zopet varni svojega življenja,
V Srbiji.
Domoljuben trgovcc.
Ko je takovski pešpolk št. 10 odhajal na mejo, je bogati trgovec v Čačku Nikolič stopil pred poveljnika in ga prosil, da mu naznani, če je kak vojak brez denarnih' sredstev odšel na bojišče. Od 500 vojakov se jih je nato zglasilo samo 75. Nikolič je za vsakega dal po 10 kron.
Ranjenci.
Mesto Belgrad je polno bolnišnic in ranjencev. Z bojišč je dosedaj prinesenih 2000 ranjencev. Večina je lahko ranjenih, ker so težko ranjene obdržali po bolnišnicah blizu meje, Vse šole so preurejene v bolnišnice, prostovoljno bolniško strežbo vrše najuglednejše belgrajske gospe. Mnogi meščani prispevajo velike vsote za ranjence. Belgrajčan'Sporič je v svoji hiši na lastne stroške uredil bolnišnico s 50 posteljami za
Ilriickiosk.
Hamidije mošeja.
Visoka porta.
Turški parlam nt.
SLIKE IZ CARIGRADA.
Aja Sofija.
da nastopijo tudi one proti Turčiji. Da je resna nevarnost, da se začne klanje kristjanov, kaže dejstvo, da so vse velevlasti, tudi Avstrija, poslale po več svojih bojnih ladij v Carigrad, da branijo svoje podanike, V slučaju, da bi Turki oziroma turški vojaki začeli klati kristjane, bi te vojne ladje lahko s topovi razbile turški del mesta ali pa izkrcale proti druhali svoje vojaštvo, — Poslaniki tujih držav so že pozvali svoje varovance, naj odpotuje, kdor se boji nevarnosti.
Turški duhovniki, uleme, razglašajo sveto vojsko, Naglašajo, da je v nevarnosti vrhovno poglavarstvo mohantedancev, kali-fat, in da mora vero braniti vsak pravoveren mohamedanec. S tem hočejo ohrabriti turško vojsko in vzpodbuditi vse Turke k obrambi Carigrada.
Kurdi. Hagija SoJija.
Posebno nevarni so kristjanom Kurdi, mohamedansko ljudstvo, ki silno sovraži kristjane. Ti že hodijo grozeče po mestu
Srbi. Prodiranje. Nove jsrnage.
Razdelitev srbske armade. Nove potrebe in nameni.
Po bitki pri Kumanovu so bili Turki brez vsake moči, Njihova armada se je razbila. Nekaj jo je bežalo proti Bitolju, nekaj proti Solunu, nekaj pa proti Debarju. Z osvojitvijo Skoplja in Velesa so Srbi izvršili glavni del svoje naloge. Sedaj hočejo deželo v prvi vrsti umiriti in Albance in zadnje turške čete razorožiti. Zato se je tu-di armada sedaj zopet razdelila. Za uničenje turških oddelkov namreč ni treba tolikih čet. Pokazalo se je, da so Turki vso svojo silo vrgli proti Bulgarom in da bo tam glavna in končna odločitev, zato so sedaj Srbi poslali tisti del svoje armade, ki je bil združen z Bolgari, na vzhodno bojišče, Tej armadi poveljuje general Stepa-novič, ki je menda že prišel preko Sot.je pred Odrin, Zahodni del armade pod poveljstvom generala Živkoviča hiti na pomoč Črnogorcem, ki radi pomanjkanja top-
ranjence, ki jih bo tudi vzdrževal na svoje stroške, dokler ne ozdravijo. Arhitekt An-ionovič je celo svojo hišo odstopil za bolnišnico.	_ ^
Črnogorci.
Zakaj Skader še ni padel?
Črnogorci so slavno vrgli povsod Turke nazaj, izkazali so se povsod kot velike :unake, a pred Skadrom so se ustavili. Zakaj? Glavni vzrok, da ne morejo zavzeti Jaraboša in Skadra, je ta, da nimajo armade tako izurjene, kakor druge države. Zlasti jim manjka topov. Na turški strani pa so nasprotno preskrbljeni kar najbolje s topovi. Drug vzrok je pa ta, da si Črnogorci niso zadosti ogledali pred vojno krajev in utrdb, ki jih imajo vzeti. Špijonaža, vohunstvo se jim je zdelo sramotno, a sedaj ta nedostatek plačujejo s svojim življenjem. Skader se seve ne bo mogel dolgo držati, posebno če pridejo Srbi s svojimi topovi na pomoč.
ker bodo pri Bitolju Turke itak Srbi ugnali, pa tudi grškim četam so brž poslali ojačenj.
Solun v rokah zaveznikov.
Srbska in grška armada sta hiteli proti Solunu. Ker imajo Grki bližje in tudi niso zadeli na bogve kake ovire, so prvi pri-marširali pred mesto, ki se jim je 8. okt, udalo. V Atenah, glavnem grškem mestu, je nastalo veliko navdušenje ob zavzetju Soluna, ker mislijo Grki, da bo njim ostal.
Kako mislijo zavezniki deliti osvojene dežele?
Kakor znano, začela je boj balkanska zveza Bulgarov, Srbov, Grkov in Črnogorcev, ko so se prej dobro dogovorili, kako si razdele plen. Nekaj od tega se je zvedelo v javnost. Razume se, da največ dobe Bulgari, ker največ store in pa ker imajo v dosedanji Turčiji največ rojakov. Meje med Srbi in Bulgari bi bile od Kustendila

Solun.
Drugi uspehi.
Vukotičeva severna armada, ki je zavzela Peč, se je združila s Srbi, z armado Živkoviča. Zavzela je skupno s to albansko mesto Djakovo. Sedaj hiti proti Skadru. Južna armada je med boji za Skader osvojila tudi del obrežja: Leš in Sv. Ivan Medua.
Krki. Solun padel.
Grki pri Janini. Preveza.
Grška armada je dosegla nov uspeh pri Janini. Grški prestolonaslednik poroča o tem boju, da je stalo nasproti Grkom 25 tisoč Turkov, ki so imeli 30 topov. Boj je bil hud. Turki so se nazadnje razkropili. Boji so trajali tri dni. S to zmago je bda Grkom prosta pot proti Solunu. Tudi Preveza, ki leži ob Jonskem morju, se je udala Grkom. Grki so tu vjeli mnogo Turkov.
Slabo pa se godi grškim četam, ki so odposlane proti Bitolju, da tam skupno s Srbi uničijo ostanke Zeki-paševe armade. Pri Banici so Turki vrgli Grke nazaj. Videti je, da so Grki edini, ki so bili v tej vojski od Turkov vrženi nazaj. Seve nima to za nadaljni razvoj nobenega pomena,
□
n	—--"
reka Kriva, dalje bi šla meja čez Ovčje polje, tako da bi bilo Skoplje srbsko, Veles pa bulgarski. Odtod bi šla meja do Ohridskega jezera. To je jezero in jezero Orazba bi bilo bulgarsko. Poleg tega tudi obrez,e Jadranskega morja od Drača do Lesa. Grki dobe najbrž Epir, Kreto in svet severno od Tesalije. Solun še ni gotovo, komu ostane. Še bolj preporna točka je Carigrad. Zavzeli ga bodo Bulgari brez dvoma, vprašanje je le, če ga obdrže sami. Vse evropske velesile bodo namreč stegale svoje roke po tem biseru. Rusi celo sanjajo, da bi ga jim Bulgari po vojni podarili.
NAŠE DELEGACIJE. Zunanji minlsler.
V sredo 5. novembra zborovale so delegacije. Proti navadi je podal zunanji minister grof Berclitold svoje poro-
čilo, ekspoze, pred prestolnim govorom. Minister se je v tem poročilu ogibal vsake preveč jasne besede. Večje važnosti so bile le besede, ki jih je govoril o našem razmerju do balkanskih držav. Takole je rekel: »Pripravljeni smo v najširšem smislu upoštevati po zmagah balkanskih držav ustvarjeni položaj in tako ustvariti temelj za prijateljsko sporazumljenje; obenem pa imamo tudi pravico zahtevati, da ne bodo trpele škode po novi ureditvi legitimne koristi monarhije.« Berchtold ni povedal, kakšne so avstrij. koristi v sedanjih trenotkih na Balkanu, a njegovo časopisje je pojasnilo to s tem, da je zavpilo proti srbskemu prodiranju k Jadranskemu morju. Avstrija hoče ščititi Albance, da ne postane Srbija premogočna.
Delegat dr. šusteršič govori.
V odseku za zunanje stvari je govoril dr. Šusteršič, ki je nastopil za balkanske Slovane. Slavil je najprej zmage slovanskih junakov, ki bodo prinesle novo »ilirsko carstvo«. Iz stališča ministrovega, da se vzamejo dejstva, ki so sc izvršila, na znanje, se mora izvajati tudi jioslcdice: Turčija mora čisto iz Evrope. Sporazumeti se moramo o tem ne samo z zavezniki, ampak tudi z Rusijo in — Srbijo. Tudi dohod k morju se mora Srbom pustiti, —i Preide na važnejši del svojega govora. Poraz Turkov pomeni tudi poraz du-alizma. Po sedanjih dogodkih ni mogoče več nadaljevati dosedanje protiju-goslovanske politike. Mi Jugoslovani živeli bomo sedaj ob mejah držav, kjer vladata svoboda in pravica, česar Slovani v Avstriji zastonj iščemo.
Dr. Šustcršičev govor je vzbudil veliko pozornost, ker je povedal naše stališče nasproti balkanskim dogodkom in lepo pokazal ncvzdržljivost sedanjega položaja s primerjanjem Makedonije in jugoslovanskih dežel.
DRŽAVNI ZBOR.
Obs!rukcija. Večina v zadragi.
Neznosne razmere na Hrvaškem in pri nas na Koroškem, ki sc vzdržujejo kljub nevarnemu položaju Avstrije, so rodila odpor. Stranko večine so se lepo dogovorile, da spravijo proračun pod brez običajne splošne razprave pod streho. Tu so jim naši poslanci zavrli pot. Vlada in večinske stranke so izvedele, da nam ni za parlament, ki samo pomaga tlačiti Jugoslovane, ki ima le lepe besede brez dejanj.
Poslanec Jarc je pokazal na hrvaške razmere in izjavil, da se je Jugoslovanov polastila resignacija, ker m na merodajnili mestih nikogar, ki bi se zavedel svojih dolžnosti tudi napram Jugoslovanom. Ker upoštevata parlament in vlada Jugoslovane tako malo, nai ne pričakujeta od njih ničesar.
' Ker so naši poslanci pripravljeni vstrajati nr, svojem stališču, pnSlaso vladne stranke v .adrcgo Pnšle so z lepimi obljubami. Glasovati so bolele 7a resolucijo, ki obsoja sedanji sistem na Hrvaškem, kakor da bi bilo z reso-
o1
lucijami vso rešeno. In vendar so večinske stranke preprečile celo politično debato, kjer bi se moglo svetu pokazati ti.rans.tvo monarhije nad Jugoslovani". Naši poslanci hočejo, da sc že enkrat stre premoč Madžarov nad našim parlamentom in našo državo. Ker drže ta sistem sedanje večinske stranke in vlada, gre naš boj tem.
Nasilstvo.
V petek, 9. oktobra je trajala seja proračunskega odseka do pol tretje ure Ejutraj. Po daljših pogajanjih, ki so vzela mnogo časa in ki so bila brez uspeha, se je večina poslužila na^rl-stva. Predsednik soc. demokrat Nemcc vzame besedo dr. Dulibiču in da predlog poslanca dr. Steimvenderja na gla-Bovanje, naj se sprejmejo vse postavke proračuna fin. ministrstva skupaj. Med silnim vriščem in protesti naših bo je to izvršilo. Seja se je na to zaključila. Seveda s tem obstrukcija še ni ubita, ker sledi še 5 poglavij o proračunih raznih ministrstev.
Novi predsednik Zedinjenih držav v Severni Ameriki profesor Wilson.
AMERIŠKE VOLITVE.
