YU ISSN 0040-1978
LETO XUI, ŠT. 15
Ptuj, 20. aprila 1989
CENA 2000 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Inovacije za danes in jutri (stran 2)
Ogled vojaških tehničnih šol (stran 4)
Grajski park — ponos Ormoža (stran 5)
Turistični dnevi v Podgorcih (stran 6)
Drava — republiški prvak (stran 10)
V četrtek
v Mostje
v organizaciji občinske konfe-
rence SZDL iz Ptuja bo v četrtek,
27. aprila, že 18. pohod po poteh
revolucije v Mostje. Ptujčanom
že dobro poznano prireditev so v
Socialistični zvezi tokrat zastavili
nekoliko drugače. Zborna mesta
pa bodo taka kot ponavadi:
Lackov odred se bo zbral pri
spomeniku narodnega heroja Jo-
žeta Lacka na Slovenskem trgu v
Ptuju;
Osojnikov odred se bo zbral pri
OŠ Franca Osojnika;
Krambergerjev slovenskogori-
ški bo imel zborno mesto pri do-
mu slovenskogoriške čete v Ro-
goznici;
pohodniki Kvedroveea odreda
se bodo zbrali pri OS Toneta
Žnidariča, medtem ko se bodo
pohodniki Sagadinovega odre-
da zbrali pri Avtoparku KG P v
Budim.
Za vsa zborna mesta velja, da
se bodo pohodniki zbirali od de-
vete ure naprej, na pot pa bodo
krenili ob 9.30. Poti posameznih
odredov do Mostja so podobne
kot vsa leta, osrednja proslava v
Mostju pa se bo pričela ob 13.
uri.
Slavnostni govornik, ki je bil
napovedan, t. j. Branko Grega-
novič, predsednik jugoslovanske
mladine, je pred kratkim svojo
udeležbo iz upravičenih razlogov
odpovedal. Do konca naše re-
dakcije pa še ni bilo znano, kdo
bo sedaj slavnostni govornik.
Občinska konferenca SZDL
Ptuj vabi vse občanke in občane,
da se pohoda udeleže.	j \
Največja atrakcija razstave je bil zagotovo pravi vojaški helikopter iz družine Gazzelle.
(foto: M. Ozmec)
Letalska razstava v središču pozornosti
Srednješolski center je ta teden v središču pozor-
nosti Ptujčanov in okoličanov*. V ponedeljek dopold-
ne so namreč v hramu učenosti svečano odprli izred-
no zanimivo letalsko razstavo, ki so jo preselili iz
bližnjega Maribora, pred tem pa je obiskala že štiri
večje slovenske kraje.
Po preletu letal ptujskega Aerokluba in po skoku
treh padalcev z zastavami je zbrane nagovoril gene-
ralmajor Živan Mirčetič, komandant zrakoplovne
enote RV in PVO Jugoslavije. Potem ko je orisal
razvoj letalstva na našem ozemlju, je govoril tudi o
jugoslovanski sedanjosti, ob koncu pa je letalsko
razstavo tudi uradno odprl. V kulturnem sporedu so
se predstavili gojenci šolskega centra jugoslovanske-
ga vojnega letalstva, ki sedaj že četrti dan vsako po-
poldne zabavajo mlade Ptujčane in druge obiskoval-
ce razstave. Sicer pa bo letalska razstava s prek 100
zanimivimi eksponati na ogled še do jutri popoldne
in zares si jo velja ogledati.
M. Ozmec
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KURENT 89
Sovjetski velemojster
Vaiser dohitel Kožula
Drugi mednarodni šahovski
turnir KURENT 89 je ena naj-
večjih športnih, kulturnih in turi-
stičnih prireditev, ki je v zadnjih
dneh ponesla ime F*tuja širom po
Jugoslaviji, pa tudi izven njenih
meja. To sta v uvodnem govoru
na otvoritvi poudarila tudi pred-
sednik organizacijskega odbora
Slavko Brglez in predsednik Ša-
hovske zveze Slovenije Milan
Kneževič. Turnirje uradno odprl
Gorazd Žmavc, predsednik
Skupščine občine Ptuj, prvo po-
tezo pa je povlekel v originalno
masko oblečen kurent. Uradni
otvoritvi so prisostvovali številni
družbenopolitični delavci občine
Ptuj, ljubitelji šaha ter predstav-
niki pokroviteljev.
Že po prvih srečanjih je bilo
jasno, da so glavni favoriti za pr-
vo mesto letošnji članski državni
prvak Kožul ter sovjetska igralca
Vaiser in Krasenkov. Glede na
izredno kvaliteto turnirja, ki je
visoke — 8. kategorije FIDE, do-
mači igralci ne morejo pričako-
vati visokih uvrstitev, saj jim
manjka težkih mednarodnih na-
stopov in izkušenj.
Dvorana magistrata je skoraj
premajhna, da bi sprejela vse, saj
je zanimanje med Rujčani in
okoličani izredno veliko. Temu
prav gotovo največ pripomorejo
tudi predstavitve partij na de-
monstracijskih deskah, kar je v
Ptuju prvič.
Kraj dogajanja so obiskali v
prejšnjih dneh številni funkcio-
narji, med njimi tudi Boris Ku-
tin, član izvršnega biroja FIDE,
Jože Prestrl, sekretar ŠZ Sloveni-
je, Valter Šinkovec, direktor tra-
dicionalnih blejskih festivalov,
in mnogi drugi in vsi so dali pri-
znanje SD Ptuj kot organizator-
ju.
Rezultati 6. kola: Danner —
Schneider remi, Krasenkov—
Mencinger remi, Brglez—Polaj-
žer 0:1, Simič—Kožul 1:2,
Zysk Rajkovič remi, Vaiser—
Podvršnik 1:0.
Vrstni red po 6. kolu: Kožul in
Vaiser 5, Krasenkov 4,5, Simič 3
(I), Zysk 3, Rajkovič 2,5 (1), Po-
lajžer in Schneider 2,5, Mencin-
ger, Podvršnik in Danner 2, Br-
glez 1 točka.
Igralci bodo odigrali 11 kol.
Odločili so se, da ne bo drugega
prostega dneva in tako bo zadnje
kolo v soboto, 22. aprila, ob 9.
uri v sejni sobi SO Ptuj, kjer se
odvija turnir vsak dan od 15.30
do 2L30.
Silva Razlag
^—UVODNIK	--
Obeti cvetoče pomladi
Spomladi, ko se narava odene v sveže barve, postanemo hočeš - nočeš
optimistično razpoloženi. Cvetje, posebej tako bujno kot je letošnje, obeta bo-
gate plodove in ti so cilj vseh prizadevanj človeka.
Pomladna opravila so letos opravljena v najboljših razmerah, seveda
vremenskih. Dovolj toplote in kljub bolj sušni pomladi še kar dovolj vlage v
zemlji, da semena dobro klijejo. Za dobro letino seveda še zdaleč ni dovolj le-
po cvetoče drevje in v dobrem vremenu opravljena setev, tu so še mnogi de-
javniki, predvsem odločitev kmetovalca, koliko bo zemlji dal. in odločitev na-
rave. kako bo negovala ali bičala sadovnjake, vinograde in polja v^^ leto do
jeseni.
Letošnja pomlad je cvetoča .še v drugem pomenu: rokave je zavihala no-
va zvezna vlada in pričela dirigirati tempo našega življenja in dela z novimi
ukrepi. Z njimi ne hiti. kaže torej, da so preračunani in da imajo natančno
določen cilj. Tudi ne obljublja sprememb čez noč, temveč vztrajno in dolgoro-
čno spreminjanje odnosov v družbi — v gospodarskem in tudi političnem de-
lu družbe. Za razliko od prejšnjih vlad, ki .so obljubljale hitre spremembe,
nam nova. iz letošnje pomladi, ponuja petletno obdobje za preverjanje odloči-
tev.
Medtem ko potrošniki že obračajo oči in je njihovo nezaupanje vse glo-
blje. so gospodarstveniki in večina tistih, ki se spoznajo na gospodarske pro-
cese. z odobravanjem sprejeli prve vladne poteze. Že to je velikanska pred-
nost sedanje vlade pred prejšnjimi, pa tudi nevarna past. Do vsega dobrega
lahko pridemo samo z znojem, odrekanjem in brezpogojnim izpolnjevanjem
nalog. Kmet natančno ve, da mora .sejati, gnojiti, škropiti, delati na vročem
.soncu, v vetru ali dežju. Bliskanje in grmenje, ki ga utegnejo povzročiti vladni
ukrepi, ko bo torej treba delati in se marsičemu odpovedati, nas ne smeta
ugnati pod kap. Kmet mora vztrajati, če hoče jeseni pospraviti bogato letino!
Jože Bračič
Odličen začetek sezone
Na šestem spomladanskem maratonu na Dunaju, kjer je Mirko Vindiš, naš
odlični maratonec lani zmagal, seje na startu zbralo okoli 31 tisoč maratoncev.
V toplem vremenu in v izredno hitri tekmi je Mirko znova dokazal, da sodi v
svetovno elito maratoncev. Dosegel je namreč odlično šesto mesto s časom
2 uri, 17 minut in 31,1 sekunde.
Posebej hiter je bil začetek maratona, vseskozi hiter tempo pa je zmagoval-
cu Tanzanijcu Alfredu Shahangi prinesel najboljši čas dunajskega maratona —
2 uri. 10 minut in 28.9 sekunde.
Za zmagovalcem se je uvrstil avstrijec Gerhard Hartman, na tretje mesto
pa Poljak Jirzy Skarzvnski.
Mirku naše iskrene čestitke!
Mirko v vodeči skupini neposredno po startu.
(Foto: Langerholc)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. april 1989 - TEDNIK
POSVET SEKRETARJEV 00 ZKS
V PTUJSKI OBČINI
Spremembe
za boljši jutri
Družbene razmere, v katerih živimo, terjajo spremembe: spre-
membe mišljenja, ekonomske, družbene, sistemske, ideološke spre-
membe . . . Gre torej za vse, kar bo vzpodbudilo ustvarjalnost ljudi in
s tem omogočilo napredek, boljše življenje. V prenovi Zveze komuni-
stov gre za vprašanja, kako naj se ta prilagodi, da bo lahko svoje čla-
ne usposobila za naloge, kako družbo potegniti iz krize.
Tako namen razprave o dokumentu o prenovi ni sprejeti doku-
ment ali ne, če pride do večinskega soglasja je na posvetu s sekretarji
poudaril v četrtek, 6. aprila, član predsedstva C K ZKS Ciril Baškovič.
Dokument tudi ni program, ampak bo na osnovi razprav o njem spre-
jet operativni program, kako izplavati iz krize, kako zagotoviti boljše
življenje ljudi, kar je na koncu koncev cilj vseh prizadevanj.
Dokument sam naj bi služil kot opomnik, kot izhodišče za raz-
prave o vseh problemih in danostih okolja, v katerem živimo in dela-
mo, o vseh odprtih vprašanjih, ki nas obremenjujejo kot posameznika
in kot skupino. Razprava naj bi spregovorila tudi o odnosu Zveze ko-
munistov Slovenije do ZKJ: naj bo ZKS sestavni del ZKJ ali del ko-
munističnega gibanja v Jugoslaviji ali bo ZKS sodelovala le tam, kjer
imamo skupne poglede. Kakšen bo položaj osnovnih organizacij v
novem podjetju, vloga samoupravljanja v kontekstu podjetništva,
vprašanja političnega pluralizma, vloga manjšin v ZK v smislu podre-
janja večini, preoblikovanje statuta ... Na ta in še vrsto drugih vpra-
šanj je potrebno opozoriti.
Vsaka misel, razmišljanje je dobrodošlo in v razpravah je potreb-
no zagotoviti slehernemu članu, da se lahko vključi vanjo, pa četudi
bo mogoče kdaj neprikladna. Vendar je potrebno dati slehernemu
priložnost, zakaj če lahko človek izpove svoje poglede, je tudi dovze-
ten za predloge drugih, je pripravljen ustvarjalno sodelovati, to pa je
tisto, kar govori v prid in zagotavlja prenovo, izhod iz krize.
NaV
Recept z veljavnostjo
do konca leta
Po sprejetih lanskih junijskih ukrepih, s katerimi so se občutno povišali zneski
doplačil k cenam zdravstvenih storitev, ni skoraj nihče pričakoval, da honio letos že
prav kmalu dobili nov paket ukrepov za sanacijo razmer v zdravstvu. To je bilo
praktično pred razsulom. Takšno usodo naj bi doživelo že lanskega oktobra, če ne
bi bilo že omenjenih ukrepov. Takrat je bilo poudarjeno, da bodo le-ti veljati do
konca leta 1988. nato pa se bodo zneski doplačil vrnili v normalne okvire. Res je bi-
lo tako. Žal pa se je vmes pripetilo še marsikaj drugega: spremembe in dopolnitve
zakona o zdravstvenem varstvu, ki naj bi prinesle nov sistem financiranja, novo or-
ganiziranost zdravstvenih skupnosti in še marsikaj, niso bile sprejete. Tako se bodo
morali odgovorni še naprej truditi za ustrezno zdravstveno reformo. Vprašanje pa
je, ali bo dovolj časa, saj v tujini takšne spremembe pripravljajo nekaj let, pri nas
pa že po stari navadi želimo vse na hitro in brez ustreznih preizkusov.
Dvanajstega aprila so se dele-
gati skupščine zdravstvene skup-
nosti Slovenije odločili za nov
»preživetveni« zdravstveni pa-
ket. Pričel bo veljati prvega ma-
ja. Uresničevali ga bodo uporab-
niki in izvajalci zdravstvenih
storitev. Za najširši krog obča-
nov so najbolj »zanimivi« novi
zneski doplačil k cenam zdrav-
stvenih storitev.
Prvi obisk pri zdravniku stane
od prvega maja 9000 dinarjev,
trije ponovni 4500. Obisk pri
specialistu je »vreden« 17.500
dinarjev; to je cena prvega obi-
ska, trije nadaljnji stanejo 6500.
Ce nas bo zdravnik obiskal po-
dnevi na domu, bomo plačali 22
tisoč dinarjev, v nočnem času bo
obisk enkrat dražji — 44.000 di-
narjev. Zdravilo na recept velja
od prvega maja 6500 dinarjev.
Dan zdravljenja v bolnišnici ali
zdravilišču je po 13 tisoč, plačati
pa je treba petnajst dni zdravlje-
nja. Pri tem pa bo treba plačati
še delež za medicinske storitve,
ki veljajo 43.500 dinarjev. Parti-
cipacijo za zdravila bodo plače-
vali tudi občani nad 70 let in in-
validne osebe z nad 70-odstotno
okvaro.
Skupščina je tudi soglašala s
pripombo, da lahko delavci v
svojih delovnih organizacijah iz
skupnih sredstev poravnavajo
participacijo, seveda če se tako
odločijo. V »razmislek« pa je
sprejela tudi pobudo o tem, da
naj bi bili plačila participacije
oproščeni krvodajalci.
V bodoče se bodo participaci-
je spreminjale vsak mesec. Sicer
pa so zdravstvene delovne orga-
nizacije že v teh dneh prejele de-
nar za pokrivanje likvidnostnih
težav iz sredstev Narodne banke
Slovenije.
Z novimi zneski participacije
naj bi pridobili od 4 do 5 odsto-
tkov potrebnega denarja. Na za-
četku letošnjega leta so izračuni
pokazali, da bo letos zdravstvo
prekratkoo za skoraj petino de-
narja. Zdajšnji ukrepi pomenijo
za zdravstvo zgolj preživetje in
ničesar drugega. Zdravstvenim
delovnim organizacijam je z
ukrepi naloženo oziroma prepo-
vedano vsako novo zaposlova-
nje, širjenje dejavnosti in po-
dobno. Zapisano je tudi, da v
občinah, kjer prispevna stopnja
za zdravstvo ne bo takšna, kot je
povprečna republiška, ne bodo
prejeli solidarnostnih sredstev.
Ptujska občina, na primer, je ve-
lik prejemnik solidarnostnih
sredstev.
Ukrepi, sprejeti dvanajstega
arila, naj bi veljali do 31. decem-
bra.	mg
750 LET MINORITSKEGA SAMOSTANA JE TUDI
750 LET KLETARJENJA V PTUJU
Posebna publikacija
ob jubileju
Ptujski kletarji vežejo svojo tradicijo na kleti minoritskega samo-
stana, ki letos slavi 750-letnico. Čeprav je pridelovanje in negovanje
vina na ptujskem območju mnogo starejše, pa so kletarji za svoj zače-
tek vzeli nastanek samostana in začetek kletarjenja v njegovih kleteh.