Dne 5. novembra je bila v Ameriki volitev novega predsednika Zedinjenih držav. Zmagal je kandidat demokratične stranke (ki ni naša soc. demokratka), dr. Wodrov Wilson, vseučili-iki profesor. Od volivnih mož, ki štejejo 531 glasov, jc dobil 408 glasov, druge Bta dobila Roscvelt in Taft. Wilson sasede predsedstvo marca 1913. Rojen je bil v Virginiji in je star 45 let. Cilj njegove politike je: vojna trustom, znižanje eolnine na uvoz industrijskih izdelkov v Ameriko, varstvo delavcev in pospeševanje poljedelstva. Dcmokrat-Bka stranka ni bila na krmilu že od leta 1893, ko je Cleveland umrl.
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevcl I. M.
(Dalje.)
V nekoliko minutah je prišla v spremstvu dveh stražnikov, katera je med potom preklinjevala.
»Pustita jo,« je rekel kralj stražnikoma.
Kakor hitro sta jo izpustila, se je izsušena stara culja — kajti bila je nekaki culji bolj podobna kakor katerikoli stvari na svetu — sesedla na tla in iz tega kupa so se svetile njene zlobne oči kakor kači.
»Kaj nameravaš z menoj, Ignosi,« je zapiskala. »Ne smeš se me dotakniti. Ako se me dotakneš, te uničim na mestu. Varuj se mojega čara.«
»Tvoj čar ni mogel rešiti Tvale, stara volkulja, in nc more torej škodovati mani,« je odgovoril. »Poslušaj: jaz hočem od tebe, da nam pokažeš, kje je sobana z lesketajočimi kameni.«
»Ha! Ha!« je zapiskala. »Nikdo razen mene ne ve tega in jaz ti nikdar ne povem. Beli zlodeji naj gredo od todi praznih rok!«
»Ti mi boš povedala. Prisilim te, da poveš.«
»Kako, o kralj? Velik si, toda ali more tvoja moč izviti resnico iz ženske?«
»Težko je, vendar jaz jo bodem.«
»Kako, o kralj?«
»No, tako-le: ako ne poveš, boš počasi umrla!«
»Umrla!« je zakričala v strahu in jezi. »Ti se me ne smeš dotakniti — človek, ti ne veš, kdo sem jaz. Kako stara, misliš, da sem? Poznala sem tvoje očete in tvojih očetov očete. Ko je bila dežela še mlada, sem bila tukaj, in ako se dežela postara, bom še vedno tukaj. Jaz nc morem umreti, razen ako umrjem slučajno, po naključju, kajti nihče me ne sme ubiti.«
»Vendar jaz te bom ustrelil. Glej, Gagul, mati vsega zla, ti si že tako stara, da ne moreš več ljubiti življenja. Kaj more biti življenje taki čarovnici, kakor si ti, ki nimaš niti postave, niti oblike, niti las, niti zob — nimaš ničesar razen zlobe in hudobnih oči? Dobro delo bode usmrtiti tebe, Gagul.«
»Ti norec,« je zaklicala stara čarovnica, »ti preklicani norec, ali meniš, da je življenje samo za mladino sladko? Ni tako, in ničesar nc veš o človeškem srcu, ako tako govoriš. Mladim je smrt pač včasih neprijetna. Oni ljubijo in trpe, ko vidijo odhajati svoje drage v deželo senc. Toda stari ne čutijo, oni ne ljubijo, in ha! ha! Oni se smejejo, ko vidijo zlo, ki se godi pod solncem. Vse, kar ljubijo, je življenje, gorko, toplo solnce in sladki, opojni zrak. Oni se boje mraza, se boje zime in teme, ha! ha!
hal« in stara čarovnica se je v pošast« nem veselju zvijala po tleh.
»Prenehaj s svojim zlobnim govorjenjem in mi odgovori,« je rekel Ignosi jezno, »ali hočeš pokazati prostor, kjer, se nahajajo kameni ali ne? Ako nočeš, umreš takoj,« in pograbil je sulico in jo nastavil proti njej.
»Nočem ti pokazati; ne smeš se me dotakniti, ne smeš! Oni, ki me ubije, bo proklet na veke!«
Ignosi je počasi povesil svojo sulico, dokler se ni dotaknil na tleh leže* čega kupa cumj.
Z divjim krikom je skočila pokorni in nato zopet padla in se valjala po tleh.
»Ne, pokazati ti hočem. Samo dovoli, da živim, dovoli, da sedim na solncu, da imam košček mesa, da ga sesam, in pokazala ti bom vse.«
»Dobro. Vesel sem, da najdem pot, kako s teboj govoriti. Jutri pojdeš z Infadusom in mojimi belimi brati na oni kraj in gorje ti, ako ne storiš tega;
V nekoliko minutah je prišla v spremstvu dveh stražnikov, katere je med potom preklinjala.
ako ne pokažeš pota, umrješ počasno smrti. Govoril sem.«
»Storila bom, Ignosi. Vedno sem držala svojo besedo. Ha! Ha! Ha! Neka ženska je pokazala oni prostor nekemu belemu možu in hudo se mu je godilo in njene zlobne oči so se ji svetile. »Njeno ime je bilo tudi Gagul. Morda sem bila jaz ona ženska.«
»Lažcš,« sem rekel, »kajti to se jo zgodilo pred desetimi rodovi!«
»Morebiti, morebiti; ako človek dolgo živi, rad pozabi. Morebiti je bila moje matere mati, ki mi je to pripovedovala, gotovo pa ji je bilo tudi Gagul! ime. Toda pomnite, na prostoru, kjer se nahajajo svetle igrače, bodete našli vrečo iz kože, polno kamenov. Oni mož je napolnil to vrečo, vendar je ni vzel seboj. Hudo se mu je godilo, pravim,
hudo se mu je godilo! Morebiti je bila inoje matere mati, ki mi je to pravila. yesela pot bo to — med potjo bomo videli trupla onih, ki so umrli v bitki. Njihove oči so zaprte sedaj in njihova rebra bodo prazna. Ha! Ha! Ha!«
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
Kraj smrti.
Stemnilo se je že tretjega dne po ravno opisanem dogodku, ko smo se ustavili pri kočah ob vznožju »Treh čarodejcev«, kakor so imenovali v tri-kotu stoječe gore, do katerih je vodila Salomonova cesta. Bili smo mi trije. Fulata, ki nam je stregla — zlasti Tomiču — Infadus in Gagul, ki so jo nosili na nosilnici, na kateri jc celi dan godrnjala in preklinjala; z nami je bil oddelek stražnikov in služabnikov. Gore ali pravzaprav trije vrhovi gord so stali, kakor sem rekel, v podobi tri-kota, čigar osnovnica je bila obrnjena proti nam, en vrh je bil na naši desni, eden na naši levi in eden naravnost pred nami. Nikdar ne pozabim razgleda na te vrhove, ki so se svetili v jutranjem solncu naslednjega dne. Visoko, visoko nad nas, gori v sinji zrak so dvigali svoje snežene glave. Pod snegom so bile gore rdečkaste barve od resja. Naravnost pred nami se je vil beli trak
		
| RAZGLED F@ I		
Cenjenim naročnikom! V pozni jeseni smo in misliti bo treba na zimo in Božič. Na ta čas se mora tudi »Domoljub« resno pripraviti, ker bi sicer ne zmogel ogromnega dela, ki ga čaka ob vsakem novem letu. Iz tega vzroka bo upravništvo priložilo položnice za obnovitev naročnine že v 48., to je zadnji novemberski številki. Vsak naročnik bo torej že prve dni decembra lahko odposlal znesek treh kron za prihodnje leto in s tem pomagal razbremeniti upravnikovo novoletno delo. — Onim naročnikom pa, ki le preradi odlašajo s plačilom preko novega leta, povemo že danes na uho, da se bo pošiljanje »Domoljuba« nerednim plačnikom ustavilo že sredi januarja. Kakor vidite, letos ne bo posebno varno odlašati z naročnino preko novega leta.
P. p. skupne odjemalce »Domoljuba« prosimo, naj čim preje, zanesljivo pa do 1- decembra urede račune za naš list, ker sicer listova uprava ne more pred Božičem urediti svojih računov.
Najbolje in najceneje si podučen
0	vojski, ako se naročiš na »Domoljuba«, ki prinaša v vsaki številki natančno in pregledno sliko bojnih dogodkov pretočenega tedna. Ako pošlješ takoj 3 k r o n e , plačaš s to malo vsoto list do konca prihodnjega
1	c t a 1913. Imaš torej »Domoljuba« do
Salomonove velike ceste navzgor proti vznožju srednjega vrha, kakih pet milj od nas in se tamkaj končaval. Bil je konec ceste.
Bolje je, da prepustim čustva neizmernega vznemirjenja, s katerim smo se podali onega jutra na pot, domišljiji onih, ki bodo čitali to zgodbo. Dospeli smo do čudovitih rudokopov, ki so bili vzrok nesrečne smrti starega portugalskega dona pred tremi stoletji, mojega ubogega prijatelja, njegovega nesrečnega potomca in tudi Jurija Vajnoviča, Sergijevega brata, kakor smo se bali. Ali nam je bilo usojeno, da se nam bo bolje godilo po vsem, kar smo dosedaj doživeli? Hudo jim je bilo, kakor je dejala ona stara coprnica Gagul, ali bode tudi nam? Na vsak način sem čutil nekoliko praznoverja v sebi o tej stvari, ko smo korakali po zadnjem delu te lepe ceste, in mislim, da se je ravnotako godilo tudi Tomiču in Sergiju.
Poldrugo uro ali še več smo korakali po z resjem obrasli cesti in smo v svoji razburjenosti hodili tako hitro, da nas nosilci z Gagul niso mogli dohajati in je ona vedno piskala, da po-čakajmo.
»Bolj počasi hodite, beli možje,« je rekla in pokazala svoj strašni obraz izza zaves ter uprla svoje svetle oči v
letošnjega novega leta zastonj ! Po-služi se te ugodne prilike! Ako si pa že naročen, pa pridobi novih naročnikov med svojimi prijatelji in znanci.
Popravi! V članku »Naše zmage« je zapisano, da Nemci izvažajo nad 300 milijonov K vrednosti na Rusko. Izostala je ničla. Nemški izvoz na Rusko znaša nad 3000 milijonov kron.
Prihodnji ponedeljek, 18. novembra, se nepreklicno vrši žrebanje veJike loterije »Slovenske Straže«. Agitirajte za nakup srečk! Srečka samo eno krono. Kjer zmanjka do nedelje srečk, naročite takoj nove srečke v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. Žrebanje se vrši nepreklicno 18. novembra.
Kaj naj bo naše delo v nedeljo, 17. novembra? Povsod agitirajte in vplivajte, da bodo v nedeljo pokup-ljene vse srečke »Slovenske Straže«. Vsi na delo za brate in sestre na meji Dobitki so krasni, dragoceni. Žrebanje se vrši nepreklicno prihodnji ponedeljek. 18. novembra.
Duhovniške vesti »z Štajerske. Veleč, g. superior Fr, Javšovec, ki je bil svojedob-no tudi v Ljubljani, je prestavljen iz Celja v Gradec kot superior provincialne misijonske hiše. Veleč. g. Fr. Kitak je postal superior pri Sv, Jožefu nad Celjem,
: as, »zakaj hitite v svojo pogubo, vi iskalci zaklada?« in kroliotala se je tako grozno, da me je mrzlo zagomazelo po hrbtu in da smo za nekoliko časa izgubili vsako navdušenje.
Vendar smo šli dalje, dokler nismo zagledali prod seboj in med seboj in goro ogromno okroglo jamo s strmimi stenami, tristo ali še več črevljev globoko in cele pol milje v obsegu.
»Ali morete uganiti, kaj je to?« sem rekel Sergiju in Tomiču, ki sta debelo gledala v strašni prepad, ki je zeval pred nami.
Zmajala sta z glavo.