Tako naj bi ob letošnjih jubilejih — 750-letnici Minoritskega sa-
mostana, 1920-letnici mesta Ptuja — počastili tudi 750-letnico kletar-
jenja v Ptuju s posebno publikacijo; za njeno izdajo naj bi poskrbel
Pokrajinski muzej v Ptuju. Boris Miočinovič, ravnatelj muzeja, pravi:
»V ta namen smo zbrali skupino avtorjev, ki bo obdelala to področje
naše kulture in gospodarstva od prazgodovine pa do danes. Arheolo-
ški del bo obdelala doktorica Iva Curk, srednji vek Jože Curk, 19. sto-
letje Kristina Samperl-Purg, etnološki pregled bo pripravil Andrej
Brence, sodobno kletarjenje v Ptuju pa bo predstavil magister Anton
Skaza.«
NaV
Z 62. SEJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Koliko je v Ormožu resnično zaposlenih, koliko
nezaposlenih in koliko je pripravnikov
Na seji izvršnega sveta skupščine občine
Ormož, ici je bila minulo sredo, so med dru-
gim obravnavali informacijo o uresničevanju
družbeno dogovorjene kadrovske politike v
občini Ormož v letu 1987 in 1988. Informaci-
ja, ki jo je pripravila občinska kadrovska slu-
žba, zajema podatke o neustrezno zasedenih
delovnih mestih v občini, o izobraževanju ob
delu, gibanju zaposlenih in nezaposlenosti,
sezonskem in izmenskem delu, o pripravni-
štvu, kadrovskih štipendijah, kadrovskem
stanju individualnih poslovodnih organov in
kadrovskem planiranju ter o podeljevanju
raznih priznanj in oblikovanj.
Člani izvršnega sveta so kaj hitro odkrili,
da si nekateri podatki v obeh poročilih nas-
protujejo. Tako je na primer v informaciji o
uresničevanju družbeno dogovorjene kadrov-
ske politike v občini Ormož zapisano, da je
bilo 31. 12. 1988 zaposlenih v ormoškem
združenem delu 3798 delavcev. Po poročilu,
ki so ga izdelali pri medobčinski skupnosti za
zaposlovanje, pa je bilo ob koncu lanskega
leta zaposlenih 3931 delavcev. Težko je sedaj
reči, kateri od obeh podatkov je povsem pra-
vilen.
Zanimiv je tudi tisti del informacije o ka-
drovskih gibanjih v občini Ormož, ki govori
o neustrezno zasedenih delovnih mestih. Iz
poročila je razvidno, da je v občini Ormož
312 del in nalog, ki niso ustrezno zasedeni,
ali vsak 12. delavec ne dela tistega, za kar se
je usposobil. Od tega jih je na primer kar 286
z nižjo izobrazbo od zahtevane, 21 z višjo in
pet z enako stopnjo strokovne izobrazbe,
vendar z neustrezno smerjo.
Zanimiv je tudi podatek o pripravnikih. V
poročilu skupnosti za zaposlovanje je zapisa-
no, da so ormoške delovne organizacije v
lanskem letu sprejele 57 pripravnikov, v in-
formaciji, ki jo je izdelala občinska kadrov-
ska služba, pa piše, da je bilo v letu 1988 v
organizacijah združenega dela občine Ormož
sprejetih 74 pripravnikov. Nekaj ljudi očitno
v vseh teh poročilih manjka; kje so, ne ve
nihče.
Ob obravnavi obeh poročil so se dotaknili
tudi brezposelnosti. V občini Ormož, ki ima
že leta najvišjo stopnjo brezposelnosti v Slo-
veniji, pomeni to ob nezmožnosti zaposlova-
nja kadrovskega priliva iz šol ključen pro-
blem. Brezposelnost zadnja leta narašča, z
njo pa tudi struktura brezposelnosti, za kate-
ro je značilna pokritost z neustreznimi prosti-
mi delovnimi mesti.
Vseh trenutno nezaposlenih v občini Or-
mož je 581. To je podatek skupnosti za zapo-
slovanje. Po informaciji občinske kadrovske
službe je nezaposlenih 536. Ob teh dveh šte-
vilkah ponovno ni jasno, katera je pravilna.
Prav zaradi različnosti teh podatkov so na iz-
vršnem svetu skupščine občine Ormož spreje-
li stališče, da preden gresta obe poročili pred
delegate, morajo uskladiti številke. Kdo je
naredil napako, bodo še ugotovili.
V lanskem in tudi letošnjem letu tečejo
aktivnosti pri vzpodbujanju odpiranja novih
delovnih mest v drobnem gospodarstvu za-
sebnega in družbenega sektorja.
Skupnosti za zaposlovanje pa je izvršni
svet naložil, da uresničijo postavljene predlo-
ge glede izobraževanja in usposabljanja brez-
poselnih pri poklicnem usmerjanju.
VT
S SEDME REDNE SEJE SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
ZA KULTURO SLOVENSKA BISTRICA
Kultura naj odloča o kulturno-
zgodovinskih spomenikih
Na minuli seji skupščine samoupravne in-
teresne skupnosti za kulturo Slovenska Bi-
strica so se ob drugih problemih in poročilih,
mednje sodi tudi poročilo o dejavnosti in
programu knjižnice Josipa Vošnjaka v Slo-
venski Bistrici, najdalj časa ustavili pri poro-
čilu o razlastitvi dosedanjega upravljalca gra-
du Štatenberg ter prisluhnili programu odbo-
ra za revitalizacijo gradu Štatenberg.
Predsednik samoupravne interesne skup-
nosti za kulturo Slovenska Bistrica Edmond
Pogorevc je delegate seznanil o znatnih sred-
stvih, ki so jih pri kulturi v Slovenski Bistrici
v zadnjem desetletju vložili v obnovo gradov
v Slovenski Bistrici in Štatenbergu, vendar
do sedaj kultura v Slovenski Bistrici ni doži-
vela pravega posluha pri upravljalcih obeh
gradov. Še najslabši odnos do kulturne dedi-
ščine je imel dosedanji upravljalec gradu Šta-
tenberg. To je gotinsko podjetje TGO Pohor-
je ~ TOZD Planina Štatenberg, ki se ni bri-
galo, da bi ohranilo ta kulturnozgodovinski
spomenik prve kategorije. Da bi se izognili še
nadaljnjemu uničevanju kulturnozgodovin-
skih vrednot, je predsednik predlagal, da naj
z gradom Slovenska Bistrica upravlja kultu-
ra, ki je doslej največ vlagala in skrbela, da ni
grad v podobnem stanju kot Štatenberg. V
gradu Štatenberg naj se reši muzejsko stilno
pohištvo tako, da se prenese v grad v Sloven-
ski Bistrici, kjer bi uredili razstavo. Dragoce-
no pohištvo, ki je v veliki meri prišlo v Šta-
tenberg iz gradu Slovenska Bistrica, ne sme
več postati osnovno sredstvo nekega novega
lastnika, saj ga lahko ta lepega dne odtuji ali
z malomarnostjo uniči.
Ce pa bi v skrajnem primeru ostalo muzej-
sko pohištvo v gradu Štatenberg, naj ne bo
osnovno sredstvo novega lastnika, ampak naj
z njim upravlja samoupravna interesna kul-
turna skupnost Slovenska Bistrica ali kaka
druga kulturna ustanova, ki to pohištvo le
posodi, a nad njim bedi in o njem odloča.
Na skupščini SIKS so sklenili, da seznani-
jo skupščino občine Slovenska Bistrica z na-
slednjimi sklepi:
1.	Dosedanjega upravljalca gradu Štaten-
berg, to je TOZD Planina — Štatenberg mo-
rajo razlastiti ne samo grajske stavbe, temveč
celotnega tamkajšnjega kompleksa, kamor
spadajo ribnik, gozd, park in posestvo.
2.	Delegati skupščine SIKS soglašajo z ra-
zlastitvijo gradu Štatenberg in njegovim pre-
nosom na SO Slovenska Bistrica.
3.	Pri usodi in načrtih za oba gradova (v
Slovenski Bistrici in Štatenbergu) morajo so-
delovati tudi predstavniki kulture, tega pa do
danes niso vedno upoštevali.
4.	Inventura pa naj ugotovi, ali je doseda-
nji upravljalec odtujil muzejski inventar, po-
tem pa naj se tudi temu primerno ukrepa.
VT
Inovacije za danes in jutri
čeprav se naša družba že dalj
časa spopada s hudo krizo in ve-
mo, da je rešitev le v boljšem,
kvalitetnejšem in zanesljivejšem
delu, še vedno ostajamo nekako
zaprti za pravi razmah inventi-
vne dejavnosti. Lahko bi celo re-
kli, da smo pri nas v inovacijski
krizi, ki je posledica predvsem
preskromnih sredstev za raziska-
ve in razvoj. Izhod moramo iska-
ti torej v boljših gmotnih možno-
stih in ustvarjanju boljšega druž-
benega vzdušja za inovacijsko
dejavnost. Ob tem je treba reči,
da so storjeni predvsem v zad-
njih letih veliki koraki, saj je vse
več OZD, ki spoznavajo neslute-
ne možnosti razvoja prek inova-
tivne dejavnosti vseh zaposlenih,
kajti v OZD nastaja gmotna os-
nova in tu se v glavnem uresniču-
jejo dosežki znanja. Znanje na-
staja povsod: v specializiranih
institucijah na univerzah, v razi-
skovalnih organizacijah, nepo-
sredno v samih OZD in ne na-
zadnje povsod med ljudmi. To
pa je ogromen kapital, ki ga žal
ne znamo ali nočemo izkoristiti.
Ce bi hoteli razgrniti celotno
paleto problematike inovativne-
ga področja, bi bilo potrebno
mnogo več, kot je le ta kratek po-
menek. Toda kljub temu sem
prepričan, da sva z Vladom Mli-
naričem, referentom za inventi-
vno dejavnost v DO AGIS, od-
govorila na kakšno vprašanje, ki
jih je ravno na tem pomembnem
področju našega dela izredno ve-
liko.
— Vlado, v Agisu si zaposlen
kot srce in motor inovativne dejav-
nosti, pri občinskem svetu ZSS
Ptuj pa si predsednik komisije za
inovativno dejavnost. Kaj te je za-
neslo v te vode, kjer je treba veli-
kokrat plavati tudi proti toku?
»Že od vsega začetka svojega
dela sem nagnjen k spreminjanju
obstoječega. Prepričan sem, da
nobena stvar ni tako dobra, da
ne bi mogla biti boljša. Doslej
sem podal veliko drobnih, pa tu-
di večjih inventivnih predlogov.
To seveda potrjuje moje zanima-
nje za inovativno področje. Za-
čelo se je s tesnim sodelovanjem
z zdaj že žal pokojnim Dušanom
Žnidaričem, ki me je »zastrupil«
s tem včasih nehvaležnim, a od-
govornim delom... «
—	Udeležil si se seminarja za
usposabljanje poklicnih organiza-
torjev inventivne dejavnosti v Ra-
dovljici. Kakšna so nova spozna-
nja, ki jih od tam prinašaš?
»Že sam zakon o podjetjih pri-
naša na področju inventivne de-
javnosti več novosti, s čimer se
daje bistveno večji poudarek
ustvarjalnosti. Te vrste seminarji
pa so koristni tudi zato, ker si
človek z izmenjavo izkušenj pri-
dobi veliko novih spoznanj, ki
mu potem pri delu s pridom slu-
žijo.«
—	Na seminarju si med drugim
lahko spoznal, kje je sedaj naša
delovna organizacija na področju
množične inventivne dejavnosti
med drugimi OZD v Sloveniji.
»Ce primerjamo OZD s pribli-
žno enakim številom zaposlenih,
kot jih je pri nas, potem smo ne-
kako v sredini. Od tega povpreč-
ja pa močno izstopajo veliki si-
stemi, kot so Gorenje, Železarne
Ravne, TAM Maribor in še kate-
ri.«
—	Pri nas govorimo o zastare-
lem strojnem parku in opremi, o
proizvodnem programu, ki že dalj
časa ni doživljal večjih sprememb.
Iz tega bi lahko sklenili, da smo
pravzaprav prava »zlata jama« za
inovatorje. Zakaj pa ni tako?
»Strinjam se: pri nas je res ve-
liko možnosti za najrazličnejše
spremembe na področju tehnolo-
gije, konstrukcije in proizvodne-
ga programa. Prav zato prihaja v
večini primerov na teh področjih
do drobnih inovacij, kot so spre-
memba tehnologije izdelave,
spremembe delovnih mest, pre-
delave orodij in pravzaprav vča-
sih tudi do manjših predelav
strojev.«
—	In koliko se nabere, denimo
na leto, teh inovacij v naši DO?
»Število prijavljenih inventiv-
nih predlogov se giblje od 90 do
130, od tega jih je okrog 45%
sprejemljivih oziroma realizira-
nih.«
—	Bi jih lahko bilo več?
»Lahko bi jih bilo in moralo
bi jih biti veliko več«.
—	In zakaj jih ni?
»Avtorji nekako obupajo nad
odnosom posameznikov do po-
danih predlogov. Nekatere služ-
be potrebujejo namreč več mese-
cev, da odgovorijo, čeprav v na-
šem samoupravnem aktu piše, da
mora biti odgovor dan v 30 dneh
od prejema predloga v obravna-
vo. Vse skupaj daje vtis, kot bi
poskušali zavirati, ne pa vzpod-
bujati ustvarjalno delo.«
—	Med drugim si tudi predsed-
nik komisije za inovativno dejav-
nost pri občinskem svetu ZSS
Ptuj, torej imaš pregled nad in-
ventivno dejavnostjo v občini.
Kakšna je slika na tem področju?
»Tudi za druge OZD v občini
lahko ugotovim, da inovativna
dejavnost upada ali pa je celo
obstala. To nam najbolj nazorno
dokazuje pred časom opravljena
anketa o stanju inovativne dejav-
nosti v občini. Od 38 poslanih
anketnih vprašalnikov je bilo ko-
misiji vrnjenih le 6 in še od tega
so bile nekateri nepopolno izpol-
njeni. Na podlagi teh ugotovitev
lahko sklepamo, da v OZD ni
pravega posluha in tudi ne nači-
na za vzpodbujanje delavcev na
tem izredno občutljivem področ-
ju našega življenja in dela.«
—	Kakšne so bodoče aktivno-
sti?
»Na komisiji so sklenili, da
bomo obiskali vse DO v občini
in z delavci, ki tam skrbijo za
področje množične inovativne
dejavnosti, poskušali najti pot iz
labirinta težav, ki zavirajo njiho-
vo delo.«
—	In kako naprej?
»Z vsemi silami se moramo
uprati tokovom, ki zavirajo raz-
voj inventivne dejavnosti, ob tem
pa moramo za dvig tehnične kul-
ture in množične inventivne de-
javnosti zagotoviti mnogo več
sredstev kot sedaj. Pri tem priča-
kujemo vso podporo pri vod-
stvih OZD, prav tako pa pri razi-
skovalni skupnosti, kajti vsi sku-
paj si moramo prizadevati, d.i
bomo ustvarili takšno Klimo in
pogoje dela, v katerih bo delav-
ska ustvarjalnost našla svoje me-
sto in primerno veljavo.«
M. Menoni
Vlado Mlinaric (Foto: M. Oz-
mec)
TEDNIK - 20. april 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
ZDRAVSTVO IN OPREMA
Humanost na
izpitu
Zdravstvo se bori za preživetje, poleg tega pa nujno potre-
buje tudi denar za novo opremo. Do sedaj je še nekako šlo — s
krpanjem. V bodoče na to ni računati. Oprema je stara več deset-
letij. rezervnih delov ni več, poleg tega pa .sodobna diagnostika
potrebuje sodobno opremo.
V	Zdravstvenem centru dr. Jo-
žeta Potrča Ormož-Ptuj je zapo-
slenih prek sto delavcev z viso-
košolsko izobrazbo, strokovnja-
kov, ki pri svojem delu nujno po-
trebujejo sodobno opremo. Stro-
kovnost sama po sebi jim ne ko-
risti, če nimajo aparatov.
Po besedah svetovalca za stro-
kovno medicinske zadeve v
Zdravstvenem centru dr. Janeza
Mrška, specialista internista, je
medicinska oprema v 85 odstot-
kih iztrošena. Sedanji sistem fi-
nanciranja jim ne omogoča na-
kupa nove opreme, edini vir je
amortizacija, pa še ta je pod veli-
kim udarom inflacije in skoraj
ne pomeni ničesar.
V	centru so izdelali predno-
stno listo najnujnejše opreme.
Na njej so: fluorografska kamera
za protituberkulozni dispanzer,
rentgenski aparat za operacijsko
dejavnost, anestezijska oprema,
aparati za diagnostične dejavno-
sti (na primer gastroskop), obser-
vacijski monitor, biokemični
analizator... S sredstvi amorti-
zacije bodo kupili tri aparate, za
druge nimajo denarja. Zatrjuje-
jo, da potrebujejo letos vsaj še
tri. En aparat — biokemični ana-
lizator v laboratoriju — so vzeli
na trimesečni preizkus. Velja 0,9
milijarde dinarjev. V centru
predlagajo, da bi omenjeni apa-
rat kupili z denarjem združenega
dela.
Drugod že dolgo kupujejo me-
dicinsko opremo s pomočjo or-
ganizacij združenega dela. V Ptu-
ju nič ne skrivajo, da pričakujejo
od združenega dela občine po-
moč v znesku sto tisoč dinarjev
na zaposlenega. V sedanjih zao-
strenih razmerah drugih možno-
sti ni. Pri tem velja spomniti, da
ptujsko zdravstvo ostaja Ptuju in
da ga bomo morali reševati v tem
okviru.
V preteklosti je združeno delo
že pomagalo, izkazali pa so se
tudi obrtniki. V centru samokriti-
čno ugotavljajo, da so delno tudi
sami krivi, da sodelovanja ni bilo
več. V drugih mestih, kot na pri-
mer v Mariboru, Celju, si za tak-
šno pomoč več ne prizadevajo,
saj so vezi oziroma sodelovanje
aktualni tudi danes. Denar za
nakup nujne medicinske opreme
že tradicionalno prejemajo iz
drugih virov.