»Tedaj je jasno, da nista nikoli videla dijamantnih rudokopov v Kim-berleju. Bodite prepričani, da je to di-jamantni rudokop kralja Salomona; poglejte semkaj,« sem rekel in pokazal na trdo modro ilovico, ki se je že opazila med travo in grmovjem. »Prepričan sem, ako gremo doli, da najdemo cevi milaste vrasle skalo. Poglejte tudi,« in pokazal sem na celo vrsto obrabljenih ravnih skalnatih ploč, položenih na majhno strmino pod dnom struge, ki je bila v davni dobi izsekana iz žive skale, »ako niso to ploče, ki so jih nekdaj rabili za izpiranje, naj bom lažnik.«
(Dalje prih.)
Cesarsko odlikovanje. Cesar je podelil predsedniku kranjske kmetijske družbe g. komercialnemu svetniku, državnemu in deželnemu poslancu Francetu Povše komp-turni križec Franc Jožefovega reda. Našemu odličnemu bojevniku za koristi in pravice našega kmeta iskreno častitamo!
Župnik Govedič umrl. V Šoštanju na Štajerskem je umrl ondotui župnik č. gosp. Govedič. Pogreb je bil v soboto, dne 9. novembra, ob pol 11. uri dopoldne.
Okrajni glavar Parma iz Lit je je odšel na dopust, s katerega se, kot pripovedujejo, najbrž več ne povrne.
Srebrno poroko sta praznovala 6. t. m. gospod Ivan Orehek in njegova soproga rojena Lucija Legat iz Novega Vodmata pri Ljubljani. Dal Bog vrlima somišljenikoma naše stranke dočakati še zlato poroko!
Napad na cesti. Blizu Skaručine je neki kmet iz Brnika z nožem napadel delavca Urbančka iz Vodic ter mu zadal precej nevarno rano. Ker se je pa napadalec zbal ljudi, je pustil na ljubljanskem sejmu kupljena vola sredi ceste in zbežal, Vola so odvedli na orOžniško postajo, ki je potem kmalu zasledila napadalca.
Utopljenec, ki so ga našli 14. septembra na levem bregu Drave pri Otrovci, je brusač Dominik Morokutti iz Beljaka, star 28 let, ki je zapustil pismo, v katerem naznanja. da hoče skočiti v Dravo.
Uinrla je dne 30. oktobra v Pišecah na Štajerskem najstarejša sestra č. g. Davorina Agrež, kaplana pri Mariji Snežni.
Očeta umoril. V Moravcih pri Mali Nedelji je z Ogrskega priseljeni kočar Martin Matajic umoril svojega očeta. Drugi dan so orožniki aretovali zverinskega sina in ga izročili okrajni sodniji v Ljutomeru. Morilec svoje dejanje taji.
Smodnik razdrl hišo. Posestnik Anton Podgorci v Jastrebih blizu Središča je kupil v trgovini dva kilograma smodnika ter ga postavil doma na omaro. Žena nevede, da je smodnik na omari, je postavila zvečer svetilko na omaro in nato odšla iz sobe. Na neznan način se je smodnik vnel in grozen pok se jc zaslišal po celi okolici. Hišo je popolnoma razneslo. Človeške žrtve k sreči ni bilo nobene. Škode je čez 1500 kron.
Strašen požar jc dne 29. oktobra popoldne uničil vas Kungoto v župniji Hajdin pri Ptuju. 14 posestnikom je pogorelo vse: poslopja, hiše in spravljeni pridelki. Škoda je ogromna.
Pretresljiv cerkven rop se je izvršil v noči pred praznikom Vseli svetnikov v Po-virju na Primorskem. V župno cerkev so vdrli tatovi, ki so v njej napravili pravi zločin. Odprli so skrinjico za miloščino in pobrali vse. Iz krstnega kamna so vzeli srebrno žlico za krslitev ter obedve posodici za sveto olje s krožnikom vred, pa tudi ključ od krstnega kamna so s seboj odnesli. V zakristiji so pobrali kakih 50 prti-čev, en kelih in pa kustodijo z zlato lunico. Konečno so vlomili tudi v tabernakelj, vzeli ciborij, svete hostije pa so razlresli po tleh. Oropali so tudi monštranco skupno s presv, Re?njim Telesom. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v podružno cerkev v Merčah. Tam so pobrali miloščino, en kelih in tri svetilke izpred oltarjev. Za storilci še ni sledu.
Vojaški zrakoplovec smrtno ponesrečil. Dne 4. novembra je padel blizu Velikih Roj na Goriškem z visočine 60 m vojaški zrakoplovec nadporočnik Petrovič in se tako nevarno ponesrečil, da je umrl po preteki" nekaj ur.
Novice iz Aroer ke. Slovenski župnik v New Yorku je postal č. g. P. Anzelm Murn. — V Clcvelandu je umrl 50 let stari Josip Novak, doma iz Dobrniča na Dolenj-sk eni. Zmešalo se mu je. — V Nev/burgu je umrla 17 let stara Terezija Jerič. — V Chehalisu, Wasch., je umrl župnik Tschcll, bivši župnik slovenske farne cerkve sv. Jožefa v Chisholmu. — Poročil se je v But-te Monl. Jožef Kastelc iz Višnjegore z Ivano Pezderc. — V Fort Smith Ark je umrl rojak France Perušek, doma iz Sajovica pri Ribnici. — V Springfeld, 111., je umrl 18 let stari Fr. Kramer,
Odlikovane (i bačne delavke. Delavke ljubljanske tobačne tvornice Jerica Lampič, Marija Ravnikar, Marija Jurkovič in Nežika Štravs so odlikovane z zaslužnim križcem za 401elno službovanje. Glavno ravnateljstvo tobačne rež'je je pa ob tej priliki vsako od likov anko nagradilo s 70 kronami.
Umrl jc spoštovani ljubljanski meščan bivši pekovski mojster in kontrolor »Kmotske posojilnice«, gospod A. Jenko v 75. lotu starosti. Pokopali so ga v peiek, dno 8. novembra. Možu po-81
I štenjaku bodi žemljica lahka! — V | Podrcči pri Mavčičah jo dne 3. novembra umrl v starosti 38 let cerkvenik Janez Zevnik po dolgotrajni bolezni. Zapušča več nepreskrbljenih otrok. N. p. v m.!
Ponesr čil se je delavec lesne tovarne v Gorjancih Franc šašek iz Ga-brija. Padel jc pod vagon za prevažanje lesa, kar mu je zadalo osem ran na glavi in razpoko lobanje. Primarij kandijske bolnišnice dr. Paulič mu je zašil rane in je upati, da ozdravi.
Otroka zgorela. Zgorelo je petletno dekletce Jožefa Sedej, gostača hči v Gornji Kanomlji. Pastir-brat je dne 4. novembra zakuril na pašniku in otrok sc je približal preveč ognju, nakar se je deklici vnela obleka in je vsa zgorela. Revica je živela šo par ur. — Dne 2. novembra jo nastal na Gorenji Brezovici pri Št. Jerneju ogenj. Pogorelo je hišarju Martinu Pave vse. Zažgali so v listnici otroci. Ko je začelo goreti, sta dva zbežala, a tretji domači štiriletni Francek jc pri tej — igrači zgorel.
Žrtev Gruberjevega prekopa. V
Gruberjevem prekopu v Ljubljani je pri pranju utonila hčerka pleskarja Bricelja. Padla je s stopnic v vodo in se ni mogla rešiti.
B::g skozi dimnik. Skozi dimnik sta pobegnila pri okrajnem sodišču v Senožečah zaradi postopanja aretirana 37Iot n i dninar Rudolf Gregorač in njegov 171etni sin, oba iz Solnograda.
Zaprta šola. Vsled razsajajoče škr-latinke med otroci jo v Litiji šola zaprta. Zahtevala je že precej smrtnih žrtev v Litiji in v okolici.
Nvsr č« v d ž~lnl kmetijski šoli na Grmu. Na Grmu jc bik hlapca Ferdinanda tako poškodoval, da jc umrl vsled dobljenih poškodb v kandijski bolnišnici.
Slar pohofnež. Zaprli so 701ctnega Janeza Zupančiča, kočarja iz Gor. Su-šič pri Toplicah. Omenjeni jo deklice oskrunjcvnl in sc je to godilo že več let. Odposlali so ga okrožni sodniji v Novo mesto.
18 C00 K ponoveril je dne 2. novembra uradnik Kus iz kemične tovarne na Selu pri Ljubljani. Dvignil jih jo pri Ljublianski kreditni banki ter pobegnil z denarjem neznano kam.
Poizkus n rop v vlaku. Gosood Sa-mohrd, brat dr. Samohrda, voditelja gradbenega podjetja belokranjske železnico, se je neljal dne 18. t. m. v Novo mesto z 80 000 K, ki so bili namenjeni za plačo delavcem. Nc daleč od postajo Višnjagora sc je vsedel nasproti njemu boli.še oblečeni gospod in ko je vlak najhitrejše vozil, je skočil proti gosp. Samohrdu in grozeče zahteval od njega denar. Gospod Samolird jc potegnil revolver ter sc z revolverjem ubranil napadalca, ki je nato prestrašen skočil z vlaka in pobegnil.
N vzditjnjm dobitek. Zadnji teden avgusta t. 1. je stavil nekdo v novomeški loteriji dve kroni, in s;cer na številke: 10, Gl, 47, 74. vzdignjene pa so bile tisti teden številke: 47, 61, 72, 74,
87, na katere je stavitelj zadel terno v znesku 1819 K 68 vin., katerih do danes še ni vzdignil. Čas za vzdig potečo koncem tega meseca.
Nezvesti poštni sel. Franc Unikar, 191etni pismonoša v Žužemberku je v oktobru letos pokradel nekaj denarja ter odpiral pisma iz Amerike in izmikal dolarje. Nepoštenega pismonošo so zaprli.
VI )in v občinski urad. V noči med 30. in 31. oktobrom so v Ilotiču neznani tatje skozi omreženo okno ukradli 170 kg težko blagajno ter jo v nekem grmovju za Savo razbili. Pokradli so i/, njo okolu 2000 K gotovine, drugo so pustili.
S. k. izobraževalno društvo v Hru-šici pri Ljubljani priredi to nedeljo dne 17. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne takoj po sveti maši v Bizoviku pri Kržinu drugo javno društveno predavanje. Vabimo vse vaščane iz bližnjo okolice, da se tega predavanja v obilnem številu udeleže. To pot predava go.spod prorf< sor Iv. Dolenc iz Ljubljano. Prihodnjo predavanje se določi v nedeljo. K. obilni udeležbi vabi odbor.
Izgubil se je slaboumni Jožef Berglez iz Repč pri Šmarju-Sap. Fant jc star 21 let, visoke rasti, slabo oblečen ter docela bos. Pogreša se že 1 i dni. Šel je od doma v smeri proti Savi. Utegne biti tudi na Štajerskem. Kdor kaj ve o njem, naj se oglasi pri bratu Francu Berglez na Rcpčih h. št. 14, pošta Šmarje-Šap pri Ljubljani.
Tamburice, dobro ohranjene, vseh osem instrumentov, kupi po primerni ceni »Društvo slovanskih ekonomov« v Mddlingu. Društva, ki morda hočejo inštrumente prodali, naj pošljejo ponudbe s ceno in približnim popisom tamburic (katere firme so), na naslov: Janko Dolinar, stud. agr., Modi ing, (Franciseo Josephinum) bei VVien.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in iih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne.