Tudi ptujsko zdravstvo trka na
zavest delovnih ljudi in občanov.
Besedam naj sledi dejanje!
MG
Biokemični analizator bo v laboratoriju na preizkusu do 20. junija — do
takrat naj bi zbrali denar, sicer ga morajo vrniti!
(Posnetek: M. Ozmec)
Slovesnost ob dnevu železničarjev
Občinski odbor sindikata de-
lavcev prometa in zvez ter sindi-
kalna organizacija ptujskih že-
lezničarjev sta v petek, 14. aprila,
pripravila osrednjo občinsko slo-
vesnost v počastitev 15. aprila —
dneva železničarjev Jugoslavije.
Pred prestavljenim spomeni-
kom padlim železničarjem v
NOB, ki sedaj stoji ob novih že-
lezniških delavnicah v Ptuju, je
zbranim govoril predsednik ob-
činske borčevske organizacije
Milan Lacko. Delegacije so za-
tem položile vence k spomeniku
in drugim spominskim obelež-
jem, v kulturnem sporedu pa so
nastopili člani pihalnega orke-
stra Ptuj pod vodstvom Toneta
Horvata ter učenci osnovne šole
Franca Osojnika.
V železničarskih delavnicah pa
so zatem na interni proslavi izro-
čili priznanja za 10-, 20- in
30-letno zvestobo železnici ter
pokale in priznanja za dosežene
športne rezultate.
-OM
Prestavljeni spomenik padlim železničarjem, ob katerega so položili ve-
nec.
(foto: M. Ozmec)
PTUJSKI EKONOMISTI SE BODO POVEZAU
Jutri ustanovni zbor
Po več mesečnih skrbnih pri-
pravah bo jutri ob 15. uri v Na-
rodnem domu v Ptuju ustanovni
zbor ptujskega društva ekonomi-
stov. Po oceni je v ptujski občini
blizu dvesto ekonomistov z višjo
in visokošolsko izobrazbo, dru-
štvo pa bo v svoje vrste sprejelo
tudi ekonomske tehnike.
Iniciativni odbor se je zelo po-
trudil in ob pomoči predsednika
občinskega izvršnega sveta Tone-
ta Ceha že za ustanovni zbor pri-
pravil prijetno presenečenje. Ta-
ko bodo jutri ptujskim ekonomi-
stom predavali priznani ekono-
misti: magister Milan Lovrenčič,
dr. Ludvik Toplak in Miran Vi-
čič, diplomirani ekonomist. Te-
ma: nove oblike financiranja v
sednajih gospodarskih razmerah.
Omenjeni strokovnjaki so zaslu-
žni tudi za delnice v Rogaški Sla-
tini.
Jutrišnji dan je torej za ptujske
ekonomiste in druge pomemben
dan. Povezana stroka pa naj bi
pomagala pri reševanju številnih
zagat tega trenutka, še posebej v
turizmu, kjer iščemo in hočemo
najti pravo pot.	MG
Govori se...
... da se ptujski župan navdu-
šuje nad opernimi ali vsaj opere-
tnimi predstavami — samo da se
poje. Kako si sicer razlagati dej-
stvo. da je na srečanju gledališčni-
kov v svojem govoru igralce vztraj-
no nagovarjal s pevci. (Hudobneži
pravijo, da je vzel star govor, na-
menjen srečanju pevskih zborov.
Ampak to pravijo hudobneži!)
. . . da je republiški šolski mini-
ster že živčen, kadar mu kdo
omeni Ptuj. Seveda, hoji se, da bo
moral že tretjič govoriti pri nas. In
kot šolski minister si ne more do-
voliti. da hi svoje govore preplon-
kal.
. . . da se tednikovcem in radij-
cem po preselitvi v nove prostore
slabo piše. saj nas imajo odslej oh-
činarji na očeh. ker smo tako re-
koč sosedje. Pa to sploh ni res. Se-
daj imamo na očeh mi njih. Samo
še en doher daljnogled si moramo
kupiti. . .
. . . da so hili prejšnji teden v
Ptuju inkognito na ohisku italijan-
ski režiserji špageti vestrnov. BiH
so navdušeni — zlasti nad hotel-
skimi kulisami v Prešernovi. Tam
hodo (»stavili salon Gold Tweetv
Bird...
. . . da hi Ptujčani resnično po-
trebovali krajši tečaj iz hontona.
Ko smo se namreč tednikovci pre-
selili. (skoraj) nihče ni upošteval
pravila lepega vedenja, da se v no-
vo hišo pride z darilom. .Mi pa hi
potrebovali par pepelnikov, nekaj
kvadratnih metrov itisona. kup
namiznih svetilk, kakšno vazo. pa
tudi direktorjev bife je prazen . .
. . . da frontna organizacija
predlaga, naj sednaji župan osta-
ne na svojem položaju do izteka
mandata. Torej razpis za »prosta
dela in naloge« ni uspel '.' Sicer pa
se glede na to. kdo vse je hil v igri.
lahko mirne duše prijavite tudi vi.
dragi bralec.
Učiteljevanje ni
zgolj poklic
že drugič v enem tednu je bil gost ptujskih prosvetnih delavcev
slovenski šolski minister doktor Ludvik Horvat. V petek so ga namreč
povabili na praznovanje dneva delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki
ga je pripravil občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraže-
vanja ptujske občine.
V	slavnostnem govoru je Ludvik Horvat poudaril, da bi znotraj
osnovnih šol morali učitelji za uro posameznega predmeta dobiti
enotno plačilo, saj je sedaj razmerje 3:1 v korist učiteljev v razvitejših
občinah. Dejal je tudi, daje pri oblikovanju novih generacij učiteljev
potrebno najti pravo mero med strokovno podkovanostjo in pedago-
ško usposobljenostjo. Slednja pa še posebej zahteva, dajo obravnava-
mo kot umetnost, saj je delež čustvenih kvalitet prav tako pomemben
kot delež razumskih.
Na proslavi je predsednik občinskega sindikalnega sveta Avgust
Ivartnik podelil priznanja dr. Franja Žgeča. Za prizadevnost v peda-
goškem poklicu so dobili:
zlato plaketo: Tilčka Hlupič iz Srednješolske^ centra, Ivanka
Knehtl iz OŠ Toneta Žnidariča in Ruža Klarič iz OS Majšperk;
srebrno plaketo: Ivan Žmavc iz SSC, Marija Žirovnik iz VVZ Mi-
rana Sagadina in Anton Sedlašek iz OŠ Videm pri Ptuju;
plakete v obliki listine pa: Štefan Lamberger iz OŠ Majšperk,
Ivan Voršič iz OŠ Gorišnica, Lidija Vastič iz OS bratov Reš, Marija
Korošec iz OŠ Ivana Spolenaka, Franc Horvat iz OŠ dr. Ljudevita
Pivka. Danica Travnikar iz OŠ Toneta Žnidariča, Ida Potočnik iz OŠ
Leskovec, Genovefa Ogrizek iz OŠ Hajdina, Katica Soršak iz OŠ Bo-
ris Kidrič, Milka Petek iz OŠ Dornava, Štefka Zaje iz OŠ Franca
Osojnika, Erna Janžekovič iz OŠ Markovci, Matilda Simonič iz OŠ
Franca Osojnika, Danica Robin iz VVZ M. Sagadina in Silvin Lenar-
tič iz SŠC.
V	kulturnem programu je s svojim petjem navdušil slovenski uči-
teljski pevski zbor Emila Adamiča.
d. 1.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
20. april 1989 - TEDlflK
Področno srečanje tokrat v Ptuju
Od srede do petka se je minuli
teden v ptujskem gledališču
predstavilo enajst gledaliških
skupin severovzhodne Slovenije.
Videli smo enajst predstav,
enajst slik o tem, kako živijo gle-
dališča na Prevaljah, v Lendavi,
Mežici, Grajeni, Mariboru, na
Ravnah na Koroškem in v l*tuju.
Videli smo enajst gledaliških
skupin, mladinskih, študentskih
in odraslih, enajst skupin ljubite-
ljev odrskih deska. Ni se bati, da
bi ta dejavnost zamrla; nasprot-
no, vedno večje mladih in gleda-
lišče ostaja ena tistih kulturnih
dejavnosti, ki ne pozna meja, ki
je živa tako na profesionalnem
kot na ljubiteljskem odru.
Predstave si je ogledal tudi re-
publiški selektor Zdravko Zu-
pančič. Najprej nas je zanimalo,
na kaj je pozoren in kako selek-
tor pravzaprav gleda ljubiteljske
gledališke skupine. Zdravko Zu-
pančič pravi: »Gleda na to, da
najde predstavo, ki jo bo uvrstil
na republiško srečanje in bo na-
njo lahko ponosen, da ga ne bo
sram na sklepnem srečanju, ko
se predstavja >smetana< amater-
skih odrov.« O predstavah 32.
srečanja gledaliških skupin v
Ptuju pa je povedal: »Zdaj, ko se
je srečanje komaj končalo, kakš-
nih primerjav in analiz še ne mo-
remo dati. To bom naredil čez
kakšen teden, ko si bom popolno
>zavrtel< predstave, ki sem jih vi-
del; pa ne samo v Ptuju: vseh
predstav sem videl 70 iz vse Slo-
venije. Težko bi v tem trenutku
naredil primerjavo med skupina-
mi severovzhodne Slovenije, ki
sem jih videl v Ptuju, in med dru-
gimi. Značilno za vso Slovenijo
pa je, da so skupine letos igrale v
devetdesetih odstotkih komedije.
Ne vem, se je to zgodilo po na-
ključju ali je morda to praksa,
ker ne poznam teh dogajanj iz
prejšnjih let.?<
O izboru tekstov pa je Zdrav-
ko Zupančič povedal tole:
»Predvsem pri srednješolcih se
mi zdi, da je narobe, ker delajo
sami: sami pišejo tekste, sami iz-
birajo tekste in jih potem v bi-
stvu priredijo nekim svojim po-
trebam po izpovedi. Po mojem
mnenju takšne stvari sodijo v
dnevnik, v pesmice, ki jih pišejo.
Ce se grejo teatra in hočejo pri
tem doseči kakšne rezultate, po-
tem naj bi se lotili nekih zrelih
dramskih tekstov in se z njimi tu-
di resno spoprijeli, v svoje dobro
seveda. Tako pa ostaja njihovo
delovanje neka igra, neka spro-
stitev, neka parodija, ki bi jo lah-
ko opravili tudi čisto zasebno.«
Zanimalo pa nas je tudi, kako
Zdravko Zupančič ocenjuje reži-
serje. Nekatere od predstav so
postavili profesionalni režiserji.
Kako odseva torej na eni strani
profesionalnost in na drugi stra-
ni amaterizem. Selektor pravi:
»Pravzaprav sem videl veliko
predstav, ki so jih režirali ama-
terski režiserji, pa so bile veliko
boljše od onih, ki so jih režirali
profesionalci. Tu ne vidim nobe-
nih povezav, nobenih bistvenih
drugačnosti. V amaterskem gle-
dališču je pomemben odnos do
dela oziroma proces dela, kako
se ljudje razumejo med seboj. Če
so odnosi v skupini slabi, potem
tudi profesionalni režiser ne mo-
re nič narediti.«
O igralcih pa je Zdravko Zu-
pančič menil: »Veliko jih je.
Lahko pa je dvorezen meč, če se
v nekem okolju pojavi igralec, ki
je v svojem okolju zvezdnik; po-
jejo mu slavospeve, ga >tiščijo<
naprej in ga v bistvu tako pokva-
rijo, da se ni sposoben več lotiti
resnega dela, ki šele sledi. To jc
tista napaka pri uspešnih, talen-
tiranih igralcih na amaterskih
odrih. Na tem srečanju je v tem
smislu izstopal Dramski studio,
kjer se je videlo pri nekaterih
zvezdniško obnašanje; tega niso
mogli prikriti ne na odru, kaj še-
le mimo odra.«
O gledališkem trenutku med
ljubitelji v slovenskem prostoru
pa je Janez Karlin, predsednik
Združenja gledaliških in lutkov-
nih skupin Slovenije menil:
»Gledališko življenje je življenje
v pravem pomenu besede, ker ni-
ha; ponekod ga je več, drugod
manj. Za letošnje leto, ki se s sre-
čanjem nekako izteka, pa bi lah-
ko rekel, da je vsestransko pe-
stro, zanimivo in različno. Naj-
večja vrednota pa je v tem, da je
vse več mlajših, ki kažejo veselje
do gledališkega izpovedovanja;
to pa je obet za naprej. Tu in tam
občinske zveze kulturnih organi-
zacij in drugi tožijo, da je vse
manj odraslih gledaliških sku-
pin. Vse pa se prične pri vzgoji,
gledališki vzgoji, ki je v osnovnih
šolah ni. Tudi gledališka dejav-
nost je različno razvita, čeprav
sem prepričan, da je že v osnov-
nih šolah veliko mladih, ki bi že-
leli igrati. Manjka pravzaprav re-
žiserjev, mentorjev, ki bi bili pri-
pravljeni delati na eni strani in
na drugi strani, ki bi bili usposo-
bljeni j>edagoško, smiselno vodi
ti mladega igralca do tega, da ti-
sto, kar je v njem radoživega, ve-
selega ... usmerja in vodi tako,
da ni nad njim kot diktator. Se-
minarje za te imamo organizira-
ne na vseh nivojih od občin-
skih do republiških — in za ne-
katere je zanimanja vse premalo.
Ponovno naj izpostavim seminar
za mentorje v osnovnih šolah.
Pred kratkim je bil tak seminar
za mentorje severovzhodne Slo-
venije v Mariboru in odziv je bil
zanemarljiv. Tako kaže, da niti
šole ne najdejo ljudi, pa tudi po-
sameznikov ne zanima, kar seve-
da vpliva na razvoj te dejavnosti
in ne moremo priti naprej toliko,
kolikor bi lahko.
Če bi ocenil gledališko in lu-
tkovno dejavnost v Sloveniji v
zadnjih letih, moram reči, da je
največji razmah v lutkovni dejav-
nosti. Tukaj se širi tako število
lutkovnih skupin kot različni pri-
stopi k delu ... Na republiških
lutkovnih srečanjih je zelo veliko
število mentorjev in režiserjev, ki
so ves čas tam, sledijo dogajanju,
predstavam, razgovorom in se
tudi na tak način izpopolnjujejo.
Žal pa je na gledaliških srečanjih
režiserjev in mentorjev premalo.
Tudi organizacijsko smo šli pri
naših prireditvah prav zaradi te-
ga v spremembe: trajajo manj
dni, samo, da bi bili lahko tako
igralci kot režiserji, scenografi in
strokovnjaki prisotni tudi na
strokovnih pogovorih, saj so taki
kritični pogovori tudi neke vrste
seminar, tečaj in na drugi strani
po mojem mnenju ena najboljših
'šol, če človek pozneje kritično
premisli, kje pa je zdaj on.«
Prireditev je torej uspela ne
samo gledališko, ampak tudi or-
ganizacijsko in Zvezi kultur-
nih organizacij gre vse priznanje.
Ob tej priložnosti je izšla tudi
publikacija s programom obmo-
čne prireditve. Seveda pa bi za
organizacijo take prireditve bil
kulturni dinar premalo in zahva-
la velja delovnim organizacijam,
ki so pomagale, da so gostje od-
hajali iz našega mesta zadovolj-
ni. Prireditev so podprle delovne
organizacije: Emona ~ Kmetijski
kombinat. Komunala, gradbeni-
štvo in promet Ptuj, TGA Boris
Kidrič Kidričevo, Mercator—Iz-
bira- Panonija Ptuj, Agis Ptuj,
Petoviaavto Ruj in Okrepčeval-
nica Marjana Šnebergerja Ptuj.
NaV
Razstava Prvi maj 1889—1989
Pred sto leti je prvi kongres druge internacionale razglasil prvi maj za med-
narodni praznik dela. Pobudo za ta praznik so dali krvavi dogodki iz 1. 1886, ko
je policija v ameriškem mestu Chicagu streljala na demonstrante. Tako je prvi
maj poleg starodavnega obeležja pomladi, vesne, katoliških majniških pobožno-
sti postal tudi glasnik nove zaije, delavskega razreda,zahtev po osemumem de-
lavniku, po večji pravici delavcev in praznovali so ga ponekod svobodneje, po-
nekod med puškami, po vseh deželah; še celo nacisti so ga prikrojili po svoje, v
svojo ideologijo. Pri nas je bil kot simbol upora, pa naj so bila ta predvojna (in
medvojna) praznovanja pri komunistih, socialnih demokratih, krščanskih socia-
listih ali drugih.
Zato je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila informativno razsta-
vo knjig, člankov in spominskih zapisov v pesmi in prozi ob prvem maju. kar
dokaj poučno kaže na zgodovino zadnjih sto let s posebnim poudarkom na Slo-
veniji ter zlasti Ptuju (prihodnjič o tem obširneje!). Razstava bo odprta od 24.
aprila do konca maja v študijskem oddelku vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobo-
tah pa od 8. do 12. ure.	E. J.