Slež inseraf j_
Vaše zdravje si ohranite! Oslabelost in bolečine izginejo ! Vaše oči, živci, mišice, kito se okrepijo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite pristni Fel-lerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid". Dvanajsto-rica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdelovatclj samo lekarnar F. V. Feller v Stubici. Elsa trg št. 16 (Hrvatsko).	o
ngpOPPPOPPPPnnagn
naaoaaaaaanaanana
g črnuče. Na Balkanu divja krvava vojska. V naši dvorani je klical L. ruhar na »sveto vojsko« zoper najhujšega Turka — alkohol. S temeljitim predavanjem in zares pretresljivimi skioptičnimi slikami nam je predočil, kaj dela kruti alkohol iz človeka, Gorje in solze, ječa, bolnišnica, norišnica, nesrečna smrt, to je strašno delo tega trinoga človeštva. To je dobrodošel nauk ravno pri nas, kjer sta se v zadnjem času — obesila dva! Eden v Črnučah, drugi na bližnji Jezici. Obema je bila kriva pijača. Mladeniči, mladenko, če imate kaj usmiljenja krščanskega do bližnjega in do sebe, stopite, pridružite sc »sveti vojski«! Prihodnjo nedeljo so bodo v društvu vpisovali — junaki! Orli in dekleta iz Marijine družbe, naprej s svojim junaškim izgledom! — Za revne ranjence na Balkanu so naši dobri ljudje danes zopet zložili 21 K 80 vin. (Prejo smo žc poslali 23 K.) Bog daj balkanski vojski srečen konec! Tudi ubogih delavcev v Vevčah nismo pozabili. — Tako sc gibljemo in delamo mi — krščanski, naši nasprotniki pa — plešejo in pijejo. Dober tek!
g Iz Boh. Bistrice. Sobotni »Slovence« se prodaja vsako nedeljo v prodajalni Josipa Kikclj, poleg cerkve. Vpr-v i č smo jih prodali 52, pa so šc po njem spraševali. Za prihodnjo nedeljo jih naročimo še več, da lahko vsem ustre-žemo.
g Dovje. Dne G. novembra je izročil preblagorodni gosp. c. kr. okrajni glavar Zupnek iz Radovljice preč. g. župniku in svetniku Jak. Aljažu v lepo ozaljšani šolski sobi zlat zaslužni križec s krono. Navzoč je bil tudi g. dekan in kanonik Novak, g. župnik in poslanec Fibcr, zastopniki Slovenskega planinskega društva, ravnatelj cementne tovarne v Mojstrani, c. kr. orožništvo, c. kr. žel. uradniki, občinski odbor z g. županom, domače učiteljstvo, krajni šolski svet, nekaj gg. duhovnikov in šolska mladina. V govorih so se pov-darjale zasluge preč. g. slavljcnca, ki Bi jih je pridobil na šolskem polju zla-Rt i kot večletni okrajni šolski nadzornik, dalje njegove zasluge za slovensko pesem, za našo turisliko itd. Ginjeno se je zahvaljeval slavljonec navzočim slavnostnim udeležencem. Nc oziraje se na svoje zasluge, ki so jih govorniki povdarjali, se zahvali predvsem prebl. g okrajnemu glavarju, ki mu je izročil najvišje odlikovanje, zlasti pa poveličuje viteške čednosti Nj. Veličanstva presvitlega cesarja. Šolska mladina zapoic cesarsko pesem. Slovesnost jc poveličevalo pokanje topičev. Nam Dovžanom ostane ta slovesni dan neizbrisno v spominu. Želimo si le, da bi nam toliko priljubljeni odlikovanec ostal še dolgo vrsto let v naši sredi zdrav, čvrst in krepak — nam v dušni in časni blagorl
g Moravče. (Vaški odbor.) Nekaj posebnega ali bolje rečeno za mu-šter imamo tudi v Moravčah nekaj liberalcev, ki kraljujejo v vaškem odboru. Šlibar in drugovi, zvesti Toma-novci, se pa res lahko postavijo. Vzorno, nad vse vzorno, je njihovo gospodarstvo. Cesta po Moravčah taka, da bi kmalu človek utonil. Daleč na okoli bi ne bilo tako lepega trga, toda kaj jih to briga, ko imajo druge skrbi. Vodnjak blizu šole v najboljšem stanju, ker že počiva — polomljen — pol leta. Drugi vodnjak nasproti Okleju tudi »pohabljen«, da Moravčani s korcem vodo zajemljejo iz njega, sosedji se pa jeze, da jim šolarji vse polomijo. Živinski trg pa nudi priliko in kaže celemu svetu, kaka uta naj se naredi za živi-nozdravnika. Pridite ljudje, ki mislite napraviti nove živinske trge in oglejte si to posebnost, ker potem hote šele imeli poj m pravega živinskega trga. Pred in po sejmu pa je človek kar razočaran. Vse polno štantov po celih Moravčah, a ni ga, ki bi poskrbel za raz-svitljavo. Nevarnosti za ponesrečenje ni večje kot pri nas, če hoče kdo z vozom skozi Moravče, a orožniki molče. Ali nc marajo ali nočejo ali pa ne vidijo, ker drugače bi se kaj takega nc moglo dogajati. — Ogenj je vpepelil hišo in hlev z gospodarskim poslopjem pri Kamničarju v Zgornji Javoršici. Kdo je zanetil se šc ne ve, najbrže neprevidnost, ker domači ljudje so ogenj opazili šele na opozoritev tujih ljudi. Bešili so samo kravo in eno svinjo pa nekaj obleke, vse drugo je zgorelo. Požarne hrambe nismo opazili.
g Sml.dnik, Klicu: priskočite na pomoč junakom za križ in svobodo, so je tudi naše ljudstvo požrtvovalno odzvalo. V par dneh jc bilo zbranih 200 K, ki so se poslale deloma sirotišnicam v Odrinil, deloma bulgarskemu in črnogorskemu Rdečemu križu. — Preteklo soboto je obhajal ob streljanju pušk g. baron II. Lazarini svojo 701et-nico.
Iz št. Vida nad Ljubljano. Več kot
200 strelov jc v nedeljo, 10. t. m. naznanilo Št. Vidu in okolici, da je zopet nanovo izvoljen župan naši občini in si-ccr velezaslužni gospod Anton Belec. Zvečer se jc udeležil ves novoizvoljeni občinski odbor z g. županom na čelu igre »Jurij Kozjak, slovenski janicar«, ki jo je nalašč za ta dan priredil odsek Orla v čast g. županu, kot svojemu častnemu članu in občinskim odbornikom. Liberalni šmok, ki je skozi celo leto blatil našega župana po potrpežljivem papirju »Slovenskega Doma«, se je pa skril po volitvah in ga še zdaj ni na dan, da bi pojamral svojim baekom o njihovem sijajnem porazu pri občinskih volitvah. Pravijo, da ko so v nedeljo liberalni Turki v Št. Vidu čuli, kako so streljali naši možje, so jeze škripali in ušesa tiščali da bi ne slisali strelov v čast staremu, a zopet novoizvoljenemu županu. — Zanimanje za vojsko na Balkanu, kjer sc bore nasi bratje, za teptane verske svetinje proti Turku, vlada tudi pri nas. »Slovenca«
se proda v Kavtmanovi trafiki vsak dan do 15 številk brez stalnih naročnikov, ob nedeljah pa celo do 140 in še več. Pobira se tudi denar za ra-. njence.
d Na Zaplazu sc je božjepotna cerkev začela zidati že leta 190G. Letos so je prezbiterij zgotovil, ladja žo prejšnja lota, vendar jo še pri cerkvi veliko dela. Treba je zgotoviti oba zvonika, pevski kor jc čisto prazen, v cerkvi ni klopi, vrata so le zasilna, v prezbiteriju smo okna le za silo zamašili. Večkrat smo se obrnili s prošnjo za podpore na razne strani, pa darovi so tako pičli, da cerkve ni bilo mogoče dovršiti. Z dovoljenjem deželno vlade gredo v novembru in decembru trije zanesljivi možje s spremljevalci po tistih župnijah. koder je Zaplat znan, da nabirajo milodarov za cerkev. Tem gre brezpogojno zaupanje; dasi je ta posel prav težaven, so ga prevzeli iz ljubezni do Matere božje. Obenem prosimo, da naj občinstvo nikomur drugemu nc daje milodarov za Zaplaz, kakor edino možem, ki se izkažejo z knjižico deželne vlade in lastno fotografijo. Po nckterili krajih je baje pobirala neka sleparska ženska za Zaplaz kar na svojo roko in seveda vse sama porabila. Marija bodi plačnica vsem blagim dobrotnikom! — Henrik Povše, župnik.
Zagorje ob Savi, dne 10. novembra 1912. Izjava. V eni zadnjih številk »Slovenskega Doma« mi je znani liberalec nabral za spomin mnogo »lepih« cvetlic, med njimi tudi to-le: da sem izgubil, ko sva šla s kaplanom tako lepo okrogla z obhajila domov, svetilko. Ker upam, da bo treba še hoditi na obhajila, poživljam tistega, ki jc svetilko našel, da mi jo prinese na dom. Dobil bo zanjo 50 kron, beri in piši petdeset kron. Čc mi pa dokaže lažnjivi dopisnik »Slovenskega Doma«, kdaj in kje som izgubil tisto svetilko, naj pride s pričama, pa mu odštejem od svoje bere — ki mi jo je tako nevoščljiv — 100 kron, reci sto kron. Če pa tega no stori, aH no popravi laži, naj vo, da jc lažnik in obrekovalcc. Daljo mu povem, da delam v službi za vse enako brez izjeme, naj bo te ali ono stranke. Zunaj službe sem in ostanem pristaš Slovensko Ljudske Stranke. — Leopold Dolinar. cerkvenik.
d Iz Štange pri Litiji. Letošnji zadnji jesenski shod za praznik sv. Šimena in Jud* pri Sv. Antonu v Štangi se je prav lepo izvršil. Po daljšem deževju je nastalo za praznik Vseh svetnikov lepo vreme, pota so se že osušila in na Vseh vernih duš dan popoldne nričele so prihajati od vseh strani j na prijazni Štangarski hribček trume pobožnih romarjev in čestilcev sv. Antona. Do 5. ure popoldne e bila naša lepa, prostorna romarska cerkev sv. Antona žc natlačeno polna. Pričela se ie romarska po-
božnost s pozdravnim uvodnim govorom ter slovesnimi večernicami. Zažarele so luči in ognji krog cerkve v jasni noči in nove trume romarjev so vedno prihajale. V cei -kvi so trije gospodje pridno izpovedovali do pozne noči in pobožnih romarjev molitve in pesmi so se razlegale v prošnjo in zahvalo sv. Antonu celo noč. In v jutru na vse zgodaj v nedeljo 3. novembra, to si moral videti to vrvenje, to zaupnovdano po-božnost romarjev iz vseh krajev Dolenjske, ki so se gnetli krog altarja sv. Antona z najrazličnejšimi prošnjami in željami; saj je sv. Anton čudodelnik mogočen priproš-njik in pomočnik v vseh dušnih in telesnih potrebah. — Pri jutranji službi božji ni mogla sicer tako prostorna cerkev obseči številnih romarjev od blizu in daleč. Samo pri prvi sv. maši je bilo že čez petsto romarjev Dbhajanih. K drugemu velikemu duhovnemu opravilu ob 10. uri prihajale so zopet nove trume, medtem ko so prve že odhajale, — Hvala Bogu in sv. Antonu za lepo vreme in tako lepo uspelo romarsko pobožnost pri sv. Antonu v Štangi. — V nedeljo 10. novembra pa so našli v kresniški župniji na polju mrtvega starčka 85 let, štangarskega župljana Valentina Vozelj, vulgo Tinčka, ki se je vračal iz Ljubljane, pa je na potu obnemogel in umrl. Pripeljali so ga mrtvega v Štango k žalostni njegovi rodbini. Bil je mož stari veteran, dober starček, čegar prsi so krasile mnoge spominjske kolajne, nazivan oče Radecki. Naj bi bil Bog milost-Ijiv njegovi duši!
d Št. Ruperi. Ogenj. Minuli petek popoldne sta pogoreli v vasi Š k r-1 j c v o dve hiši in gospodarsko poslopje, zraven pa še ena krava in ena svinja. Posestnik Anton Gornik je bil precej zavarovan, med tem ko soseda Breznikar ni bila za veliko, kar je tem bolj občutno, ker sta ji poginile obe živali. Požarna brarnba je vrlo delala, in tudi drugi ljudje so se potrudili, posebno dekleta so neutrudno donaša-ia vodo. Zažgal je otrok. — Kdo je kriv? Gospod kaplan, da je umrl prejšnji organist! Liberalci mu pa še pogrebov niso hoteli plačati. Ali je za dolgove tudi kaplan kriv? Ali je tudi kriv, če se nezakonski očetje liberalnih mogočnežev branijo svojih sinov? Ali je kriv, da morajo biti sodi po liberalnih gostilnah še na obročih zapečateni. Ali je kriv, če se najde v postelji sodček z vinom mesto blazine? Ali je tudi gospod kaplan kriv, če bo moral gospod Vidmar odstopiti kmalu kot predsednik krajnega šolskega sveta? Ali je tudi kriv, da ima občina toliko dolga? Ali hočete, da liberalno kačo pokažemo še enkrat? Ozadje smrdi, zato sedaj z repom opleta! če želi pri-
jatelj dopisnikov, da tudi njega zadene, mu ne bo prav prijetno. Nam tudi prav!