Ogled centra vojaških tehničnih
šol v Zagrebu
Svet za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozašči-
to ter usmerjanje mladih v voja-
ške in obrambne poklice pri
predsedstvu O K SZDL Ptuj je v
sodelovanju z oddelkom za ljud-
sko obrambo občine Ptuj organi-
ziral 24. marca ogled Centra vo-
jaških tehničnih šol kopenske
vojske JLA v Zagrebu. Na razgo-
voru in ogledu centra so sodelo-
vali učenci 7. in 8. razredov os-
novnih šol, ki so se že odločili za
vojaški poklic ali o njem razmiš-
ljajo, dijaki Srednješolskega cen-
tra in mentorji za poklicno
usmerjanje iz osnovnih šol. Ško-
da, da so ostala v avtobusu še
prazna mesta, saj iz osnovnih šol
Gorišnica, Videm pri F*tuju in
Zg. Leskovec ni bilo udeležen-
cev.
Namen ogleda je bil, da se
učenci in mentorji seznanijo s si-
stemom srednjih vojaških šol in
vojaških akademij, da spoznajo
razmere in možnosti šolanja za
tehnične poklice v JLA ter da jim
v razgovoru razjasnijo posame-
zna vprašanja, ki jih zanimajo.
V	centru smo bili dobro spre-
jeti. Po uvodni predstavitvi smo
si ogledali film o centru, sledil je
pogovor in ogled posameznih
kabinetov, v njih pa so predava-
telji odgovarjali na vprašanja.
Ves čas razgovora in ogleda so
bili z nami predstavniki centra in
štirje gojenci srednje vojaške teh-
nične šole in vojaške tehnične
akademije; vsi gojenci so bili iz
Slovenije.
V	okviru Centra vojaških teh-
ničnih šol delujejo:
—	Srednja vojaška tehnična
šola,
—	Splošna srednja vojaška
šola »Ivo Lola Ribar«,
—	Tehnična šola za vojaške
usmeritve.
—	Vojaška tehnična akademi-
ja,
—	Vojaška tehnična fakulteta
in
—	Šola za rezervne oficiije
tehnične službe.
V Srednji vojaški tehnični šoli
se šolajo učenci po končani os-
novni šoli. Šolanje traja 4 leU.
Po končanem šolanju pridobijo
gojenci naziv tehnika in čin mlaj-
šega oficirja — vodnika.
Odličnim gojencem je omogo-
čeno nadaljevanje šolanja na Vo-
jaški tehnični akademiji, druge
razporedijo na dolžnosti v enote
in ustanove JLA. V okviru šole
delujejo naslednje usmeritve:
strojna, elektrotehnična, pogon-
sko-tehnološka in prometna.
Usmeritve se delijo na 16 speci-
alnosti.
Splošna srednja vojaška šola
Ivo Lola Ribar ima status šole
srednjega usmerjenega izobraže-
vanja. V njej se šolajo učenci, ki
so končali osnovno šolo. Po kon-
čanem šolanju na tej šoli (traja 4
leta) nadaljujejo na vojaških aka-
demijah. Sola ima enak status
kot Splošna srednja vojaška šola
Franc Rozman-Stane v Ljublja-
ni.
Tehnična šola za vojaške
usmeritve izobražuje strokovni
kader za delo pri vzdrževanju,
remontu, proizvodnji in uporabi
orožja in vojaške opreme. Na šo-
lanje sprejemajo kandidate, ki so
končali 2 leti šolanja v srednjem
usmerjenem izobraževanju, in se
šolajo še dve leti. Po šolanju si
pridobijo naziv tehnika posame-
zne specialnosti. Ko končajo šo-
lanje, jih napotijo na služenje vo-
jaškega roka v JLA in se po od-
služitvi zaposlijo kot civilne ose-
be v službi JLA v posameznih
enotah in ustanovah, za potrebe
katerih so se šolali.
Vojaška tehnična akademija je
visokošolska ustanova, na kateri
se šolajo bodoči oficirji JLA teh-
nične službe kopenske vojske.
Šolanje na tej akademiji traja 5
let — 10 semestrov. Po konča-
nem šolanju si pridobijo gojenci
naziv diplomiranega inženirja
neke specialnosti in čin poročni-
ka. Na akademiji je pet smeri:
strojna, elektrotehnična, računal-
niška, kemijskotehnološka in
prometna, znotraj njih pa enajst
specialnosti. Po končanem šola-
nju oficirje tehnične službe raz-
poredijo na dolžnosti v enote in
ustanove JLA.
V	okviru centra deluje tudi
Vojaška tehnična fakulteta, ki
izobražuje strokovne kadre za
potrebe delovnih organizacij, ki
proizvajajo vojaško opremo in
orožje. Tu se šolajo bodoči stro-
kovnjaki, ki bodo delali na po-
dročju razvoja vojaške opreme in
orožja. Šolanje traja pet let. Po
končanem šolanju pridobijo štu-
denti naziv diplomiranega inže-
nirja in se zaposlijo v organizaci-
jah združenega dela, ki so jih šti-
pendirale za svoje potrebe.
V	Šoli rezervnih oficirjev teh-
nične smeri se izobražujejo mla-
dinci, ki so bili v to šolo kadro-
vani in napoteni na služenje vo-
jaškega roka. Šolanje poteka v
dveh delih. Teoretični pouk po-
teka v šoli, praktični pa v enotah
in ustanovah, v katere so razpo-
rejeni po prvem delu šolanja.
Gojenci so po uspešno konča-
nem šolanju imenovani v čin re-
zervnega podporočnika in jih po
odsluženju vojaškega roka raz-
porejajo kot rezervne oficiije na
dolžnosti v enote JLA in TO ter
druge dolžnosti.
V	okviru centra je organizira-
no podiplomsko usposabljanje,
ki zajema specializacijo ter pri-
dobitev magisterija in doktorata
s področja vojaških tehničnih
znanosti. Kot obvezno dejavnost
na visokih vojaških tehničnih šo-
lah organizirajo znanstvenorazi-
skovalno delo.
Učni program na vseh šolah
zajema naslednja področja: idej-
nopolitično, družboslovno, nara-
voslovno-matematično, splošno-
vojaško, vojaškotehnično, voja-
škotehničnospecialistično in tele-
sno vzgojo. Razmeija med posa-
meznimi področji se razlikujejo
po šolah in letnikih.
Drugi pogoji šolanja so po-
dobni kot na vseh vojaških sred-
njih šolah in vojaških akademi-
jah. Možnosti in |X)goji šolanja
pa so določeni z vsakoletnim raz-
pisom natečaja za vpis v srednje
vojaške šole in vojaške akademi-
je. Kot v vseh šolah je tudi na
teh uspeh odvisen od zavzetosti
posameznika ne glede na obve-
zne ali neobvezne učne ure. Zra-
ven izbranega predavateljskega
kadra pa imajo gojenci na razpo-
lago dobro opremljene kabinete
in laboratorije, dobre razmere za
delo in učenje, pa tudi čas za
kulturno-zabavne prireditve.
Za Center vojaških tehničnih
šol v Zagrebu pa velja še poseb-
nost: za vsakega gojenca, ki je
sprejet na šolanje, je že ob spre-
jemu zagotovljeno delovno me-
sto, uspešno mora le končati šo-
lanje. To pa danes veliko pome-
ni. Starši in mladi, razmislite!
S. Meglič
TEDNIK - april 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
PROF. DR. ADOLF ŽIŽEK, DIPL ING. (EL)
Kod te vodi pot, Ptuj?
4.
C. Dvigniti raven kulturnega in
družabnega življenja
Vse doslej navedene kompo-
nente mestni in primestni pro-
met, ptujska univerza, poklicno
ptujsko gledališče, dvig kulturne-
ga in družabnega življenja ter
ptujski radio in televizija in seve-
da TEDNIK so med seboj po
vezane in so del ptujskega kul-
turnega sistema. Zloženko PTUJ
TURISTIČNO MESTO bi bi-
lo potrebno, menim, razširiti v
PTUJ TURISTIČNO IN
KULTURNO MESTO.
Beseda »kultura« je latinskega
izvora in ima več pomenov (take
besede z več pomeni imenujemo
»homonimi«): 1. obdelovanje
zemlje, 2. gojišče bakterij in 3. iz-
popolnjevanje področja človeko-
ve dejavnosti ter rezultati in pri-
dobitve te dejavnosti. Besedo
»kultura« bomo uporabljali v
tem, tretjem pomenu. Tako spa-
da med kulturo tudi znanost in
umetnost pa še telesna kultura
itd.
Kulturno raven si lahko vsa-
kdo dvigne sam tako, da študira
ali vadi, obiskuje kulturne prire-
ditve, razmišlja o nekem področ-
ju, se o tem pogovarja z znanci
ali prijatelji, raziskuje neko po-
dročje in o tem piše ali govori
itd. Zato je za kulturno mesto ta-
ko potrebna univerza, ker se v
njej vedno »kuha« nekaj novega
na področju znanosti in umetno-
sti.
Tudi kulturna raven poklicne-
ga gledališča, v katerem nastopa-
jo poklicni igralci, ki so svoje ži-
vljenje posvetili v glavnem nasto-
panju in se v tej smeri tudi izšo-
lali, je višja od ravni amaterske-
ga gledališča. S tem nočem oma-
lovaževati ljubiteljskih igralcev
' — tudi sam sem bil med njimi —
saj lahko napolnijo gledališko
praznino tam, kjer ni pogojev za
poklicno gledališče; vendar na
Ptuju temu ni tako. Pri nas je
glavni problem denar pa še mor-
da nerazumevanje pri kom, da je
poklicno gledališče v mestu s
takšno gledališko tradicijo, kot
jo ima Ptuj, nujno potrebna. V
našem mestu imamo pri nekaj ti-
soč mladih na izbiro dvoje: ali
bomo mlade že od malega vzga-
jali (sem spada tudi gledališka
vzgoja) tako, da bodo sproščali
svojo energijo na sprejemljiv,
kulturen način, ali pa bomo le
od strani opazovali kako se jih
vedno več drogira z nikotinom,
alkoholom, »travo«, heroinom
in drugimi mamili (vse to je baje
že moč dobiti na Ptuju).
Žal precej ljudi, ki prebiva na
Ptuju, ne obvlada dovolj osnov
bontona. Ce prepelje kdo starko
prek prometne ceste, odpre vrata
in spusti skoznja koga pred se-
boj, odstopi sedež v avtobusu že-
ni z majhnim otrokom ali starč-
ku itd., je, žal, zelo verjetno, da
ni s Ptuja. Ko sem še sam hodil v
nižjo gimnazijo (sedanji 5., 6., 7.,
8. razred) na Ptuju, smo imeli
predmet z nazivom Moralna
vzgoja, kjer so nas učili tudi os-
nov omike. Oblike lepega vede-
nja (bonton) so preizkušene sko-
zi stoletja in so osnova za prija-
zno sožitje med ljudmi. Menim,
da bi morali posvetiti temu v os-
novnih in srednjih šolah več po-
zornosti.
Pred kratkim sem se peljal z
avtobusom s Ptuja proti Maribo-
ru. Sedel sem zraven dveh dija-
kinj. Ko sem ju vprašal, katero
šolo obiskujeta, sta mi odvrnili,
da mariborsko družboslovno
gimnazijo. Ko sem jima omenil,
da imamo takšno gimnazijo tudi
na Ptuju, in ju povprašal, kako
to, da sta se odločili za vsako-
dnevno vožnjo, sta mi odvrnili v
smislu: »Ah, kaj ta ničvredni
Ptuj!« Odvrnil sem jima, da je
Ptuj pomembno mesto in da sta
lahko ponosni, da sta Ptujčanki.
Ptuj je najstarejše mesto v Slove-
niji, ptujska gimnazija praznuje
letos stodvajseto obletnico na-
stanka. Že leta 69 je rimski zgo-
dovinar Tacit prvi omenil Ptuj v
zvezi z vojaškim uporom v takra-
tni Poetoviji. Zadnji rimski cesar
je bil po rodu Ptujčan (Poetovij-
čan).
Po prihodu starih Slovanov na
to področje je spadal Ptuj v Koc-
Ijevo in Pribinovo Panonijo. Ptuj
so začasno zasedali razni narodi
— Cehi, Madžari, Vzhodni Goti
in drugi, vsako od teh ljudstev
pa je pustilo delec svoje kulture
na ptujskih tleh. Ptuj je bil v
srednjem veku tako močno utr-
jen, da ga Turki niso nikoli uspe-
li osvojiti.
Po dvigu slovenske narodne in
kulturne zavesti pa do današnjih
dni seje na Ptuju ali v okolici ro-
dilo, šolalo ali delalo prek sto
pomembnih Slovencev, npr. dr.
Slodnjak, ki je napisal knjigo
Neiztrohnjeno srce o dr. France-
tu Prešernu.
Na Ptuju je poučeval latinšči-
no in grščino Anton Sovre, kas-
nejši ljubljanski univerzitetni
profesor in prvi prevajalec neka-
terih grških dramskih del v slo-
venščino.
S Ptujem sta povezana tudi so-
dobna pisatelja Anton Ingolič in
Ivan Potrč. Ingolič je bil profe-
sor slovenščine na predvojni
ptujski gimnaziji in je v tistem
času napisal nekaj literarnih del.
med njimi tudi Lukarje. Ivan
Potrč je bil pred vojno dijak
ptujske gimnazije. Med drugim
je napisal trilogijo o Kreflih in
roman Na kmetih. Ta je bil eno
od prvih slovenskih del, ki so bi-
la prevedena v angleščino, in
tam tudi toplo sprejet (pripravlja
se ponatis).
Pred vojno je bil dijak ptujske
gimnazije tudi Dušan Kveder,
narodni heroj, ki je bil poveljnik
slovenske narodnoosvobodilne
vojske. Kveder je živel po vojni
zunaj Ptuja, med drugim je bil
tudi veleposlanik v več državah.
Pri tem je zbiral izvirne glasbene
instrumente narodov, med kate-
rimi je delal. Počutil pa se je do
smrti Ptujčan, zato je zapustil
svojo zbirko glasbil ptujskemu
muzeju in ta jo tudi razstavlja v
okviru glasbene zbirke na ptuj-
skem gradu.
Na Ptuju so živeli tudi znani
slikarji Kasimirji, France Mihe-
lič, Jan Oeltien, Janez Mežan, tu-
kaj delajo tudi Albin Lugarič in
množica dobrih ljubiteljskih sli-
karjev, pa tudi kipar mag. Goj-
kovič. Z Drstelje pri Ptuju je iz-
hajal tudi prof. dr. Matija Mur-
ko, ki je predaval slovenščino na
univerzi v Pragi.
Ptuj je imel že pred stoletji tu-
di skladatelje. Njihove skladbe
so bile zapisane s pomočjo not in
so med glasbeniki znane kot
Ptujska zbirka.
Ljudi, ki so bili ali so še po-
membni vsaj v slovenskem pro-
storu, je še mnogo (več kot sto).
Prof. Jakob Emeršič je zbral nji-
hova imena in jih objavil pred
nekaj leti v Tedniku.
Ob koncu tega »predavanja«
je avtobus prispel v Maribor. De-
kleti sta vse to slišali prvič, od
mene. Opazoval sem njuna obra-
za. Med pogovorom sem opazil,
da sta dobili proti koncu izraz
ponosa. Dejal sem jima še: »Ne
sramujta se svojega mesta, bodi-
ta ponosni nanj!«
Ko sem nato razmišljal o tem,
sem bil razočaran, da dijakinj ni
nihče niti v šoli niti kje drugje
naučil skoraj ničesar o njunem
mestu. Spomnil sem se svojih
šolskih let, ko so nas naši ptujski
učitelji in profesorji naučili pre-
cej o zgodovini našega mesta, ta-
ko da smo bili na svoj Ptuj in
njegovo tradicijo vedno ponosni,
ne pa da bi se ga celo sramovali.
Tudi to je del človekove kulture.
Literature o Ptuju ne manjka.
Dobite jo lahko v ptujskem Turi-
stičnem uradu ali ptujski Študij-
ski knjižnici, kjer obstaja celo
oddelek za domoznanstvo.
Žal prehaja znanje lahko le od
človeka, ki o nekem področju
več zna, na človeka, ki o tem po-
dročju zna manj, in nikoli v nas-
protni smeri. Konkretno: Ce že-
limo mlade, ki jih učimo o Ruju,
seznaniti z zgodovino svojega
mesta, se moramo o tem precej
naučiti najprej sami. To doseže-
mo s študijem tovrstne literature
ali s poslušanjem tovrstnih pre-
davanj.
Podobno kot so storili to v Ra-
dencih, Rogaški Slatini, Portoro-
žu in drugih turističnih krajih, bi
bilo potrebno povezati turistično
sezono na Ptuju s kulturnimi in
turističnimi prireditvami. Imeti
bi morali zaporedje prireditev,
neke vrste Ptujsko kulturno pole-
tje. Najprimernejši prostor za te
prireditve bi bil, dvorišče ptuj-
skega minoritskega samostana.
Ta prostor je zelo akustičen, žal
pa nima zložljive strehe, ki bi jo
lahko razgrnili v primeru dežja.
Doseči bi morali soglasje med
Minoritskim samostanom in
ptujsko občinsko skupščino, kot
je bilo to doseženo pri mestnem
stolpu z Nadžupnijskim uradom.
Streha bi morala biti izvedena ta-
ko, da ne bi okrnila lepega vide-
za samostana (kot je bilo to, žal,
storjeno z vrinjenim poštnim po-
slopjem).
Napisal bom še nekaj o ptuj-
skem družabnem življenju. Seda-
nji način življenja nas peha v to,
da se zapiramo v svoja stanova-
nja kot polži v svoje hišice. Tak-
šen nedružaben način življenja
prinaša duševno nestabilnost lju-
dem, ki tako žive, osiromaši pa
tudi njihovo čustveno doživlja-
nje. Zato bi bilo potrebno na lep
način pripraviti (tudi starejše)
ljudi, da bi bili spet bolj družab-
ni. Cez zimsko sezono je to moč
storiti prek raznih kulturnih pa
tudi športnih prireditev v raznih
dvoranah (teh je na Ptuju do-
volj), z uvedbo mestnega prome-
ta pa bi postale dostopne vsem
Ptujčanom. Cez poletno sezono
bi bilo potrebno čimveč priredi-
tev prenesti na ulice, od turisti-
čnih prireditev do gostinske in tr-
govske ponudbe. Tukaj bi se lah-
ko pri kulturnih prireditvah zgle-
dovali po Dubrovčanih, ki so
vsak primeren del svojega mesta
uporabili za oder. Menim, da je
tudi v starem mestnem jedru do-
volj trgov, ki bi bili primerni za
prireditve na prostem. Menim,
da so zelo posrečene tudi prire-
ditve v obliki ptujske noči, le
vsaj dva do tri prenosna straniš-
ča (v zabojnikih) bi bilo potreb-
no postaviti, da bi ostal Ptuj dru-
go jutro čist (lani temu ni bilo ta-
ko).
Končno preostanejo kot nosil-
ci družabnega življenja še razna
društva in klubi — tukaj mislim
predvsem na klube za odrasle.
Ker vlada v naši družbi raznote-
rost zanimanj (pluralizem intere-
sov), bodo temu primerno ustro-
jeni tudi posamezni klubi. Ljudje
se lahko zbirajo po svojih zani-
manjih, poklicih, starosti, pogle-
dih na svet, izobrazbi in še po
čem. Imajo lahko svoje stalne
klubske prostore ali najamejo ob
določenih dnevih in urah katere-
ga od gostinskih lokalov ali dru-
gih prostorov. Vsak klub mora
imeti svoja pravila vedenja in
ustrezno družbeno registracijo.
Namen teh klubov naj ne bi bil
predvsem uživanje alkohola, pač
pa srečanja ljudi s podobnim za-
nimanjem. Člani klubov bi pla-
čevali članarino in dobili v po-
vračilo razne ugodnosti, ki bi jih
organiziralo vodstvo kluba. Sicer
pa je takšno klubsko družabno
življenje po svetu precej razvito
in ni težko dobiti podatkov o
tem.
Grajski park — ponos Ormoža
Ormožani so zelo ponosni na
grajski park. Obiskovalec že po
krajšem sprehodu ugotovi, da je
le-ta doživel že tudi boljše čase,
ki so bili po vsej verjetnosti pred
drugo svetovno vojno. Prva po-
vojna leta smo si pri nas na vse
pretege prizadevali uničiti vse
ostanke preteklosti, kar bi bil
kmalu občutil tudi ormoški graj-
ski park. Nekaj dreves je sicer iz-
ginilo neznano kam, tudi veseli-
ce so prirejali na njegovem ob-
močju, menda bi se zgodilo ena-
ko kot številnim drugim podob-
nim parkovnim nasadom, dokler
ni povzdignil glasu profesor Mir-
ko Šoštarič iz Zavoda za spome-
niško varstvo iz Maribora. Bil je
menda zadnji popotnik, ki je peš
prehodil Slovenske gorice, in se
je povsod zelo živo zanimal za
vse, kar je ostalo iz prejšnjih ča-
sov. Pravilno je menil, da je tudi
park del naše zgodovine in naše-
ga narodnega bogastva. Na obči-
ni Ormož je dobil vso podporo
in razumevanje tedanjih občin-
skih mož in park se je tako ohra-
nil za bodoče rodove. Spada pa
ob drugih zanimivostih Ormoža
in okolice k turistični ponudbi.
Pod bogate zelene krošnje, ki se
pnejo nad lepo urejenimi potka-
mi, radi zaidejo še posebej v
poletnih mesecih — številni turi-
sti, ki pridejo v Ormož.
Za vzdrževanje grajskega par-
ka skrbi Komunalno podjetje
Ormož. Tuintam občani povedo
sicer kakšno pikrp na račun nji-
hovega dela, pa vendar morajo
del krivde prevzeti nase obisko-
valci, ki tam puščajo vse, česar
ne potrebujejo. Preveč dolg bi bil
seznam vseh izgubljenih predme-
tov. Tu in tam je tudi kakšna
kost, ki je ne marajo pobrati niti
številni štirinožni obiskovalci.
Letošnjo pomlad so delavci
Komunalnega podjetja Ormož
park naravnost zgledno uredili,
ob vsaki klopi je tudi koš za sme-
ti, pa ga vsaj nekateri obiskovalci
ne vidijo, drugim pa so tako zelo
napoti, da na njih preizkušajo
karate in druge podobne veščine.
In če vas povabimo v grajski
park v teh dneh? Zagotovo je se-
daj najlepši, ves v bujnem zele-
nju, travnate površine pa v cve-
tju.	VT
Fotografija: Ema Žala
OB UPRIZORITVI OTROKA REKE V
PTUJSKEM GLEDALIŠČU
Navdušen sem
Ta zapis ne želi biti kritika
uprizoritve. Ne zanima me, kdo
in kaj je dobro, kaj v predstavi
slabo. Niti me ne zanima obje-
ktivnost zapisanega. Zanima me
le, kaj je v predstavi takega, da
se gledalcu (meni) zdi, da lahko
rečem: Navdušen sem.
V	gledališču videvamo na vi-
dez to, kar lahko vidimo tudi v
življenju: igralce, ki predstavlja-
jo žive, konkretne ljudi, sceno, ki
bolj ali manj konkretno posnema
človekov svet-okolje, igralce, ki
največkrat govorijo besede, kakr-
šne sicer uporabljamo tudi v vsa-
kdanjem življenju.
Zdi se, kot da je gledališče na
nekaj kvadratnih metrih prika-
zan svet. Zdi se, kot da je mogo-
če na oder prestaviti kakršenkoli
svet. In to je tudi res. Vendar se
postavlja zmeraj vprašanje, KA-
KO to posnemanje gledališka
uprizoritev počne. Vsaka uprizo-
ritev ni nič drugega kot prav od-
govor na ta KAKO.
Sprašujem se torej, kako upri-
zarjajo FHujčani Zajčevo besedilo
Otroka reke.
Najprej je treba reči, da je re-
žiserka Branka Bezeljak-Glazer
besedilo korenito skrajšala. Ta-
ko, kot to izvede, se mi zdi smi-
selno: ohranja jasnost zgodbe,
gledalca (poslušalca) po nepo-
trebnem ne »zavaja« in daje
predstavi klasičen lok napetosti.
Z drugimi besedami: gledalčevo
zanimanje vodi dosledno skozi
vso predstavo.
Prostor uprizoritve je na videz
anarhičen. Ne vemo točno, kje se
dejanje dogaja. Igralci prehajajo
v prostor, ki je sicer namenjen
gledalcem, v lože, ki so osvetlje-
ne z nekakšno cirkuško varianto
utripajočih luči. Na cirkus, mor-
da kabaret (zanimivo, na gleda-
lišče samo torej) me spminja tudi
Pripovedovalec, ki ga lahko ra-
zumem kot »krivca« za vse, kar
bom gledal v nocojšnjem cirku-
su-kabaretu. Pripovedovalec ima
funkcijo sprožilca dejanja, hkrati
pa ostaja ves čas od dejanja od-
maknjen, dokler se tudi sam ob
koncu svoje pripovedi ne umak-
ne iz našega prostora (avditori-
ja), kjer zdaj ostanemo gledalci
sami. Sami si moramo razložiti,
kaj smo gledali, kaj videli.
Na odru je prepoznavno obli-
kovan prostor, kjer domuje Pes-
nik z Žensko. Ostala površina
odra je dovolj nekonkretna, da
lahko spreminja svoje pomene.
V	takem prostoru se dogaja
Danova in Rekina zgodba.
Prostor omejuje zadaj bela po-
vršina, na njej projekcije Dalije-
vih slik označujejo posamezne
atmosfere prizorov. Kostumi so
izdelani izvirno: predvsem mi-
slim na oba zbora, vojake. Kam-
nito ptico. Prav tako maske. Brez
klišejske »pravljičnosti« maske
in kostumi označijo Danu in Re-
ki naklonjene in sovražne sile.
Smiselno so vpeljane »plesne«
sekvence: njihov odrski izraz je
popolnoma v funkciji dejanja,
tako da ne izstopajo, brez njih pa
bi dejanje več izgubilo kot prido-
bilo.
Reči karkoli o igralcu je najte-
že in hkrati najvznemirljivejše.
On je tisti, zaradi katerega so vsi
segmenti predstave izbrani tako,
kot so. V njem se sekajo dramski
tekst, prostor in čas dogodka. V
ptujski predstavi je skrb za Zaj-
čevo poetično besedilo očitna.
Brez tega bi se mi uprizoritev
zdela nepoštena do Zajčevega je-
zikovnega artizma. Igralci govo-
rijo avtorjeve besede kot svoj la-
sten govor. In to se mi zdi najpo-
membnejše. Najden je stik med
pesniško besedo, ki je nekaj lite-
rarnega, in igralčevim doživlja-
njem, ki je nekaj izjemno gledali-
škega. To velja bolj ali manj za
vse igralce. Ansambel je enoten,
predstava je njihova last. Igra se
s posebno »posvečenostjo«,
zbranostjo in predvsem z jasnim
ciljem in predstavo o slehernem
liku. Igralci vedo, kaj govorijo.
Za besedami stojijo sami. V tem
ansambelskem igralskem dejanju
pa se mi zdi potrebno posebej
opozoriti na vlogo Reke, ki jo
igra Helena Peršuh. Reko igra z
neko posebno privlačnostjo, ki
njeni in Danovi usodi na nekate-
rih mestih daje dimenzije tragi-
čnega.
Ta suhoparna analiza uprizori-
tve se ni dotaknila razsežnosti
Zajčevega besedila. In to na nek
način ni prav. Vendar sem mne-
nja, da je treba Otroka reke bra-
ti, gledališko predstavo pa gleda-
ti. Ptujska predstava išče vizuali-
zacijo pesniške besede. Odgovo-
rov ne daje. Postavlja samo (z
Zajcem) prava vprašanja. V ta
vmesni prostor pa se lahko ume-
sti naš odgovor.
Čeprav se lahko sliši pateti-
čno, pa je le res: predstava me je
pretresla. Prepričan sem, da zato,
ker mi je omogočila, da iz sicer
lažnega odrskega sveta slutim
globljo resnico sicer pravega vsa-
kdanjega sveta.
Samo Strelec
V vrtu
v ZELENJAVNEM VRTU aprila sejemo ali sadimo drobnjak. Seme zelo
počasi kali in prvo leto ne priraste toliko listov, da bi ga lahko rezali. Sejemo ga
v vrste zelo gosto, koncem junija pa oblikujemo po več rastlin v koreninsko gru-
do, ki jih posadimo v ustrezno razdaljo.
Drobnjak botanično uvrščamo v rod čebulnic in je v obliki drobnih čebul-
nih listov zelo cenjen dodatek k solatam, juham in prikuham. Vzgajamo ga v ze-
lenjavnem vrtu, lahko pa tudi cvetličnem vrtu v združbi drugih cvetlic, saj je za-
radi privlačnega cveta lahko dvonamenska vrtnina, za hrano kot začimba in
cvetje kot okras.
Drobnjak dobro uspeva v vlažnih peščenih ilovnatih tleh, ki so dobro oskr-
bljena s humusom. Drobnjak rabi dosti vode in hranilnih snovi. Čeprav je drob-
njak zelo odporna trajnica kot ozimni luk, ni zimzelen. Pozno jeseni izkopljemo
nekaj šopov, jih razdelimo in posadimo v cvetlične lončke, liste pa porežemo
približno 5 cm nad zemljo in kot take na svetlem prostoru, kjer ne zmrzuje, pre-
zimimo. Drobnjaka nikoli ne presajamo na isto mesto v vrtu, temveč mu rastiš-
če menjujemo, ker z gostimi šopastimi koreninami tla enostransko izčrpa.
V	SADNEM VRTU je v aprilu, ko so vse sadne vrste že krepko v soku, pri-
meren čas za precepljanje starejših sadnih dreves. Za cepljenje v tem času smo
se morali pripraviti pravočasno tako, da smo še v fazi zimskega mirovanja rast-
lin narezali iz odbranega drevesa cepiče in jih vse do sedaj primerno hranili v
vlažnem pesku in hladnem prostoru, drevo, ki ga želimo precepiti, pa obrezali
na takoimenovane veje cepilnih glav.
Ne glede na način cepljenja, ali bo to v razkol, za lub, v žlebič ali dolago,
bo sedaj podlaga, ki je že v močni vegetaciji, s pritiskom sokov iz korenin in
skozi deblo v veje pri cepiču vplivala na hitro in uspešno vraščanje.
Sadike dobrih grmov ribeza, kosmulje, maline ali drugih vrst grmičevja ja-
godičevja lahko razmnožujemo tudi sami. Poslužujemo se dveh načinov ra-
zmnoževanja — z grebeničenjem in osipavanjem, pravi čas zato opravilo pa je
april. Ce grmiče kosmulje osipamo z zmesjo kompostnice in šote, se bodo do je-
seni razvile že dovolj močne korenine, da lahko veje oz. poganjke porežemo in
posadimo kot samostojne rastline.
Nekaj najmočnejših enoletnih šib malin upognemo do tal ter jih v plitvi
brazdi pričvrstimo z lesenimi kavlji — rogovilami vej in pokrijemo z 10 cm de-
belo plastjo šotne mešanice. Takšne grebenice bodo do jeseni razvile goste po-
ganjke s koreninami iz posameznih brstov, ki jih seveda pred sajenjem razreže-
mo v posamezne sadike.
V	OKRASNEM VRTU, ki smo ga ob formiranju zasadili z grmovnicami in
trajnicami, vzgajamo tudi cvetlice enoletnice. Medtem ko so trajnice zanimive
ne samo zaradi cvetov, ampak mnoge tudi zaradi načina in oblike rasti, oblike
in barve listov kot drugih posebnosti in naravnih raznolikosti, so enoletnice za-
nimive predvsem zaradi cvetov, obenem pa so v vrtu najbogatejši vir barv. Obli-
kovanje okrasnega vrta z enoletnicami je pravzaprav oblikovanje z barvami, ki
pa terja od vsakega oblikovalca precej domiselnosti, izkušenj in smisla, da bo
oblika združb in razporeditev cvetlic naravno in oblikovno vsklajena. Enoletni-
ce glede na njihovo vzgojo ločimo na enoletnice s predvzgojo in brez predvzgo-
Enoletnice s predvzgojo moramo zgodaj spomladi sejati v tople grede ali \
lončke, da v ugodnejših klimatskih pogojih vzgojimo zdrave in odporne ter do-
volj razvite sadike, med te pa uvrščamo najbolj znane: zajčke, begonije, poletne
astre, petelinje grebene, breskvice, slovenke, cinije. Enoletnice, ki pa ne zahte-
vajo predvzgoje, sejemo v tem času na stalno mesto, ker so sposobne kaliti pri
nižjih temperaturah in jih pozneje spomladanske slane ne poškodujejo, med te
pa uvrščamo: ognjič, kozmeje, vrtni mak, navadne sončnice, suhe ro/e, ostro/-
nik, žametnice, velecvetni tolščak in druge.	Miran Glušič. ing. agr.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
20.
april 1989 - TEDNIK
V Podgorcih
se pripravljajo
na letošnje
turistične dneve
Brez dvoma bi bili Podgorci
kraj kot vsi drugi v tem predelu
Slovenije, če ne bi bilo Turisti-
čnega društva, ki deluje že 13 let
in v mnogočem vpliva na lepšo
podobo kraja.
Večina članov najde poleg
svojega dela na kmetiji ali na de-
lovnem mestu še dovolj časa za
delo v društvu. Tako tudi Marta
Bombek, tajnica društva. Vsako
leto opravijo v društvu več, kot
so prej načrtovali. Sedaj so tik
pred največjo letošnjo prireditvi-
jo — to je pred turističnimi dne-
vi.
Klepet z Marto Bombek je bil
zelo prijeten. Govorila je ne sa-
mo o pokušnji vin, temveč tudi o
delu društva.
Ob pripravah na praznik vina
je že sedaj zelo živahno. Skoraj
ne mine dan ali bolje povedano
večer, da se ne sestanejo in se
pogovorijo o vsem, kar morajo
do 22. oziroma 23. aprila še po-
storiti. Se posebej je poudarila,
da to ni samo pokušnja vina,
temveč še kaj zraven. To pa je
večer pesmi, besede in plesa, kjer
ponavadi nastopajo folklorne
skupine, pevski zbori iz občine
Ormož in okoliških krajev.
Letos bo ta večer pesmi, bese-
de in plesa 28. aprila ob 20. uri.