d Iz Prečine. Pri nas smo imeli občinske volitve, pri katerih je sijajno zmagala S. L. S. v vseh treh razredih, samo v dveh pod občinah so priborili liberalci dva odbornika. Nek dopisnik se zopet repenči po »Slovenskem Do-mu« čez gospoda župnika in kaplana in stresa jezo nanja, češ, da dopisujeta v »Domoljuba«. Ko bi tudi dopisovala, bi ne bilo nič napačnega. A ta posel opravlja nekdo drugi, kar uredništvo lahko potrdi. (Radi potrjujemo. Uredništvo.)
d Vač Važno z a .ž i v i n o r e j-c e. Dne 30. t. m., na dan sv. Andreja, se bo vršil na Vačah s e j m za ž i v i-n o. Po prizadevanju našega poslanca gospoda Povšeta je vlada potrdila zopet, staro sejmišče, ki se še nekaj razširi. Upati je, da bo topot sejm dobro obiskan. Hvala lepa našemu poslancu gospodu Povšetu! — Takoimenovana »napredna stranka« se »trudi« in poteguje samo za gospodarske koristi. Kako se trudi, to bi vedel veliko povedati zapuščeni gasilni dom, vrt Kmetijske podružnice itd. Pa še nekaj! Na trgu pred šolo je bil vodnjak vedno snažen in v redu, dokler ga je oskrboval Preskar, mož našega mišljenja. Pa poglej danes kdo to ubožno spričevalo napredne stranke! Koliko blata znosijo otroci na čevljih v šolo izpred tega zanemarjenega vodnjaka, ki je po zaslugi naprednjakov že avanziral zadnji čas za konjsko napajališče! Dober tek!
d Iz Prečine. Svetokriški paša padel pri občinskih volitvah. Dolgo časa se je prizadeval revež, da bi vendar enkrat spravil svoje pristaše v odbor. Pa ni šlo. Kaj hitro jo je pobrisal z volišča, ker je videl, da ne bo prišla njegova armada na krmilo. Njegovi pristaši so sedaj zelo kla-verni in pobiti. Veliko je takih, ki pravijo, da ne gredo nikoli več z njim na volišče. Torej! Svetokriški paša, ne zaupaj več toliko na svoje, kakor zadnjič, ko jih je veliko pokazalo hrbet! Prav tako!
(1 Šk?cijan pri Mokronogu. Pijanec se spreobrne, kadar se v iamo zvrne. Tako tudi star liberalec. Naj mu človek tudi desetkrat pove, in on za nekaj časa tudi sam potrdi, da je tako, no, čez nekaj časa zopet od kraja svojo goni. Taki so naši liberalci. Modri so tako, da je res škoda, da ne gredo s kakšno komedijo, kjer bi se kazali po svetu. Papežu odrekajo nezmotljivost;
sebe pa imajo za nezmotljive in še za verne povrh. Zdaj so zelo hudi na vso faro, ker je škofa lepo in slovesno sprejela. Poštni fant se je za nekaj časa kar zaprl. Kako, da liberalcem škofi tako presedajo? Zanimivo vprašanje!
□anaaaannaanaaDda
o □
o
notranjske novice
D □
^□□□□□□□pnnaaana
n Iz Spodnje Idrije. V Gorenji Ka-nomlji je zakuril na paši 131etni pastir in je imel pri sebi 51etno sestro. Pri ognju se je tej.ynela obleka, pastir je zbežal in na dekletu je zgorela vsa obleka. V strašnih bolečinah so jo dobili domači na polju vso opečeno, prinesli so jo domov, kjer je po treh urah hude muke izdihnila. — Gospodarji, ne pustite pastirjem ognja v roke! — Iz voza je padla in se hudo poškodovala, ko so se splašili konji, Marija Gnejz-da iz Gorenje Kanomlje.
n Senožeče. Poročali jo časopisi, da je v Senožečah povozil avtomobil Fran Gorupa, doma iz Budanj na Vipavskem. Časopisi pa niso poročali, kako se je zgodila ta nesreča. V Senožečah se zida novo sodnijsko poslopje; pri tem delu je bil tudi povoženi Franc Go-rup. V nedeljo popoldne so šli fantje, katerim se je pridružil tudi Franc Go-rup, na sprehod proti Razdrtem. V mraku okrog 5. ure so se vračali domov v Senožeče. Gorup je nekaj zaostal in stopil tik ceste k plotu. Ker je zaostal, je skočil na cesto, da bi dotekel svoje tovariše, letel je pri zgornjem kraju ceste za njimi. V tem času pri-drvi avtomobil nekega Tržačana za njim, ga podere in vleče s seboj kakih petdeset metrov po cesti. Avtomobil se ni nič ustavil, dokler ni Gorup sam ostal zadaj ves razmesarjen. Grozen ie bil pogled nanj. Zlomljene je imel obe nogi in eno roko, ves razpraskan je bil po glavi in telesu. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Povozil ga je neki Jud iz Trsta, ki ne odide kazni, ker jc gospodar avtomobila sam vozil. — V nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popold. bo občni zbor »Kmečke zveze« za sodna okraja Postojna in Senožeče. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika, poroča gospod I. Bešter. 2. Deželni in državni zbor, poroča gospod dr. Ignacij Žitnik, državni in deželni poslanec tega okraja. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
n Žiri. Redka slavnost se bo vršila dne 17. novembra, na Martinovo ne-
Reoščina
se seli v hišo, Ce zboli oče, mati ali kak otrok, trpi skrninaste in protinoVe in druge bolečine, no dela več, ne more več iz sobe in potrebuje postrežbe.
Če imamo v takem slučaju pri roki reelno, preizkušeno domače zdravilo, lahko taka zla za-teremo ponavadi že v postanku, ko Se ni prepozno. Seveda dandanes ni lahko, izbrati si izmed neštetih priporočenih domačih zdravil ravno pravo.
72
Ne maramo pretiravati, toda res je, da štejejo priznanja na tisoče, ki prihajajo od bogatih in revnih, mladih in starih za Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Tako piše dr. Jožef Estmeister, zdravnik v Wildenau, z. p. Aspach, Tirolsko, da Fellerjev fluid v vsakdanjem motenju in izpreminjevanju zdravja izborno služi. Ali drug zdravnik, medicinec dr. Kittel, Praga, Kral. Vinogradi, piše, da uporablja Fellerjev fluid že leta z izvrstnim uspehom. To ni reklama! Res je, da je to zdravilo dobro zoper različne bolečine. Naši čitatelii bi morali za-tegavoljo vedno imeti pripravljen ta izdelek, da bi pravočasno pomagali, in iz izkušnjo re-
čemo : Ozdraveli boste! Slabost, bolečine iz ginejo, Vaše oči, živci, mišice, mišičevje se okrepijo, spali boste dobro, začutili se boste zopet dobro, če rabite pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Ubogajte naš nasvet in poizkusite za 5 kron franko naročiti pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko). Tudt priznane odvajalne Fellcrjeve rabarbara-kroglice z znamkom „Elsa-kroglice" moremo priporočiti najtopleje zoper razno bolečine v želodcu in za redno odvajalne kot zanesljiv izdelek. Poceni so tudi. 6 škatlic stane 4 krone franko.
lio v žireh: posvečenje (konsekraci-■n) oltarja in nove cerkve ter birmova-nie Zirovci se pripravljajo z vso vnemo' za ta izvanredni dogodek. Številni mlaii (nad 40), dolgi venci (do danes So novembra že nad 1 km), ki jih ple-to dekleta po vseh vaseh velike žirov-cke župnije in druge priprave; vse to kaže da umejo ljudje pomen velikega dneva ki se bliža. Mlaji se postavljajo tudi ob drugih prilikah; zastave se ra/.obešajo tudi ob drugih priložnostih a kako povsem drugače bodo govorili dne 17- novembra visoki mlaji, v kako veliko višji namen bodo vihrale, zastave dne 17. novembra raz poslopij no žirovski ravnini! V dokaz bodo ti zunanji znaki, da je Zirovec veren, eloboko veren, in da si ne pusti vzeti vere svojih očetov nikdar in od nikogar' V dokaz bo ta zunanji okras, da so Zirovec veseli svoje veličastne cerkve kljub žrtvam, ki jih je že imel za njo. ,V resnici! Niso bile majhne te žrtve: pol tretji stotisoč kron — in ogromen del te vsote so žrtvovali župljam žirov-k<- župnije s prostovoljnimi prispevki, bodisi v denarju, bodisi v raznem materi j al u ali dolgoletni tlaki. Zato bo na nosvečeuja nove cerkve dan zasluzenega veselja za vso tiste, ki so na kakršenkoli način darovali kaj za cerkev; dan zadoščenja za dobrotnike nove cerkve, domače in tuje, ker vidijo, da niso bili zastonj njihovi prispevki m darovi Velikansko delo jc za nami — ogromno delo še pred nami! Vnema, s katero skrbe ljudje tudi že sedaj za lepo, primerno notranjščino nam kače pogum, da bo šlo tudi ostalo delo zanesljivo naprej. Treba oskrbeti Se vso notranjščino, pa prav vse: manjkajo oltarji, manjka prižnica, manjkajo orgle, tlak, klopi, krstni kamen spovednice, križev pot, vse, vse. Kako zelo potrebujemo naklonjenih src, domačih, sosedov, tujih! Veliko bo pomenil vsak majhen dar, kdor bi ga hotel poslati župnemu uraduvZireliza, napravo primerne notranjščine. Bog nam obudi obilo blagih dobrotnikov za našo novo cerkev!
n Planina pri Rakeku. Na naši tri-razredni ljudski šoli so letos 204 učenci, in sicer: v I. razredu 89, v II. razie-du 66 in v III. razredu 49. Vsi razredi bo prenapolnjeni. Že več let se poto-
gujemo za štirirazrednico; upamo, da bo kmalu zadeva rešena. Deželni šolski svet je dovolil gospodični Mariji Grobner, da sme letos zastonj poučevati. Stariši, kakor vidite, otrok je mnogo v šoli, sodelujte tudi vi s šolo, če hočete, da bo kaj uspeha. — Krajni šolski svet je popolnoma v naših rokah, samo en nasprotnik je notri. — V nedeljo, dne 3. novembra smo ustanovili »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. »Apostolstvo« podpira uboge misijonarje in revne katoličane na Bulgar-skem, tam, kjer se zdaj vojskujejo. Vsak ud »Apostolstva« plača vsak mesec dva vinarja, ali skupaj 24 vinarjev za celo'leto. Pristopajte v obilnem številu ! Boste vendar lahko dali dva vinarja na mesec za požrtvovalne misijonarje med našimi brati Bulgari? Za ude se bere več sv. maš in dobivajo mnogo odpustkov. V »Apostolstvo« sprejema gospod kaplan. — Pretečem teden so došle knjige družbe sv. Mohorja. V fari je 70 udov. Knjige se dobijo v župnišču.

na prvo sveto obhajilo. Igrokaz s petjem v Šestih dejanjih, 4. Deklamacija »Večna luč«. o. Marijina hči pred obhajilno mizo, živa slika z deklamacijo. 0. Evharistične cvetke. Slavnostna igra s petjem v dveh dejanjih. — Da se bo moglo ustreči željam mnogih obiskovalcev naših prireditev, bo družba ponavljala predstavo v nedeljo, 24. t. m., ob 5. uri popoldne. S tem je dana prilika priti k tej krasni evharistični slavnosti tudi okoličanom. — Somišljeniki S. L. S. so nabrali dosedaj za ranjene balkanske Slovane nad 200 K, za katoliške misijone v Bulgariji pa nad TO K, O teh katoliških misijo-nili bo imel skioptično predavanje 8. decembra profesor dr. Grivec iz Ljubljane.