Osrednja točka večera bo nastop
svetovno znanega ansambla
KUD Milica Križan iz Osijeka,
ki se je pred nedavnim vrnil iz
ZDA. Nastopilo bo 70 plesalcev.
Plesali bodo slavonske plese in
za popestritev programa še plese
iz drugih krajev Jugoslavije. Brez
dvoma je ogled njihovega nasto-
pa — delajo pod pokrovitelj-
stvom Tvornice šečera i kandita
Osijek — enkraten. Njihov na-
stop pa je Turističnemu društvu
Podgorci na večeru plesov pesmi
in besede omogočila Tovarna
sladkorja Ormož kot sopokrovi-
telj prireditve. Z domačo pesmi-
jo bo navzoče razveselil tudi me-
šani pevski zbor Tovarne slad-
korja Ormož.
5 Naslednji dan, 29. aprila, bo
ob 11. uri uradna otvoritev raz-
stave vin in pričetek pokušnje, ki
bo trajala ves dan. Da bo vse
skupaj še bolj svečano, bo poskr-
bel tudi Marjan Rožič — pred-
sednik Turistične zveze Sloveni-
je. Zvečer tega dne bo ob 20. uri
enološko-vinogradniški ples.
Turistični dnevi v Podgorcih
niso samo pokušnja vina, to je
tudi predstavitev domače kuhi-
nje. Sem ne sodi samo skoraj že
uniformirana gostinska ponudba
~ domač kruh, zaseka, meso iz
tiinke ob čebuli in drugih kislih
prilogah. Za te dneve so pripra-
vili številne dobrote, ki jih še
vedno kuhajo v marsikateri
kmečki hiši. Posebnost je »pod-
gorska šunka«, ki ob pokušnji vi-
na še posebej tekne. Težko je
opisati vse to, bolje, da si naši
bralci privoščijo v »živo«, je med
drugim menila Marta Bombek.
30. aprila bodo podelili prizna-
nja vinogradnikom ob letošnji
ocenitvi vin. Ob tej priložnosti
bo tudi strokovno predavanje za
vinogradnike.
Ob turističnih dnevih, ki vza-
mejo članom Turističnega dru-
štva Podgorci veliko časa in
energije, pa je osnovna naloga
društva skrb za lepo in urejeno
okolje. Da so uspešni tudi na
tem področju, pričajo številna
priznanja, med drugimi tudi ti-
sto, ki so ga pred leti prejeli v
Portorožu za drugo najlepše ure-
jeno okolje v Sloveniji. Vsako le-
to ob koncu turističnih dnevov
podelijo še priznanje za lepo in
urejeno okolje. Za vse napake, ki
nastanejo pri urejanju okolja, pa
tisti, ki jih povzročajo hote ali
nehote, prejmejo »bodečo Ne-
žo«.
Naša prijetna sogovornica
Marta Bombek je povedala, da
imajo željo razvijati turizem,
predvsem izletniški, vendar pri-
manjkuje kraju primeren gostin-
ski lokal. Svoj kraj in izročila
preteklosti želijo pokazati širše-
mu občinstvu. V kraju so tudi
pogoji za kmečki turizem, na tem
področju morajo opraviti že veli-
ko dela.
Vsakdo, kdor želi priti v te
kraje, je dobrodošel in naj se v
lepi, neokrnjeni naravi na ju-
govzhodnih obronkih Slovenskih
goric, ob prijaznih in gostoljub-
nih ljudeh, dobri domači hrani
in dobrem vinu razvedri in poza-
bi vsakdanje tegobe.
Vida Topolovec
Podgorčani so povabili na sve-
čano otvoritev razstave vin v
soboto. 29. aprila, tudi pred-
sednika predsedstva SR Slove-
nije Janeza Stanovnika. Toplo
se jim je zahvalil za povabilo
in .se opravičil, da se njihove
prireditve ne more udeležili,
ker so mu že prej naložili dru-
ge naloge. Vsem želi še veliko
uspeha pri delu in jim čestita
oh ]. maju prazniku dela.
Marta Bombek, tajnica TD_ Pod-
gorci. (Slika: Foto Ema Žalar)
Ena najbolj dejavnih postaj Rdečega
križa v ptujslii občini
v ptujski občini smo pričeli po-
staje Rdečega križa ustanavljali
pred štirinu leti. V občinski organi-
zaciji Rdečega križa pa so že pred
tem spodbujali k njihovi ustanovi-
tvi. Po besedah tajnice Marije
Cinilšek je postaja Rdečega križa v
Cirkovcah ena najbolj dejavnih in
najstarejših v občini. Na območju
te skupnosti delajo tri. in to v Si-
kolah. Starošincah in Cirkovcah.
Krajevna organizacija Rdečega
križa pa ima 2131 članov.
Postaje Rdečega križa delajo še
na Ptujski Gori (naselji: Ptujska
Gora in Stogovci), v ptujskih KS
Bori.sa Ziherla in bratov Reš. v
Slopercah. v Majšperku. Juršincih,
na Hajdini (kjer so sklep o delu že
sprejeli) in v Trnovski vasi, kjer so
sklep o ustanovitvi sprejeli v teh
dneh.
Postaje RK naj bi delale v
vseh krajevnih skupnostih kot
postaje za prvo socialno pomoč.
Odprtost organizacije Rdečega
križa omogoča, da vsak človek
lahko učinkovito prispeva k de-
javnosti, ki bi jih na najkrajši na-
čin lahko označili z geslom »Člo-
vek človeku«. V postajah RK vo-
dijo evidenco potreb posamezni-
kov in družin, zlasti starejših lju-
di, bolnih in invalidov. V njih
lahko delajo zaupni in predani
ljudje z veliko srčnosti.
Druga nedelja v mesecu. Posta-
ja RK v Cirkovcah. Čas med rano
in po/no mašo. Višja medicinska
sestra Pavla Veler. Tudi tokrat,
devetega aprila, so krajani Cir-
kovc pridno prihajali. Večina si je
izmerila krvni pritisk, eden pa
»slikal« srce.
Toliko prijaznih in spodbud-
nih besed že dolgo nisem slišala.
Ljudje so odprli svoje duše in
govorili o težavah, s katerimi se
vsak dan srečujejo. Nič jih ni
motilo, če se je njihova Pavla
malo pošalila in dejala, da imajo
vsi povišan tlak od zadnjega
merjenja tudi zato, ker so preveč
jedli velikonočno šunko. Za Ma-
liko, eno izmed Cirkovčank, ki
živi sama in je socialna podpi-
ranka, je bila ta nedelja vesela.
Pavla Veler ji je povedala, da ji
bodo kmalu prišli prebelit stano-
vanje.
Delo v postajah Rdečega križa
je prostovoljno. Edino plačilo je
zdrav nasmeh in zadovoljstvo
posameznika. Rezultati? »O tem
naj povedo ljudje,« je povedala
Pavla. Podatki z lističa, na kate-
rega vpisujejo vsakokratni krvni
pritisk, lahko zdravniki s pridom
uporabijo in vse kaže, da jih.
Franc Babšek, predstavnik kra-
jevne samouprave, je v nedeljo
prav tako prišel v postajo RK.
Povedal je, da je zelo zadovo-
ljen, da v Cirkovcah in v dveh
drugih naseljih krajevne skupno-
sti delajo te postaje. Dodal je še,
da krajevni funkcionarji in drugi
redko najdejo čas, da zdravstve-
nim delavkam, ki delajo v njih,
priznajo njihovo nesebično in
požrtvovalno delo. Tovarišica
Pavla in druge skrbijo, da se ob
novem letu spletejo tople nogavi-
ce ali pripravi kakšna druga po-
zornost za ljudi, potrebne pomo-
či. Nekaj prispeva tudi krajevna
skupnost.
Postaja RK Cirkovce dela vsa-
ko drugo nedeljo ne glede na to,
ali je praznik ali ne. Njen sedež
je poleti v prostorih krajevne
skupnosti, pozimi pa v vaški go-
stilni. Prvo nedeljo v mesecu de-
la postaja v Šikolah, tretjo pa v
Starošincah.
Postajo smo zapustili s prije-
tnim občutkom in navdušenjem.
Ljudi, kakršne so Pavla in njene
tovarišice v drugih postajah, bi
moralo biti še več. S takšnimi
ljudmi je pogled v prihodnost
lepši in svetlejši. Za druge, kjer
se šele odločajo o teh postajah,
naj veljata volja in pogum.
MG
Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo
Zdravstvena skupnost Slovenije
Člani Društva za boj proti sladkorni bolezni
PTUJ, ki zastopamo 1300 članov in 3300 registri-
ranih sladkornih bolnikov občin PTUJ in OR-
MOŽ, smo na svojem občnem zboru 8. aprila med
drugim obravnavali teze za osnutek zakona o spre-
membah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem
varstvu ter pri tem ugotovili:
V 23. tezi, kjer so navedene oprostitve plačeva-
nja participacije, niso več med oprostitvami slad-
korna bolezen in njene posledice. Po obširni in ze-
lo kritični razpravi o teh tezah smo soglasno skle-
nili, da vas seznanimo s svojim nezadovoljstvom
in ogorčenostjo glede predvidene odprave večde-
setletnih pridobljenih pravic za vse sladkorne bol-
nike v Sloveniji.
Sladkorna bolezen je socialno-medicinsko zlo,
ki ogroža že več kot 3,5 odstotka slovenskega pre-
bivalstva, pri tem pa je vredno opozoriti, da je
med temi večina starejše populacije. Struktura
sladkornih bolnikov v Sloveniji in zlasti še v naših
dveh gospodarsko manj razvitih občinah je tak-
šna, da bolehajo za to boleznijo ljudje, ki imajo
nizke osebne dohodke in pokojnine. Po opravljeni
anketi o socialnem stanju naših članov jih kar 77
odstotkov živi na meji ali pod mejo socialnega mi-
nimuma. Ce k temu dodamo, da je dietna prehra-
na po uradnih podatkih dražja za najmanj 45 % od
normalne prehrane, potem nam mora biti jasno,
kaj bi pomenila uvedba participacije in kakšne
grozljive posledice bi prinesla z opuščanjem red-
nih zdravstvenih pregledov sladkornih bolnikov.
To bi brez dvoma pomenilo velik korak nazaj ter
bi sočasno vplivalo na kvalitetno raven in obseg
zdravstvenih storitev, to pa bi povzročilo hude
ekonomske posledice in poslabšanje zdravstvene-
ga stanja sladkornih bolnikov. Pri tem ne smemo
pozabiti na povečanje invalidnosti in predčasne
umrljivosti diabetikov. Marsikateri sladkorni bol-
nik bi bil v primeru plačevanja participacije pri-
moran opustiti prepotrebno preventivno zdravlje-
nje zaradi že sedaj slabih gmotnih razmer.
Prepričani smo, da se to v nobenem primeru ne
sme zgoditi, saj smo kot socialistična samoupra-
vna družba dolžni upoštevati humana načela člo-
veške družbe, kar še zlasti zadeva odgovornost do
bolnih oseb s takšno ali podobno neozdravljivo
boleznijo, kot je sladkorna bolezen.
Za vaše razumevanje in pomoč se vam iskreno
zahvaljujemo. Sprejeto na občnem zboru društva
dne 8. aprila 1989.
Predsednik društva:
Alojz Cuček
Naravoslovni dnevi
Naravoslovne dejavnosti so v
osnovnih in srednjih šolah sesta-
vni del vzgojnoizobraževalnega
dela. Te dejavnosti lepo dopol-
njujejo teoretične osnove pouka.
Prejšnji teden, v četrtek in pe-
tek, so bile organizirane naravo-
slovne aktivnosti tudi na strojni
in metalurški šoli v okviru Sred-
nješolskega centra Ptuj. Teme so
bile zelo življenjske in aktualne.
Zajemale so predvsem ekološke
vsebine in izbrana poglavja ener-
getike. Dijakom drugih letnikov
je bilo namenjeno tudi področje
pridobivanja in predelave hrane.
Tako smo si prvi dan ogledali
tehnološki postopek predelave
mleka v prenovljeni ptujski mle-
karni. Mlekarna je tipičen prede-
lovalni obrat, kjer smo lahko vi-
deli proizvodnjo mlečnih napi-
tkov, sladke in kisle smetane, si-
ra in masla. Proizvajajo tudi mle-
čno beljakovino — kazein, ki je
vsestransko uporaben za indu-
strijo (barve, laki, lepila, umetne
mase ...). Spoznali smo tudi pa-
sterizacijo — termično obdelavo
mleka, kjer uničijo potogene mi-
kroorganizme (pri 85° C).
Ogledali smo si tudi novo sirar-
no, kjer proizvajajo sir LIVADA.
Na koncu je bilo poudarjeno, da
je proizvodnja mlečnih izdelkov
odvisna izključno od nekaterih
mikroorganizmov in njihovega
delovanja. Pred kratkim pa so
analizni laboratorij opremili s
KRIOSKOPOM - napravo, ki
deluje na osnovi določanja zmr-
zišča raztopin, s katero lahko
ugotavljajo vsebnost vode v mle-
čnem vzorcu.
Naslednji dan pa smo se nav-
duševali nad ogledom vinske kle-
ti in polnilnice Slovenske gorice
— Haloze Ptuj. Kot zanimivost
so nam povedali, a so edini v Ju-
goslaviji, ki proizvajajo žveplo
na azbestnem traku za žveplanje
sodov. To je njihova stranska de-
javnost. Najprej smo si ogledali
tri velike stiskalnice in se sezna-
nili z delovanjem le-teh (batne in
pnevmatske). Največji leseni sod
v kleti ima prostornino 4041 li-
trov. Nato smo se sprehodili po
kleti in z navdušenjem opazovali
obokano vinoteko. Njena starost
je datirana čez 700 let, torej sov-
pade z nastankom ptujskega mi-
noritskega samostana, ki letos
praznuje svojo 750-letnico. Sle-
dil je tehnološki ogled polnilni-
ce. Na koncu smo si še ogledali
kemijski laboratorij, kjer opra-
vljajo analize na sladkor, prosto
in skupno žveplo, alkohol in dru-
go. Spoznali smo tudi EBULIO-
SKOPSKO metodo določanja al-
kohola v vinu.
Tako sta se naravoslovna dne-
va uspešno iztekla s skupno ugo-
tovitvijo, da je sodelovanje med
šolo in proizvodnjo zelo zažele-
no in potrebno. Kot mentor se
najlepše zahvaljujem vodstvenim
delavcem obeh organizacij, ki so
nam omogočili ogled, posebej pa
še prijaznim delavcem, ki so nam
iz proizvodnega in analiznega
aspekta prikazali delovni proces.
Ignac Janžekovič,
SŠC Ptuj
Za Slomškov
spomenik
v času od letošnjega septem-
bra do septembra leta 1992 bosta
slovenska kulturna javnost in
Cerkev z več prireditvami poča-
stili spomin na mariborsko delo-
vanje škofa Antona Martina
Slomška, velikega narodnega
prosvetlitelja, pesnika in pisate-
Ija.
Letošnjega septembra bo na-
mreč minilo 130 let, kar je prene-
sel sedež lavantinske škofije iz
Št. Andraža na Koroškem v Ma-
ribor, zakoličil s tem našo
severovzhodno mejo in nas na-
rodnostno povezal.
130 letnica prenosa škofijske-
ga sedeža pa hkrati pomeni tudi
130 letnico mariborskega visoke-
ga šolstva. Že mesec dni po pri-
hodu v Maribor je Slomšek usta-
novil semenišče, ki je nato delo-
valo vseskozi do danes.
Počastitve bomo zaključili sep-
tembra leta 1992, na dan 130 le-
tnice Slomškove smrti.
Ena od počastitev, pomemb-
nejša, ker gre za poravnavo sta-
rega dolga, je postavitev Slom-
škovega spomenika v Mariboru
jeseni leta 1990, ki jo načrtujeta
skupaj Kulturna skupnost za ob-
močje mesta Maribor in mari-
borski Škofijski ordinariat.
Zaradi vsenarodnega pomena,
ki ga ima Slomšek v naši zgodo-
vini, ima tudi akcija za postavi-
tev njegovega spomenika vsena-
rodni značaj. Zato se obračamo
na vse Slovence, doma in na tu-
jem, na posameznike, delovne
organizacije in skupnosti s prija-
zno prošnjo, da bi našo skupno
akcijo po svojih zmožnostih de-
narno podprli.
Pošto pošiljajte na naslov:
Kulturna skupnost za območje
mesta Maribor
Ulica heroja Staneta 1
62000 MARIBOR
Prispevke pošljite na naslov:
Kulturna skupnost Maribor, št.
računa
51800-743-29189 — Spomenik A.
M. Slomšku.
Imena darovalcev bomo obča-
sno objavljali v sredstvih javnega
obveščanja.
Nasvidenje v Mariboru jeseni
1990 ob otvoritvi Slomškovega
sDomenika!
v AMD Ptuj želijo vzpodbuditi
športno dejavnost
Čeprav je bila udeležba na mi-
nuli skupščini Avto-moto dru-
štva Ptuj razmeroma skromna,
lahko optimistično ugotovimo,
da je ta organizacija, ki sicer šte-
je blizu 2.500 članov, v minulem
obdobju s svojo razgibano dejav-
nostjo vendarle storila precej.