Slap pri Vipavi. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 17. novembra 1912 ob priliki blagoslovljeni a novih društvenih prostorov veselico s sledečim sporedom: 1. Biagoslovljenje društvenih prostorov. 2. Zagoriški: »Kazen ne izostane«, igra v štirih dejanjih. 3. Steržaj: »Marijin otrok«, igra s petjem v treh dejanjih, i. Srečolov. Veselica se vrši v prostorih g. Karola Bone na Slapu št. 43. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina; Sedeži po 1 K, stojišča po 40 vin.
šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 17. novembra t. 1. v Ljudskem domu: Tihotapec. Narodna igra v petih dejanjih. — Po Jurčiču priredil Fr. Ks. Steržaj. — ltezišer g. Gorski. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 6. uri. — Vstopnina: Se-, deži v parterju po 2 K, 1 K 50 vin., 1 K, zofo po 80 vin. — Sedeži na balkonu po 80 vin. — Sedeži na galeriji po 1 K, 70 vin. in 50 vin, — Stojišča v parterju po 40 vin., na galeriji po 30 vin. — Vstopnice se dobivajo v predprodajj v društvenih prostorih.
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Iz Mekinj. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 17. novembra t. 1., očnJob pol štirih popoldne v M^nem domu veselico z naslednjim sporede»m. 1. MJRt<£ nik- »Na vasi«, koračnica. 2. »Na šumsKom iz
voru«, Valček. 3. H. O. Vogrič: »Pomladni cvet <
mazurka. 4. »Sumi Marica«, bolgarska naiod na hi nna; proizvaja tamburaški zbor »Planm-'„„ r. a Nedved: »Domovina«, b. Di. A. Schvvab: Večer na morju«. Hnrkarolica; pojo moški zbor. 7. »Ludmila«, igrokaz v petih dejanj h 8 »Navihani sluga«. Komifien prizor. P o-gram je raznovrsten in zanimiv. Pridite v obit
^"Bukovo."'Naznanjamo, da priredi »Gospodarskobralno društvo« na Bukovem (Primor-' (|„c 10 t. m. veselico z veliko Anton Mea vedovo igro predsmrtnico »Stari in mladi« Od-
poldne. Vstopnina: Sedeži 1 K prve vi
V' T r ž i š k e' 'n o v i c cT P ii h o'i11J0 nedeljo priredi
dekli^rM«	^
Slavnostni govor3. Bela nedelja ali spomm
NOVA KNJIGA.
Vojska na Balkanu 1912. Sestavila po zanesljivih virih dr. Vinko Šarabon m Anton Sušnik, c. kr, profesorja v Ljubljani. 1, sešitek te zgodovinske knjige, katera bo vzbudila med Slovenci trajno in splošno zanimanje, izide v nekaj dneh. Cena vsakemu sešitku bo samo 40 vin., celo delo pa bo veljalo največ 3 do 4 K. Cel svet nestrpno pričakuje novih poročil iz bojišča, kaj šele mi Slovenci, ki smo takorekoč osebno zainteresirani, saj utegne izid te velike vojske tudi na našo zgodovino odločilno vplivati. Da se pa za to vojsko ne zanimamo samo Slovani, temveč tudi vsi drugi narodi na širnem svetu, je umevno tembolj, ker je vojska na Balkanu zahtevala že dosedaj tako ogromno množino človeških žrtev, kakor še nikdar nobena vojska, kolikor p h pomni svetovna zgodovina. Pa tudi uspehi, ki so jih v tako kratkem času dosegli bratski narodi na Balkanu, ne najdejo vrste v zgodovini. Cel svet se čudi «redncmu junaštvu Slovanov, ki so v par kratkih dneh štrli moč ogromne države in dvignili križ
r
Sirolin „Roche"
in njeflovo
čislan] e
Brno, klmovca 1910.
Ob koncu letošnjih počitnic si dovoljuje podpisano društveno vodstvo z najsrčnejšo zahvalo sporočiti, da je udi to leto Vaš sirolin pri na zdravniški predpis ga zavživajoče gojence nase počitniške kolonije najugodnejše vplival.
Brnska počitniška kolonija v Grossullersdori-u.
Sirotišnica.
p 6 p in v lile, 23. avgusta 1911.
Mi si dovoljujemo, Vam z veseljem naznaniti, da smo dosegli z sirolinom Boche" najugodnejše uspehe ter smo ato zelo zadovoljni. - Vpl val je dobro pri naših otrocih pri kašlju in vrato-bolu, na kar so občutili otroci veliko
olajšavo in uteho.
Sestra Maria Leo o. J.
Prednica.
tam, kjer je stoletja kruto vladal polume-sec, ter zatiral in tlačil ubogo krščansko rajo. Kar ni dosegel ne Napoleon, ne Lau-don, ne Radecki in ne kak drug vojskovodja v celi svetovni zgodovini, to so dosegli naši krvi bratje na Balkanu, ki so v štirinajstih dneh štrli v prah ogromno turško cesarstvo in zadali smrtni udarec krutemu osmanstvu. — Naročniki na to vele-zanimivo delo naj se zglasijo tako pri založništvu »Katoliški Bukvami v Ljubljani«, da se bo, ko izidejo posamezni snopiči, lahko razpošiljanje hitreje in točneje vršilo,
SMEŠNICE.
Naglica. Sitnež, ki so ga vrgli iz gostilne: »Ali je to prava naglica.., človek še ne utegne reči: Lahko noč!«
Resnica. A.: »Ali se znaš ti tako lepo drsati, kakor onile gospod?« — B.: »Gotovo ne, če bi se tudi na glavo postavil!«
Dobrovoijno. Novo nastavljeni kurat, ki pridiga prvikrat v kaznilnici, začne tako-le: »Prav veseli me, da vas vidim toliko skupaj zbranih!«
MOJA STARA
izkušnja ni e uči. tla niorani za nego kožo rabiti lo Sleckenpterd liiilno raiečro miti Bcrginnnna & Co.. Tošin ob Lahi. Komnu po 80 vin. so dobiva povsod. 442/11/12
Želodec je organ, ki prebavlja in Cisti. Da pa zadostuje svojemu namenu v pravi meri, je potrebno, da v nobeni teli dveli smeri preveč ne deluje, temveč se mora zato skrbeti, da se njegovo delovanje kolikor mogoče olajša. Edino za to izvrstno preizkušeno sredstvo je dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, dvornega dobavitelja v Pragi, ki pospcšujje prebavo in povzroči lahno odvajanje brez bolečin. Dobi se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej oglas!
za ženske in sukno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Junoslov. razpošil alna R. STERMECKI v Celju št. 305.
Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slikami poštnine prosto.
Hačefe li zaslužiti mnogo (fcnarja?
20 do 30 K more vsak zaslužiti na dan, kdor hoče prevzeti prodajo mojih patent, novosti. — Potrebni kapital kron 3'—. Pišite takoj na izvozno tvrdko WEISZ NAGY.SAI.LO, Coni. Bars, Ogrsko. 3567
8e sprejme za čevljarsko obrt pri Jožefu Vider, čevljarski mojster, Ljubljana, Poljanska c. 11.
Tržne cene
za 100 kg.
	Cena			Cena	
Deželni pridelki:	K	v	Živina, meso	K	v
					
Rž.......	23 20	00 10	živa vaga:		
	22	00	Goveda pitana . .	84	—
	111	—	i elela težka . . .	107	—
	22	30	Teleta mala . . .	102	—
Proso belo . . .	21	—	Prr.SICl.....	124	—
lJroso rumeno . .	10	20	KoSIruni . . . .	105	—
Koruza stara . .	21	20			
Koruza nova . . l.eCa ......	15 30	40 20	Kuretnlna in drugo:		
Laneuo seme	18	80	Maslo kuhano od		
GraSica.....	104	—	K 200 — do . . .	280	—
Domačn detelja . .	20	—	Maslo surovo od		
Fižol Hibnifan . .	20	50	k 280 — do . . .	320	—
Fižol Prepeličar .	26	70	Slanina sveža(Spch)	194	—
Fižol Mandalon .	25	70	Slanina prekajena .	L04	—
Čebula.....	8	80	Mast svinjska . .	205	—
Krcrnpir . . .	5	30	Loj.......	»8	—
Zelje sveže . .	3	20	Jajca 100 komadov	12	—
Zelje kislo brez			risanci.....	1	50
soda ....	1«	—		—	85
Repa gorenjska . .	04	—		8	40
Repa sveža . . .	3	—		0	80
Repa kisla brez					
soda	III	80			
	30 88	—	Kolonijalno hlago		
Orehi......	58	_	na dobelo:		
Gobe suhe. • . .	?r,d	—			
	12		Riž Rangon od		
Želod......	1)	50	K 31'— do . . .	45	—
Smrekovi storži	0	—	Kava Sanlos od		
Seno......	4	8(1	K 288'— ....	.104	—
Slnma.....	3	20	Sladkor.....	82	—
	2	80		30	
zveza
u
nakupuje
fižol, Krompir, proso, ajdo in dne
nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih doma J vin.
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj Ivan Tomazin, Strah.nj
Naklo.
3555
Zimski barhenti!
robco in drugo' tkanino, naj so obrno na krščansko tvrdko
Jaroslat) marek, ro.na tkalnica štev. 45.
v Bistrem pri Novom Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi voliko množino ostankov zimskega barhenta, flanole, katanasa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 10 K, prvo vrsto za 20 K, tinejšo vrsto za 25 K iranko po
povzotju, Od ostankov so vzorci no pošiljajo. Srajco za gospodo iz llanelo ali cefirja 1 komad K 180, 2 20, 2 60, 3, in «. Pri odjemu 0 kom. srajo jih pošljem Iranko. Pri naročilih zadošča navedba širino vratu. Dopisuje so slovonsko.
LOTERIJSKE ŠTEVILKEE. Praga, 6. novembra: 44, 57, 25, 36, 10. Dunaj, 9. novembra: 12, 1, 66, 80, 69. Gradec, 9. novembra: 21, 47, 27, 62, 45.
Pitana perutn na 1 Meso!
5 kg-košara vsebije l mastno gos ali 3—4 raco.pulardo ali kokoši zajuho,nožno, mastno, svožo zaklano in osku-bono, ali svožo govejo in toločje meso, vso franko in proti povzetju K 0'70. Pristno surovo maslo po 6 kg za-bojček Iranko K 10*50.
M I. Schvvarz, Buozaoz.
- ZAHTEVAJTE -
zastonj in pošt. prosto moj bogato ilustrovani glav.conik s 4<i00 slikami ur, zlatnino in srebrnino raznih godal, jeklenega, usnjenega in maiiu-fakturnega blaga, orožja itd.
JAN KONRAD
c. in kr. dvorni založnik, Briix št. 4468 (Češko).
Prava Švicar, nikel remont, ura s sidrom, sistem Kos-kopf patont. K 5 , 3 kom. K 14 —; liegist. „ Adler-llos-kopi" nikel. rem. ura s sidrom K 7"—. Pristna srobrna remont, ura. odprta K 8 40. Kazpošilja se po povzotju ali naprej plačilu — Nikajt riziko! - Zamena dovoljena ali donar nazaj!
500 kron
Vam plaCam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Rla-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 3352
Kemčng (Kaschau) I.
PoStni predal 12/lbl, Ogrsko.
Gas je
zaradi bližajočih so božičnih praznikov naročiti po dopisnici moj
bogato ilustrovani glavni katalog s 4000 slik. raznih vporabnih predmetov in daril, katerega pošlje zastonj
in poštnine prosto c. in kr. dvorni založnik JAN KONRAD, razpošiljata, v Brilxu St. 4495 (ČeSko). Nikl. žepne uro K 4-20 srobrno „ „ „ 8 50 niklasta budilka „ 2-90 uro z nilmlom . „ 8-50 uro s kukavico. „ 8-50 harmoniko . gosli .... samokresi. . Manuiukturno.uBnjato in joklono blago, razno potrebščino za dom in kajenje, igračo itd. v najbogatejši izberi.