Posebej so pohvalili dejavnost
sekcije v Markovcih, kjer je
aktivnih blizu 100 članov. Manj
zadovoljni pa so z uspehi na
športnem področju, ki jih v mo-
tokrosu in kartingu že skoraj ni.
Splošne družbene in ekonomske
razmere ter vse dražje gorivo je
vplivalo seveda tudi na dejav-
nost članov AMD, saj je bila za-
radi tega slabša. Pa vendar si že-
lijo ponovnih uspehov, ki so bili
pred leti pomembni tudi v jugo-
slovanskem merilu.
Nekoliko vzpodbudnejši re-
zultati prihajajo iz Avto-moto šo-
le, kjer je sedaj redno zaposlenih
5 inštruktorjev. Ti v dokaj solid-
nem in posodobljenem voznem
parku nudijo kandidatom ustre-
zno znanje in prakso za uspešno
predvsem pa varno udeležbo v
cestnem prometu. Tudi v avto-
mehanični delavnici, kjer so se-
daj zaposleni štirje mehaniki, so
delo zadnja leta precej posodobi-
li ter dodali storitve za demonta-
žo pnevmatik in centriranje ko-
les.
Sicer pa so na skupščini v pe-
tek, 7. aprila, zaradi poteka man-
data razrešili dosedanje vodstvo
in izvolili novi številčno manjši,
II-članski upravni odbor. Za
predsednika, ki ga bodo izvolili
na prvi seji UO, je predlagan
Franc Zadravec. Zaslužnim čla-
nom pa so ob koncu izročili še
zlate, srebrne in bronaste znake
Avto-moto zveze Slovenije.
OM
Dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih znakov AMZS.
(foto: M. Ozmec)
TEDNIK - 20. april 1989
IZ NAŠIH KRAJEV — 7
li^o umre cvellica,
senu' zapusti,
sente. ki na pomlad
spet nov cvet rodi.
Ko umre učenec,
kapljica krvi.
v naše mlade dni
cvet rdeč zadrhti.
Ko pšenično zrno
v žemljici zaspi,
tja na pomlad jaro
žito nam vzkali.
(Po Mileni Batič)
Cesta je znova pretrgala mla-
do življenje in nas boleče opom-
fiila, da mladost ni jamstvo živ-
ljenja.
V četrtek, 13. aprila, smo se
učenci in učitelji Osnovne šole
Franca Belšaka iz Gorišnice zad-
njič poslovili od Daniela, učenca
I. b razreda.
Daniel je začel obiskovati na-
šo šolo 1. septembra 1988. Tedaj
je postal učenec 1. b razreda. S
trinajstimi sošolci in štirinajstimi
sošolkami je začel spoznavati
abecedo in prve računske znake.
29. novembra 1988 je z žarom v
očeh prejel pionirske simbole in
ponosno ponavljal pionirsko za-
obljubo. Sanjal je o brezskrbnem
otroštvu in o tem, da bo še dolgo
tekal pod svodom neba, dokler
ne dokonča vseh nalog na svetu.
A kruta usoda je 11. aprila
1989 ob 13. uri pretrgala rosno
mlado življenjsko pot našemu
sošolcu in učencu.
V 1. b razredu je nastala praz-
nina. Njegovo mesto v klopi ža-
lostno sameva, saj ni več dečka,
polnega vedrine, otroškega nemi-
ra in radovednega iskanja.
Daniel je bil učenec, ki je želel
mnogo vedeti. Veselil se je svojih
uspehov, a ni mu bilo dano, da
bi v juniju prejel svoje prvo šol-
sko spričevalo, v katerem bi bilo
zabeleženo, daje dosegel odličen
učni uspeh. Radost prvega uspe-
ha bi nesebično delil s svojimi
najbližjimi.
Daniel bo ostal z nami kot lik
dobrega in vedrega učenca.
Učenci in delavci
Osnovne šole
Franca Belšaka
iz Gorišnice
ZC Ormož — Ptuj, 4. aprila:
Kristina Bezjak, Kraigherjeva
31; Marija Šoba, Cirkulane 53;
Silva Čerček, Maistrova 28; Ani-
ca Zajšek, Kraigherjeva 14; Vla-
sta Mršek, Ul. J. Lacka 34; Mile-
na Pavlica, Zidanškova 27; Silva
Bukovič, Ul. 5. prekom. brig. 9;
Milan Slavinec, Strma ul. 11; Ju-
lijana Kozel, Zg. Pristava 42;
Magda Gol, U. Žet. Jožeta 6; Re-
nata Krivec, Videm 13/b; Vida
Mlakar, Janški vrh 54; Jerica
Krošel, Sestrže 34; Branko Jer-
kovič, Arbajterjeva 6; Marija
Krušič, Spuhlja 132; Marjanca
Kajzer, Cirkovce 60/1; Lidija
Savič, Ul. 25. maja 9; Janko Ko-
drič, Bukovci 92/a; Angela
Forštnerič, Ul. 5. prekom. brig.
9; Irena Širec, Peršonova 24;
Magda Brenčič, Ziherlova pl. 20;
Anton Mihelač, Nova c. 12, Ptuj.
Perutnina Ptuj, 4. aprila:
Natalija Grujičič, Langusova
29; Bruno Krajnc, Nova vas 75;
Martin Beranič, Sela 6/a; Milan
Herga, Drstelja 29; Boža Emer-
šič. Ormoška 108; Anton Strm-
šek, Ul. 25. maja 10.
Delta Ptuj, 6. aprila:
Štefka Vidovič, Zg. Hajdina
107/a; Nežka Hliš, Mestni Vrh
22; Danica Kumer, Placar 40;
Roza Kumer, Placar 52; Erna
Furek, Skorba 18; Marija Žaler,
Kraigherjeva 25; Marija Krajnc,
Cankarjeva 11; Irena Zemljič,
Bresnica 2; Majda Cuš, Muršiče-
va 10/a; Lea Germin, Rotman
31; Mirko Žagar, Zg. Hajdina
121; Vanja Zemljič, Arbajterjeva
5; Zdenka Juriševič, 5. preko-
morska 11; Zdenka Druzovič,
Arbajterjeva 1; Marjan Kosi,
Kolodvorska 2; Nada Repič,
Podvinci 18; Stanko Hriberšek,
Stojnci 137; Ema Toplak, Miklo-
šičeva 60; Kristina Meglič, Za-
bovci 4/d; Marija Strelec, Nova
vas 33; Milka Petrovič, Poljska
41; Marija Štumpf, Trubarjeva
9; Alojzija Cizerl, Janežovski
Vrh 40; Marija Kramberger, Pre-
šernova 25; Olga Zemljarič, Mu-
retinci 52; Irena Pukšič, Gomilce
3.
Namizni tenis v Grajeni
Člani namiznoteniške sekcije DTV Partizan Grajena so ob koncu
igralne sezone, ki traja od novembra do konca marca, v četrtek, 6.
aprila, pripravili sklepni turnir. V dvorani doma Franca Osojnika, ki
je za igranje namiznega tenisa članom društva na voljo vsak četrtek,
» je zbralo 10 igralcev, ki so se pomerili na treh mizah po sistemu
vsak z vsakim. Po več kot treh urah igranja je rezultat turnirja nasled-
nji: 1. Branko Mihelič (9:0), 2. Daniel Kokol (7:2), 3. Milan Voda
(7:2), 4. Milan Petek (6:3), 5. Ivan Gajser (5:4), 6. Branko Petek (4:5),
7. Marjan Gajser (3:6), 8. Milan Meznarič (2:7), 9. Robert Polanec
(1:8), 10. Boštjan Kokol (0:9).
Za prihodnjo sezono v društvo razmišljajo tudi o izvedbi odprte-
ga namiznoteniškega turnirja ter o organizaciji meddruštvenih rekrea-
tivnih srečanj.
M. P.
Desno podaj roko . .
Še nedolgo tega smo bili pevci
sreče ... Toliko veselja in iskre-
ne radosti, kot nam ga je prina-
šalo pevsko druženje, si človek,
ki nikoli ne zapoje, težko zami-
sli. Nam je bilo celih 20 let dano,
da se tudi v tvoji družbi veselimo
življenja. Bil si naš pevec, član
MOPZ Prosvet. društva Alojz
Strafela Markovci in obenem
fned tistimi ustanovnimi člani
PD, ki jim nikdar ni bilo žal ča-
sa, ki ga terja taka ljubiteljska
dejavnost. In delo — veliko smo
morali delati! V upravnem odbo-
ru društva smo zmeraj vedeli, da
'ahko računamo na tvojo pomoč,
•koliko večerov, ki so se spremi-
['jali v jutra in nizali v leta, smo
^^ utrujeni od kmečkega dela
Opogumljali drug drugega in se
"čili vedno novih pesmi, vsrka-
yali vedno nove lepote. Ti, spo-
^^ovani naš Marko, si bil z nami,
smo iskali prostore za pevske
^^je; priskočil si, ko smo že ne
kolikič selili svojo knjižnico,
^^ sredi poletja odpravili v Bu-
kovce in pokazali, kako so nekoč
» "fosili (zapeli, nabrusili kose); bil
si orač za pusta (na vsakem hiš-
nem pragu so radi prisluhnili va-
šim dobrim željam in lepi doma-
či pesmi, posebno še tisti, ki se
končuje z Desno podaj ro-
ko . . .!).
Predvsem pa si bil to, kar je
največ: človek, ki je znal prisluh-
niti težavam drugih, obenem pa
vedno našel dovolj moči, da si
nas razveselil, povedal kako ve-
selo in spet je bilo vse lepo kot
nekoč.
V nas, ki ostajamo skupaj v
zboru, društvu in tvojem življenj-
skem okolju, ne bo nikoli zamrl
tvoj glas! To je zdaj največ in
edino, kar lahko naredimo: tako
kot vsi pevci pred teboj, ki se jih
spominjamo s pesmijo, boš ved-
no ostal z nami. Društvo in pev-
ski zbor, to si doživljal tudi sam,
sta prehodila mnogo ovir, a vse-
lej smo znali ostati skupaj in ta-
ko zbrani bomo tudi poslej, ob
spominu nate, vselej zapeli. To
bo žalostna pesem, a nekje v nas
bo žarel spomin na našega prija-
telja Marka, ki je ljubil veselo in
otožno pesem ter življenje. In si
vse do konca bolj, kot smo znali
mi tebi vlivati upanje v tvojo
ozdravitev, pomagal ti nam. Spo-
minjali se te bomo vsi v PD Mar-
kovci, še posebno pa mi, tvoji
pevci, kosci, orači, tvoji prijatelji
iz MOPZ Markovci. Mirno poči-
vaj v domači zemlji, blizu njih in
med njimi, ki ste si v življenju
mnogo pomenili. Tvoji družini in
vsem žalujočim pa izrekam v na-
šem skupnem imenu iskreno so-
žalje. Za MOPZ Markovci:
Franc Golob
Za UO PD
Alojz Štrafela
Markovci:
Slavica
Pičerko
(Iz govora, s katerim se je 23.
marca 1989 poslovila od pokojni-
ka predsednica UO PD Slavica
Pičerko.)
Zgodovina
športa
Letos smo v Sloveniji obudili
gibanje, ki ga imenujemo Razgi-
bajmo življenje. V to telesnokul-
turno gibanje želimo privabiti še
več ljudi tudi v l^uju. Za to pri
ZTKO l^tuj skrbi komisija za
množičnost.
Samo sodelovanje na najrazli-
čnejših športnorekreativnih pri-
reditvah ne sme postati edini cilj
aktivnega človeka, vendar pa
tekmovanje ali sodelovanje na
prireditvi le prispeva k zadovolj-
stvu. Seveda pri tem ne smemo
pozabiti na svoje telo in njegove
sposobnosti ter pri tem na začet-
ku ne pretiravajmo. Poskrbimo
danes za malo športne aktivnosti
za boljše počutje v jutrišnjem
dnevu.
Misel znanega barona Couber-
tina, da je važno sodelovati in ne
zmagati, naj nas spremlja pri
aktivni športni rekreaciji, kajti
rekracija ni profesionalna šport-
na panoga, temveč panoga za
zdravo življenje širših športnih
množic. Coubertinova misel po-
časi izgublja svojo vrednost v vr-
hunskem športu, čedalje večjo
veljavo pa ima v športni rekrea-
ciji.
V člankih, objavljenih v Tedni-
ku, vas bo komisija za množi-
čnost popeljala v zgodovino po-
sameznih športnih panog, torej k
njihovemu nastanku. S tem želi-
mo seznaniti šiši krog bralcev z
različnimi športnimi panogami
ter jih na ta način zraven nude-
nja strokovne literature popeljati
v vrste rekreativcev v ptujski ob-
čini. Zakaj ne bi postal prav sta-
rodavni Ptuj eden nosilcev šport-
ne rekreacije v Sloveniji, kajti po
razpredelnici ZTKO Slovenije je
na visokem šestem mestu med
občinami, ki se lahko pohvalijo z
večjim številom rekreativcev ter
ljubiteljev športne rekreacije.
Na koncu pa vas bomo obve-
stili še o prireditvah v športni re-
kreaciji, ki jih pripravljajo razna
društva v občini F^uj ter v Slove-
niji, predvsem na Štajerskem.
ZB
Spoštovani!!!
Zelo težko vam pišem, pa sem
prisiljena. Le malokdaj dobim
vaš Tednik, ki bi ga rada imela, a
na žalost imamo tukaj v Podleh-
niku tako pridne pismonoše, da
mi ne morejo prinesti pošte, ker
ne more, revež, malo v hrib, pa
pusti mojo pošto pri drugih hi-
šah. Tako dobim Tednik in ra-
vno tako pošto šele takrat, ko
pride drugi Tednik in je ta že
star. A ne morem si pomagati: če
bi bila zdrava in bi lahko hodila,
bi sama šla na pošto, a ne morem
hoditi. Pa bi ga rada imela, ker iz
njega izvem vsaj nekaj novega,
in ker sem sama, si s Tednikom
krajšam čas, saj tako lepo piše iz
naših krajev.
Pomislite, prej so nam pošto
nosili vse peš in obhodili celo
Gorco; niso imeli mopedov, pa
smo redno dobivali pošto na
dom.
Ali ni to lenoba? Mi, stari, kot
da ne bi bili državljani. Vso moč
in zdravje smo pustili tukaj, a
zdaj, ko smo stari in obnemogli,
pa nismo toliko vredni, da bi
vsaj enkrat na teden dobili kak
časopis. Zato vas prosim, da mi
ga nehate pošiljati, čeravno sem
ga plačala do polovice leta, ker
ga tako ne dobim. Zaradi tega ga
takoj odjavljam.
Ali ni to sramota? Prav lepo
vas pozdravljam in hvala vam!
Milica Gosak, Gorca 53,
Podlehnik.
Pripis:
Saj mi ne prinese tudi priporo-
čenega pisma in ne te uboge
kmečke pokojnine!
Upokojenci iz Cirkulan zborovali
Člani DU iz Cirkulan so imeli 5. aprila redno
letno konferenco. Poleg številnih udeležencev so
se je udeležili še predsednik občinske Zveze dru-
štev upokojencev občine Ptuj tov. Kolarič, pred-
sednika DU iz KS Zavrč tov. Simonič in Marko-
vec tov. Prelog in so navzoče toplo pozdravili.
Poročila o enoletnem delu društva so bila krat-
ka, kajti društvo se v preteklem letu ni kdove kaj
angažiralo pri gradnji kulturne dvorane in večna-
menskih prostorov, razen zelo redkih posamezni-
kov. Prav pri gradnji te hiše bi lahko društvo upo-
kojencev dalo nekaj več od sebe, če bi jih seveda
kdo aktiviral, pri samem fizičnem delu ali s kakim
denarnim prispevkom.
Predsednik občinske zveze DU je v široki raz-
pravi govoril precej o življenju upokojencev ne sa-
mo v ptujski občini. Dal je nekaj pobud o časopi-
su »Vzajemnost«, v katerem precej piše o raznih
aktivnostih upokojencev v drugih krajih. Na kon-
ferenci je bilo čutiti nekašno molčečnost, kajti v
KS Cirkulane se dogaja precej stvari, kjer bi člani
DU morali dati ali pokazati v jeseni življenja svoj
delež. Tako bi pokazali mladini, da smo še vedno
aktivni, kjerkoli smo. Ne bodimo zgolj nekakšni
opazovalci dogajanj okoli sebe, saj bi lahko izkori-
stili svoje znanje in dragocene izkušnje pri razvoju
Haloz. Naj povem, da bo življenje ob ddu bolj pe-
stro.
Sklep konference pa je bil, da bodo organizirali
izlet v Portorož in Izolo. Namen izleta je, da bi vi-
deli obmorske kraje, kamor se hodijo izživljat in
pridobivat nove delovne moči ne samo tujci, mar-
več še redki naši ljudje.
J. V.
Zakaj tako?
Delavci ZTKO Ptuj, ki so upravljalci športnih objektov, so bili
nemalo presenečeni, ko so videli, da je nekdo obiskal njihove objekte
ter jih poškodoval. Lahko rečemo, da to niso bili člani klubov, ki va-
dijo na športnih objektih, saj vodstva klubov in trenerji pazijo in skr-
bijo, da bi jih očuvali. Vandali se ne zavedajo, da so jim objekti res na
voljo, vendar pa bi le lahko pustili pri miru koše, hišice za rezervne
igralce, poštne nabiralnike itd. Vsi skupaj vsaj ohranimo nivo špor-
tnih objektov, da ne bi s takšnimi vandalskimi akcijami propadali.