5-80 5-50
m
hieiienična, tudi po dolgoletnem rabljen]« vedno prje ">| mehka: 3 delili veliki moitrocl, W> cm Široki, i00 cm dolgi g K 13 —, 28'—, BO'—, 40 -, zelo tini K 64.
Za penzljonatc in oprave za neveste.
D. ScSmurmaclsgr, Ta??s 245 Češko
Vzorci bla^a za inodrnce in ceniki brezplačno <jj Razpošilja so proti povzetju franko.
^BIBijBaMHi
aiboljši češki izvor!
Krščanska tvrdka.
/erje in
1 lig novega, sivega, skubljcncga posteljnega perja 2 K, bol|Sega k 210, pulbeleqa K 2 S", belega K 1, boljšega K 6, snežnobelega za .-oga K 6, 7,'m 8, puha beiega K 10.
gospodo u.,, puha, sivega
prsnega puhu K 12,' cesarskega puha K 14, od 5 kg naprej franko.
Dovršene poste! e SS? »V «
blaga, lpernlca. okoli 18(M»1 cm velika z dvema zglav-nic ma vsaka ca 80*60 cm velika, zadosino napoluiena z novim sivini trpežnim perjem K 16, s polpuhom K -'U, s puhom K 24, pernica sama K 12. 14 in io. Zglavnicn
sama K 3, 3 50 In K 1, pernica cal80/Hocm velike K 15, 18 in K 2H, vzglavnlce ca <J0x70cm velike 1-50 5 tn K 5 S1, spodnja pernica ca 180*116 cm velika K 13, 15 In K.18.
Otročje postelje, posteljne preobleke, platnene nuhe, flanelaste odeje, koltri modroci itd. najceneje razpošilja po povzetju, od 10 K naprel franko
Josip Blahirt. Gosenice 35 (foisl 1")
Zo neugajajoCe zamena ali denar nazaj. Zahtevajte llu-35'I9	strovanl cenik zastonj in franko
"L
Herbabny-jev podfosfornato-kisli
Apneno-železni sirup
Ta je že 43 let uveden, zdravniško preizkusen In priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kapelj in vzbuja slast. Pospešuje pvbavo iu reditev in je Izborno Bredstvo za tvoritev krvi in kosti.
Cena steklenici K 2*50, po pošti 40 vinarjev več za zavi!ek.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH!
Varstveno zavarovan.
Jod sarsnpaFilin izdelek čisti kri, pospešuje prebavo, lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam. koder ec iod ali sarsaparilln izdelek predpisuje, se uporablja z
najboljšim uspehom. Cena steklenici K 2-20, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
Ur. Hiteanitova lekarna ..Zur aarinlsžrzigjseit" JHerbabny-Jev nasledek). KaSSL^-Vs.
Edino izdelovanje in glavna ražpošiljatev:
V zalogi je še pri gg. lekarnarjih v Lubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu In Volšperku. 3155
SVETOVNI PATENT.
Tovarna na deželi želi oddati za vso kraje Kranjske, Koroške, Štajerske in Solnograško zaloge in samoprodajo. Solidno ponudbe od sposobnih ponudnikov, ki razpolagajo vsaj z vsoto 500 do 1000 K razpoložljivega kapitala, sprejema Rudolf Mosse, Dunaj I. Seilersliitto 2 pod šifro „Patcntiet6r Consumartikel 5746."
8505
lin in žaga
ter 10 do 20 oralov zemljišča se po prav nizki ceni proda na Golniku na Gorenjskem. Več pove Avg. Brzin, Elizabetna cesta štev. 4 v Ljubljani.
Srečke v kor.st Slovenski Straži. Niti turška voiska n more vzeti	3367
400.000 frankov
katere bo dobil tisti, ki bo dne 1. dece bat.), prt žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek!
Meseni obrok : ntno 4 Krone 75 vinarjev : t/.vanredno ugodna ponudba!
Skupina 4 srečk brez Inrške srečke z glavnimi dobitki več 1U0.000 kri n in 11 žrebanji vsako leto proti 46 mc-leCniui obrokom no samo 5l:ron 50 vinarjev.
Pojasnila daje in naročila spnjema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančlč, Ljubijaua, Kongresni trg ,9.
Š1
»M
snkna, ženskega blaga, najboljših šifonov, cvilha razne vrste odej in prtov itd. si vsakdo nabavi, kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino
I. Kostevc, liluMjasia, Sv. Petra cusia 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
l.e pri vp rabi od leta 1880 sijajno pohvaljenega, z znamko zakonilo zajamčene
3 v iftt
pos anejo
CGfljl
icpretnočn, zelo trpežni, mehki in sposobni za teščenje. Izborna
i.. -............. . ......... l.miirU ,., ri«A frrvnilii i iprmiin itrl
lu.li za p eproge .a vozove, konjsko opravo, gonilna jermen itd. Dnin se povsod v šlutliah po 3» vin. in več|ih posodah, i jer ne, pii lao-astopsivu J. Lol-enz & Co., Hcb na CoSkom ln Solimo & Lorenz, Chcmnitz, Saško.
lrosim pošljite nit zopet r> kg gumitrana. S prejšnjo po-iiljuivijo sem bil zelo zadovoljen. SdiBnllnde, 14 septembra 19C8.
K. Sdulrrcr kmetovalec
Napr daj )i v Sori
obstoječe iz hišo, lileva in poda. Okoli hiše vrt. Pri |] 4i ste (Ivo njivi s 17 mernikov posetve in 0 parcel Kozda. Rede so lahko čvotero goveje živine. Hiša In hlev sta nanovo zidana in z opeko krita. Kupci se vabijotakoj. Več se izve pri Jakobu Jenku, posestniku v ori St. 36 pri Medvodah.	3414
1
Športni jopiči in moški telovni iz kameline dla! e
kakor tudi Bockovo perilo iz kame-iino dlako proti trganju,rcvmatlzmu ln luhlji, samo pristno blago m po najnižjih tovarniških cenah- Speo. tovarna na olektr obrat, izdolkov iz kamelino dlako, svitra, kap. ogreva -lii ko v za trebuh, kolena in zaposti itd. itd in za vso_ športno prodmoto za lov in zimski šport.
M. Beck, Dunaj XIX,
Ilauptstrasso 30/42 Podružnici: Karlovi vari ln Marijino vari.
Natančnoje v conlkti, ki so pošlje vsakemu na željo zastonj in pošt. prosto.
Kdor išče, ta najde
veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri	2744
R. MIKLAUC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica št. 5.
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 1000 komadov takozvanih
¥0laikiSt lom? m kon'e
m ceno ie Ii 4-40 komad in K 8-69 za par
(6 p.irov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150'200cm veliki, torei lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali Co se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEIKER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki nu željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanju in naročila so došln od kobilarne v Radavcn, Komornuin Brody-ju,župnika Kolarja Tutz-u, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weidibergerja Ilosva, Grilnwalda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stantj, Rosenmterja Zg.Moldava, Hahlissa Manken-dorfj Schenka Gcrlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3435	Fohringerja in dr.	(1)
Tovarna štedilnik v H, Krloseus, Wels, Zg, Avstrijsko.
Po dobroti In kakovosti neprenosljiv železni, emajliranl, porcelanasti Stcd lnirti kakor tudi i« majolike zn gospodln|st"o, • otele, restavracije I d Načrti za kuhinje na paro, pllnove Štedilnike,
irske peči za trajno kurjavo. Dolnjo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte „Izvirne Ko-loseus - štedilnike"^ z •
vrnite slabejSe Izdelke. Ceniki zastonj
P Življenjsko vprašanje "j za vsakega
' jo zdrav žolodoc. Zatorej jo človoška dolžnost, ga ohraniti ali pa, ako jo nastalo žo nesoglasjo, odpomoči.
Glasom brozštovilnih zalivainio so so izborno obneslo pri zboljšanju toka. odstranitvi slabo prebavo, zaprtja, pokanja. zopornoga okusa, raznih bolečin zaradi motenja v prebavi žo več kot tri desetletja
I BRADY-jeve želodčne kapljice
proj Marijaccijsko kapljico imenovano, kot najzanoslivojšo domačo sredstvo j,roti želodčnim boleznini pri otrocih in odraslih.
Vorujto so enakoglasečih so pona-: redb in potvar tor postita na zravon sto-ff*«SWSr i?c0 varstveno znamko Matere Božjo z
HiUlMf- llototom na desnici « n-----
in na podpis
Dobiva so v lekarnah v steklenicah po 110 vinariov in K 1-00. - Razpošilja v provinco lekarnar C. Bracly, Dunaj I, Fieischmarkt 2 1387 (6 stoklonic K 6'40 3 dvojnnto stoklenico K 4'80 franko vseh stroškov).	3222
so važni del človeške hrane. Dobro pripravljene vsebujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, torej začloveški organiz.potrebna hranilna sredstva v dobro dišeči obliki. One so v mnogih slučajih, posebno za otroke, bolj važne kot mesne ali sestavljene jedi. Žal pa imajo večkrat to napako, da so težko prebavne in jih slab želodec, posebno zopet otročji, nič dobro ne prenese. Lahko se sedaj odpomorc temu nedostatku, da so ne napravi nikakih močnatili jedi, nikakega sočivja, nikako pecivo več brez dodatka
M
ki ga dandanes že več milijonov gospodinj zelo rado uporablja. Uporaba je zelo lalika in po predpisih dr. Oetkerja, ki se dajo zastonj, je izključeno vsako pokvarjenje.
Or. Oetkerlev pecilni prssek se dolii s predpisi povsod.
železnato ^{ina-Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6 ■
Državno odlikovani in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
IzbcsraS okus.
Vočlirat odlikovanj.
Nad 7C00 zdravniških spričeval.
ijuu, c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje.
i	I---i no X -uai nv u »J«.. --p
CLIMAX motoriiia
Najcenejši obrat.
KGmanditna družba
Bac«frich & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 6,
HeilijensISdlerstras. 83,je. Kajstarejia Specialna tovarna monarhije za dvotaktne motorje na surovo clje.
zložna, cena ln varna
Cunard Line
vožnja
3i98 12
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Laconia 28. 11. Panonia 5./12. Franconia 18./12. 1912.
Iz Liverpola: Lusitanija, (najliitrejši največji in najlepši parnik sveta), 14.-12. 1912, 4./1., 25./1. 1915, Mauretania 7./12. 1912, ll./l, 1/2, 1913. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork Iii. razred K180-— otroci pod 12 let K 90: povsod Se 20 K več za ameriltanski osebni davek.
iIna akordeon Juta"
na katero lahko igra vsak brez znanja sekiric, brez učitelja in pouka najlepše pesmi,
plese in koračnice. St 36/10, izdelana iz lesa, prevlečeno z usnja-tirn papirji m in z nikel-nastim ravnalcem, nikel. ustnikom, 10 nikel tipkami in z nikel. klaviaturo, 28V2cm dolga, z navodilom K 3 20 Trije komadi K 8 50. - Nikak rizikol Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju
c. In kr. dvor založnik
JHH KOHRHD
nmzlkallj. razpošiljalnlcn v Briixu št. 9177 (Češko).
cenik s 1000 slikami na zahtevo zaii^nj in poštnine prosto.
r
vas na sleHeče vrstice. 5

Vse Mm o želodcu
so posledica slabe prebave.
Preizkušeno iz izbranih najboljfiih in uspcSnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospe&uloCe in lahko odvajajoče domača zdravilo ki ublaži in odstrani znane »>asledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, 11. pr. corečico, napenjanje, nezmerne tvorbe kislin ter krče je dr. Bose balzam za želodec iz lekarne 13. Fragnerja v Pragi
SVRRILO! Vsi deli embalaže
- Imajo postavno
deponovano varst znamko
GLRVNfl ZALOGR: LEKARNA
B. FRflGNER-ja,
c. In kr, dvor. dobavitelja', „Pri frnem orlu", PRRGR, Mala strana 203, — Po pošti ie razpošilja vsak dan. —
vogal Ncrudove ulice.	2110
Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošilj. K l 60 ee pošlje mala steklenica, za K 2.60 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8'— 4 velike steklenice za K 22'- 14 vel. steklenic poštnine prosto
na vse postaje avstr.-ogr monarhije. Zaloga v lekarnah avstr-ogr. - V Ljubljani: Rlh. SuSnik, Dr. G. 1'iccoli, Jos. Cižmnr.
Tehnična pisarna
Vaiestf
Stavbeno podjetje
n
zapriseženi sodni izvcdencc Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8
' priporoča za napravo vseli v stavbeno stroko spadajočih načrtov in del ter kol oblastveno koncesljonirana zasebna
za liahop m prodalo posestev m zemlllit.
Postrežba vestna in točna.	012-1
IOOO-e
družin se oblači z izdelki iz tkalnice
SPY!
Pošiljatev za poskuSnjo po povzetju vsebuioCa 23 m kanalasn ,Bekordlauza posteljne prevleke rudcCe ali modro pisana.......... K 10-10
JOr,
H,
23 n
5 m bele tkanine za srajce ,Irls' K 11-— . ^^^ 18m cefira za srajce ,Permanentl sortiran po 3 m samo K 8 60
1 tucat
belih pta tncnlh-damast brisač št K 6.-
Za nepovol no denar nazaj.
r —s V orc zastonj I =
S/<O.J	'''V/j
Ne stane prav nič?
♦
I ♦
Zastonj razpošiljam povsod vzorce auknenega blaga, blaga za obleke, blaga za bluzo, pe-rllnega blaga, modnoga barhanta, platnenega blaga, okaforda, blaga za postelje, ka
kor vseh vr t blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma -voj nakup lahko tlosežete po zelo ugodn h prednostih.
KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi,
Herrengasae 10.	2740
♦
<9 ♦

USTANOVLJENA LETA 1831.	USTANOVLJENA LETA 1831.
NAJVEČJA ZAVAROVALNICA AVSTRO-OGRSKE DRŽAVE

Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta 2., v lastnem domu
posluje v vseh zavarovalnih strokah. Tekom leta 1911 zavarovalo se je 21.289 oseb za kapital nad 170 milijonov IC na življenje. Družba je izplačala škode že nad 1 milijardo in 63 milijonov K.
Premoženje družbe znaša nad 416 milijonov K.	l£j87

Najceneje
vse vrste slamoreznice in vse druge poljedelske stroje ter železnino ponujata Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovček
trgovina z železnino in poljedelskimi st. c Ji Ljubljana, Dunajska cesta St. 16.
549	[Ne zamudite zahtevati cenik.
IfcS" Le naravnost "feuj
od tovarniške razpošiljolnico
„S1IDETIH"
Krnov štev. 301 (avstr. Slezija)
kupito	3030
blago za moške ln žensko obleke kakor tudi šlesko platnlno najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških oenah. Ostanki zolo poceni. Zahtevajte vzorce. Krasno sezijske novosti.
Lep okrasek
m
^^ X*™«*.	vsako sobo so
smirna imlt stenske preproge. Št. 2097 v I. kakovosti, na obeh straneh enaka v različnih vzorcih kakor: srnjakova rodbina, labod, škrat, lev, lovski pes, dve papigi, tisi«a, tiger, gosi, srne, jeleni, v lepih barvah izvršena, 1(« cm široka, gtOcm dolga, komad po K f> 0< ; št. 209«, ista z okraski srne, j< lena, leva, psa, približno 00 cm široka, 180 cm dolga samo K 4 80. Največja izbera namiznih in posteljnih
garnitur, flanel, spalnih odej, šivalnih odej itd. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej plačilu c. in kr. dvorni založnik
razpoSlljalnica v Bruxu št. 4481 (Češko).
Glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
\ToMeijno
i kg sivega sktibljenega K - —. boljšega K 2-40, pol belega prima K 2'ao, belegaK 4'—, linegn mehkega puha K 3. r.rvo rstnega K 7—, »•— in 9 so. Sivega puha h <1 —, belega finega K lo-—, prsnega puha K 12'-, odpel kg naprej franko.	2120
Daoršene najioSesfzsie posžeSje
iz gostega, trpežnega, rudečega modrega ah belega inlel fnanking) blai;a 1 pernica 160 cm dolga, 120 cm Široka, z zglavnkama, vsaka ca 80 cm dolgo, 00cm široko, za-aostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnlm posteljnim perjem K IC —, s polpuhom K 20-—, s puh perjem K 24'— Posamezni' pernice K to —, 12'—, t '■—. 10'-. Posamezne vzglavtiicc K 3--, 3 so 4 -. Pernice 200X140 im velike K 13 —, 1!"-,I8 —, 20 -. Vzglavnice 90X7» cm velike K 4-50. 6 —,500 Spod. pcrnice iz najbolsega graiila za postelje 1S0X116 cm velike K 13'— In 15'—, razpoši-ja nd IU i* naprej franko proti povzetju ali predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. a'235 Češki les.
Nikak rizllio, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati liusir. cenik' vseoa pnstelnega bhiga zastoi j.
mnogih bolnikov jc, da molče prenašajo svojo bolezen in tarnajo, kako jo s primernim sred-sivom odstranili. Proti revmatiznui, protinu, nevtalgiji in ozeblini rabimo z gotovim uspehom zdraviliško priporočeni
CONTRHEUMAN
ki fc vodno zanesljivo sredstvo,
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za i splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utri-1 panja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vriliavanje, masažo ali obkladke. 1 pušica 1 krono. Izdelovalnlcn in glavna zaloga v
lekarni B. FRHGNER-ja
c, kr, dvornega dobavitelja, PRAGA lit, št. 203.
Pri n up roj plačilu K 1-50 sc pošljo 1 pušica franko „ .	_ _ 5*— . n 5 B	.
.; : ; »- ; . » .
Po or na Ime Izdelka lil izilelovateljal
ZALOGA'V L1CKA.11NAH. V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Cižmai1, dr. G. Piccoli.
2 darili
dobi vsak odjemalec 5 kg zavoja
žitne kane
za K 4,— franko
zastonj
pri tvrdki
Josip Stssitspfi
t v rna žitne kave
Sciiotfen, Češko
Pri odjemu 6 zavojev en zavo) ž tne ka/e zastonj.
3399
Zavod za tečaje o
TRGOVSKI V/.BB
Frld. Mentol', imojltelj preko flvrop. moj znano bivšo trgovski' akademijo, Lipslio. Prospekta pošilja zastonj ravnateljstvo. 33i7
za poskušajo za lOdnevlii ogled. Puška euocevka Lankaster K20--, dvocevka Lankaster K 30--, 1 lamine; less-jinška K 7"','-, Flo-bert K b--; samokres K .'»'-, pištola od z K naprej Ihtstro-van cen i k zastonj. F. DU^EK, tovarna orožj , Opočno St. 2137, ob drž. želez , Ce ko.
Naročajte ,Slovenca
Pristni 14 kar. zlati poročni prstani.
Pristno srebro uradno
pečateno K 0-90, zlato na srebro K 1-10,
novo zlato K 3—, 14 kar. zlato K 7-50, 8-50, 9-50. Za mero zadošča pašček iz papirja. Uhani, broške in zapestnice za poročna darila po najnižjih cenah v bogati
izberi. C. i n kr. dvorn i založili k
razpošiljalnica v Brux-tl 4474 (Češko).
Glavni katalog s 40H0 sti-k.iiin zastonj in pošt. prosto.
KoŽ3 9
mora biti temeljito negovana in zato jo najboljšo dobro milo; kajti slaba mila prejo Škodujejo nogo koristijo. Fino

ima nenavadno aromatičen vonj, jo nežno in ker vsebuje l °/0 Jjysoforina, učinku jo tudi antiseptično En poizkus učinkuje prepričujoče. Milo se zdi drago, (komad 1 K), ker jo pa zelo veliko in izdatno, je pa v rabi resnično ceno. Poizkusite!
in ustna duplina so pogosto kraj infokcij, vsled česa jo potrebno, usta vsak dan dvakrat izplakniti z antiseptičnim, vrstno preizkušenim
Mih
s poproyo meto
Nekoliko kapljic zadostuje na kozarec vode. pa imamo razkužujočo tekočino, ki takoj odstrani neprijeten duh iz ust in ohranja zobo. Pripravno tudi za grgranje! — Originalna stekl. K 100, Poizkusite,
Zanimivo knjigo o „Zdravju in desinf ekci ji u Vam pošljem na željo zastonj in
poštnino prosto.
11. C. Hubmann, referent „LysoIormwerke", Dunaj XX, PelrnsGbGasse st. 4
hi i p f
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zarije, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
& i
, UNIKUM
ni rastlinska margarina.
„t se izdeluje
,iM9Nrcd>!itM>iiEin iz najčistejšo goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, SfESi nego najčistejši naravni izdelek.
,&mBH!8M' za 50 °/„
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne o to.
SaiRoBUainasclief-tM® ,uffgiituni' je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Blaimselieina
;rancma««xaiiii je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
|g	Cenjena gospodinja!
IvJ	Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za
||g	nadomestilo presnega masla za
|	P^Hje prgien|g hnlianSE fflas!Bn hrnh
™	samo
|	BliiHiiscIielDO Jlnlkunr maroorloo
if^	Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratls in franko.
Zilnižene ivornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
o i» * na prodaj, v
Klopcah pol uro od Vcli-kovcn;posoLt-
vi sto vkup in sc prodasta tudi posamezno. Zomljišča je 50 oral krasen gosl i, lepi travniki in rod. polje. Veo poro j! Rautor, p d. Kavni,/Klopce pošta Velitovec, Koroško.
dobi vsak pri naročbi 1 poštnega zavoja po 5 kilogramov
Richter-jeve zdravilne rž ene kave
lep vnoraben predmet iz niklja, aluminija itd. kot košaro za kruli, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. 1 poštni zavoj franko po povzetju K brez namečka K 3 40. — Pred Božičem na željo za božično
__drevesce angela z zvončkom ali kak
3j.(ioj	drug okrasek, pupe in razne igračo.
KAROL RICHTER, Lewin45, Češko.
D
popolne oMeke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki ta 20 K. In sicer: 1 moderna obleka iz raševine ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Oslali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd. - Razpošilja se po povzetju. -Prvovrstna tovarniška rozpcalljalnloa
Josip FranKensieiu, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseli drugih predmetov vzorci na zeljo franko Vzorci se morajo vrniti.
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljenc obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
Ljubliona, Stritarjeva ulica št. 5.
© ©
Ustanovno leto 1869.
Kdor še ne ve, naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zraven Škofije ali nasproti gosiilae „pri Jokala",
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo iz-gotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
r
i"-
V, i
I
i
I
i h
St 1038, I4kar zlato K13.~ Št, 1038, Novo zlato K 6.40 Št. 1064. Z lato na srebro K 2.70
Kesal
se je dosedaj 5e vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik"
H.
Šr 1046. 14 karal zlato K 9,-
v Ljubljani,-Mestni trg št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se
Šr. 1046. Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, pošt-Šr, 1068, Zlato na srebro	nine prosto.
K 2.50
St. 748. K 13.50
H. Suttner
Ljubljana
mestni trg St. 25
Največja eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna promiirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„IKO"
M:>«»«•»»*•t«?:::::::H}}*HH
St. 1109. !4-kar. zlato e epa!-kam. K 9.76
Zasloni
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za na- Št 1149. Srebrna broški
kup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
K 1.50
Zlato na srebro K 3.-
Št 873. Nlkelnasta verižica z obeskom K 2.20 „ 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna , 5.70 „ 854. „ „ * „ 4 vrstna , 7.50 i, 854. ,, » a p 5 s » 853. »	» » » s šestimi srci
6 vrstna K 12.20 „ 853. » * rt » 8 » 15.80 » 861. m w » » 1® * 26.— » 860. a, M	42.-"
Št. 735. K 13.
Izdala konzorcij ..Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.