Fotografije povedo vse.
Danilo Klajnšek
Odslej trio Komet
Popularna ptujska skupina KOMET že nekaj časa deluje kot
trio, ki ga sestavljajo Franc Kranjc (klarinet, saksofon), Duško VVeiss
(kitara) ter Aleks Slanič (klaviature).
Fantje ne mirujejo. Se letos obljubljajo novo kaseto, za katero so
že zbrali nove skladbe. Sicer pa se pripravljajo na koncertno turnejo
po domovini, čez poletje pa že imajo zagotovljeno igranje ob viken-
dih, in sicer v letovišču ob Celovškem jezeru v sosednji Avstriji. Tri
nove skladbe tria Komet smo pred kratkim že predstavili tudi na ptuj-
skem radiu.
-OM
Trio KOMET: (od leve) Franc Krajnc, Duško Weiss in Aleks Slanič.
8 ^ ZA KRATEK ČAS
20. april 1989 -
TEDNIK
Dober den! Toto pismo vam pisen v soboto, 15. aprila. De-
žek lije in mrzlo je. Pa saj vete, kak provimo za merčovsko in
aprilsko vremen: Mere je pes, april pa ves . . . Pravzaprav je bil
letošnji mere zlo lepi in topel, pa se jaz zdaj bojin, da ne bi april
in maj kokšne vremenske kozlarije naredla v obliki preveč deža
ali pa spomladanske pozebe, ki se je zdaj vsi najbolj bojimo. To-
čo, na srečo tisto ta drobno, smo letos vidli že dvakrat in se zdaj
bojimo, da ne bi čez stu dni vun prišla, kak smo včasih rekli Tej-
ko o vremeni. To je še edino področje, ki ga lehko po mili voli
hvolimo, šimflemo in tudi preklijamo, saj z njim naša vloda in
drugi organi nemajo nikakšne zveze. Kak bi šele bilo, če bi toti
zvezni in republiški, jčoj pa še občinski in krajevni organi o vre-
meni odločali. Te bi vsoka republika, pokrajina, občina in kraje-
vna skupnost drgačne vremenske razmere mela. Bog nas naj še
toga varuje in naj rajši tak ostone, kak je zdaj. Sunčna uprova je
takšna, kak je, za vse ne bo nikol ta prova.
Ker smo zdaj od vremena že k politiki prišli, se malo še o
tem pogučimo: kak vete, vas je večina bila na volitvah za to, da
bi Janez Drnovšek grofa član predsedstva SFRJ in s ten tudi
predsednik totega organa. Tudi jaz sen glasuva za njega, saj se
mi zdi, da je sposoben in simpatičen možakar. Jegova prednost
je tudi v ten, da še neje preveč stori. Ker pa vsi vemo, da ga čoka
v jegovi novi službi trnova pot, jaz pi-elogan, da se iz Drnovška v
Trnovška prepiše, more pa začeti tudi trenirati tisto igro metanje
kamena s ramena, saj mu bodo itak zadosti kameja pod noge in
na glavo zmetali vsi tisti, ki se ne bodo strinjali z njegovimi načr-
ti. Kak se vidi, pa je tokšnih v naših južnih krajih zlo dosti, seve-
da pa tudi mi na severi nesmo brez grehov in napak. Samo je
pač tak, da vsi vidimo napake drugih, pred svojimi pa se skrivle-
mo. Pa srečno. Vaš napačni LUJZEK.
tEDNIK
— 20. april 1989
ZA RAZVEDRILO - 9
10 — ŠPORT IN DRUŠTVA
20. april 1989 —
TEDNIH
Drava—Proletarec 0:1 (0:1)
Nogometaši Drave so prvenstveno srečanje s Proletarcem iz Zagorja ob Sa-
vi kljub okrnjeni postavi odigrali slabo in tekmo izgubili. Gostje so bili boljSi,
bolj čvrsi nasprotnik in je njihova zmaga popolnoma zaslužena, saj bi lahko
zmagali še z višjo razliko. Tekmo je pred 100 gledalci brez avtoritete vodil No-
\ arlič iz Maribora. V predtekmi so mladinci Drave vrstnike Proletarca premaga-
li s 4:0. Zadetke so dosegli Pihler, Hotko, Korošec in CJalun. Drava: Horvat,
l'otoenik, §migoc, Kodrič, Pihler, Vogrinec, Strbal, Miran Emeršič, Hreljič (Ha-
meršek), Milan hmeršič (Simonič), Lukas.
V nedeljo ob 16. uri se bodo l^tujčani v Ruju pomerili s Pesnico.
1. k.
Aluminij — Boč 6:0
v 14. kolu nogometnega prvenstva v ligah MNZ Ruj so bili doseženi priča-
kovani rezultati. Mogoče preseneča visoka zmaga Aluminija iz Kidričevega, ki
je v prejšnjem kolu doživel poraz z zadnjeuvrščeno ekipo Gerečje vasi. Zelo za-
nimivo pa je bilo tudi v Pragerskem, kjer so bili gostje nekoliko boljši naspro-
tnik vse do 70. minute, nato pa so domačini zaigrali zelo dobro in premagali so-
lidno ekipo Slovenje vasi: Rezultati I. razreda: Aluminij Boč 6:0, Središče —
Gerečja vas .■?:0, Impol Osankarica Markovci 1:0, Pragersko--Slovenja vas
3:1, Stojnci Hajdoše 2:1, Hajdina Skorba 1:1. V vodstvu je še naprej ekipa
Središča s 24 točkami, drugi je Aluminij z 18 točkami, tretji Impol-Osankarica s
itd.	Danilo Klajnšek
Uspešen nastop najmlajših
gimnastov
Gimnastično društvo Ptuj Je v športni dvorani Center pripravilo pregledno
tekmovanje svojih članov, ki so v zimskem obdobju redno in marljivo vadili.
Nastopilo Je 107 mlajših in starejših pionirjev in pionirk. Društvo Je kljub teža-
vam glede strokovnega kadra, saj jih primanjkuje, uspelo imeti redno vadbo,
čeprav v okrnjenem sestavu. Tekmovanje Je bilo namenjeno izboru najboljših,
ki bodo na republiškem ekipnem tekmovanju zastopali Ptuj.
Ogledalo si ga je nad 200 gledalcev.
Najboljši so bili: starejši pionirji - Uroš Esih (38,90 točk), Davorin Gabro-
vec (38,20), Darko Rijavec (35,20); starejše pionirke — Mojca Mršek (38,90),
Alenka Cvetko (38,80), Branka Sagadin (38,50 točk); mlajši pionirji - Uroš
Grame, Miha Zelenik, Gordan Krajnc in Primož Spari (vsi po 39,10 točke);
mlajše pionirke — Mojca Zelenik (38,85), Vanja Hotko (38,60), Gabi Potrč
(37,80).
Najboljšim sta priznanja podelila Anja Regent, državna prvakinja v gimna-
stiki, in predsednik društva Stanko Lepej.	—anc
Porazi članskih ekip
v drugih republiških rokometnih ligah so razen igralk Drave vse naše član-
ske ekipe izgubile. Članice so že v četrtek zvečer v l^uju s 25:16 premagale mla-
do ekipo iz Titovega Velenja. Vodilna ekma moške lige, Ormož, Je gostovala v
Titovem Velenju, kjer Jih je druga ekipa Šoštanja, res da v tekmi izven konku-
rence, premagala s 25:20. Hujše se je zgodilo Veliki Nedelji, ki Jo pestijo po-
škodbe. Nepričakovano je izgubila v Gornji Radgoni s šestimi zadetki razlike in
si zapravila možnosti za vrh. Člani Drave so se v soboto zvečer v l^uju v tekmi
izven konkurence pomerili z mlado ekipo Aera iz Celja in izgubili s 26:29. Gost-
je so bili veliko boljši nasprotnik v prvem, domačini pa v drugem delu. Mladin-
ci Ormoža so s sedmimi zadetki razlike zmagali v Bakovcih, Velika Nedelja z
zadetkom v Gornji Radgoni, Drava Je igrala neodločeno z ekipo Angela Besed-
njaka, mladinke pa v Račah.
V	naslednjem kolu bo le Velika Nedelja igrala doma, in to v soboto (ob 17.
uri) s Tokom. Vsi drugi gostujejo.
I. kotar
Tri druga mesta
Na krosu Dnevnika, ki je bil 15. aprila v Domžalah, Je nastopilo tudi 10
tekmovalcev iz ptujske občine: 3 iz osnovne šole Destrnik, 3 iz AK IHuJ in štirje
iz Srednješolskega centra. Predstavniki Ptuja so dosegli tri druga mesta, in sicer
v kategoriji osnovnošolcev petega razreda Pučko, v kategoriji srednješolcev II.
letnika Prelog, v kategoriji srednješolcev lil. letnika pa Potočnik; osvojili so še
eno šesto mesto (Pongrac med srednješolci tretjega letnika), deveta pa sta bila
Planine v kategoriji srednješolcev drugega letnika ter Pralija v kategoriji osnov-
nošolcev sedmega razreda. Vsi drugi tekmovalci pa so dosegli uvrstitve med 12.
in 21. mestom.
Danilo Klajnšek
Simultanki Vaiserja in Kožula
Organizatorji 2. mednarodnega šahovskega turnirja KURENT 89 so na
prost dan v soboto organizirali za udeležence ogled ptujskih znamenitosti s po-
kušnjo ptujskih vin v kleti Kmetijskega kombinata Ptuj. Isti dan popoldan pa
sta bili odigrani tudi dve simultanki.
V	Klubu mladih v Ptuju Jo Je na 21 deskah odigral državni prvak Zdenko
Kožul in zmagal s 15,5 in 5,5 (državnega prvaka so premagali: Tomaž Žmauc,
Samo Grilc in Jože Prestrl, remizirali pa so: Martin Majcenovič, Milan Seruga,
Boris Žlender, Boris Rojic in Samo Krajnc).
V	organizaciji šahovske sekcije Spuhlja §D Ptuj pa Je velemojster Anatoly
Vaiser odigral simultanko na 24 deskah v gasilskem domu Spuhlja. Rezultat Je
bil 23:1 (remizirala sta Jože Voglar in Martin Vrbančič).
Silva Razlag
MEDOBČINSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN LENARTA.
ORMOŽA, PTUJA
Dan lutkarjev v Ormožu
Minuli četrtek so se v Domu kulture v Ormožu
zbrali lutkarji osnovnih šol, društev in skupin
vzgojiteljic iz vrtcev na medobčinskem srečanju
lutkovnih skupin. Šest jih je bilo iz osnovnih šol
Ormož, Središče, Kog, Ivanjkovci, Velika Nedelja
in osnovna šola Stanka Vraza iz Ormoža. Predsta-
vile so se tudi tri skupine vzgojiteljic iz vrtcev Or-
mož, Lenart in Ptuj ter lutkovna skupina Delav-
skega prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja.
Lutkovni maraton, saj je vseh deset skupin na-
stopilo v enem dnevu, je pokazal, da znamo v tem
koncu Slovenije ravnati z lutkami. Kakovost je bi-
la na zavidljivi ravni po izvedbi, likovni plati, tudi
teksti so bili zanimivi, skratka od prejšnjega leta
so lutkarji naredili korak naprej. Prijetno presene-
čenje so bile Tri muce v izvedbi osnovne šole Or-
mož. Nastopilo je kar dvajset otrok in dobro so
opravili svoje delo, pa tudi igra je bila zanimivo
postavljena. Po lutkovni in gledališki plati je bila
zanimiva tudi skupina iz osnovne šole Velika Ne-
delja s predstavo Mezinček. Z izredno zanimivim
tekstom, izvedbo in lutkami so prijetno presenetili
tudi učenci osnovne šole Stanka Vraza s Zajčkom
v samopostrežni trgovini.
Tudi odrasle lutkovne skupine so pokazale iz-
redno visoko kakovost tako po izvedbeni kot liko-
vni plati.
Srečanje je organizirala Zveza kulturnih organi-
zacij Ormož; zares se je potrudila, da je vse teklo
tako, kot mora. Območno srečanje gledaliških sku-
pin severovzhodne Slovenije bo 23. in 24. februar-
ja v Lenartu.	NaV
Končano kegljaško
prvenstvo
Na kegljišču TO v Slovenskih Ko-
njicah Je bilo v soboto sklenjeno ke-
gljaško prvenstvo za Podravje za se-
zono 88/89 v skupini A. Kegljačem iz
Ptuja v zadnjem kolu ni uspelo osvo-
jiti tretjega mesta, čeprav so tekmeca
na stezi ekipo Impola premagali za
skoraj sto kegljev. V primerjavi s
prejšnjim kolom so tokrat kegljali ve-
liko slabše. Skromno povprečje 789
podrtih kegljev ni zadostovalo za bro-
nasto odličje. do katerega bi bilo po-
trebnih še dodatnih sto kegljev. Tako
so Ptujčani osvojili nehvaležno četrto
mesto. Ob skromnih razmerah in
sredstvih tudi ta dosežek ni neuspeh.
V sklepnem kolu je bil najboljši po-
sameznik Arnuš z 827 podrtimi keglji.
Nastopili so še: Colnarič 770, Plajn-
šek 769. Čuš 818, llič 769 in Seruga
783 podrtih kegljev.
S. Vičar
OBČNI ZBOR DPD SVOBODA PTUJ
..............dbOTV^toc^-."	.
Ljubiteljska kultura
še vztraja
Minuli petek so se zbrali na svoji redni letni konferenci člani De-
lavskega prosvetnega društva Svoboda. Velika dvorana Narodnega
doma je bila skoraj premajhna za člane številnih sekcij, ki aktivno de-
lajo ter pomembno zapolnjujejo in dopolnjujejo profesionalno kul-
turno življenje v mestu. To je poudaril tudi predsednik Marjan Šne-
berger v poročilu o enoletnem delu. Tudi v prihodnjih letih se ni bati,
da bi katera od sekcij prenehala delati, saj je v vrstah Svobode vse več
mladih. Težko bi katero od sekcij izvzeli, saj so vse dosegle v minu-
lem letu razmah, pa naj gre za likovnike, gledališčnike, lutkarje, pevce
upokojenskega zbora ali za foto sekcijo, esperantiste, plesno sekcijo,
pa da ne pozabimo tamburašev.
Tako živahno, kot je delo v sekcijah, pa je bilo tudi v petek zve-
čer na občnem zboru. Po uradnem delu, ki so ga pozdravili tudi pred-
stavniki Zveze kulturnih organizacij, občinskega sindikalnega sveta in
Kulturne skupnosti, sta se predstavila pevski zbor upokojencev in
tamburaški orkester. Bilo je veselo, prijetno vzdušje, ki ga znajo
ustvariti kulturni delavci, ko zapojo in zaigrajo sami sebi. Pomešali so
se mladi in tisti manj mladi, vsi pa v srcu in dejanjih zagreti za katero
od kulturnih dejavnosti.
NaV
Občinsko tekmovanje
iz matematike
v soboto, 15. aprila, je bilo na osnovni šoli Toneta Žnidariča ob-
činsko tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje.
Zbralo se je 124 osnovnošolcev iz vseh šol ptujske občine, in si-
cer: 42 šestošolcev, 37 sedmošolcev in 45 osmošolcev. Mlade tekmo-
valce in njihove mentorje je pozdravila ravnateljica šole prof. Marija
Šumandlova. Zaželela jim je uspešen dan in veliko ustvarjalnih zami-
sli pri tekmovanju, mentorjem pa izrekla zahvalo za vloženo delo z
mladimi matematiki.
V vsaki skupini so reševali po pet nalog, ki jih je pripravilo Dru-
štvo matematikov, fizikov in astronomov SRS. Srebrno Vegovo pri-
znanje so osvojili učenci, ki so zbrali več kot polovico možnih točk.
Takih je bilo ka rprecej: 8 šestošolcev, 19 sedmošolcev in 1 osmošo-
lec.
Najboljši:
6.	razred: 1. Jasmina PETROVIČ — OŠ Toneta Žnidariča,
Martin VIDOViC - OŠ Kidričevo, 3. Mojca MENONI - OŠ Fran-
ca Osojnika.
7.	razred: 1. Vanja DRAG AR -- OŠ Franca Osojnika, 2. Primož
KUŠAR - OŠ Franca Osojnika. 3.-4. Mojca HORVAT - OŠ To-
neta Žnidariča, 3.-4. Bojana KOSTANJEVEC - OŠ Franca Osojni-
ka.
8.	razred: Sebastian CAFUTA - OŠ Kidričevo.
Republiškega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki bo 20.
maja v Mariboru, se bodo udeležili prvi štirje učenci 7. razreda in prvi
osmošolec. Nagrade za najboljše (majice, beležke, ravnila in kemične
svinčnike) je pripravila pionirska hranilnica Kreditne banke Maribor
— enota Ptuj.	Predsednica občinske komisije: Mira Stojičevič
V PTUJSKEM SREDNJEŠOLSKEM CENTRU SO IZVEDLI KVIZ NA TEMO SVETOVNEGA
DNEVA ZDRAVJA GOVORIMO O ZDRAVJU
Mladi za zdravo življenje
Skrh za zdravje je stara toliko kot človeški
rod. Zdravje zagotavlja delovno moč. sposob-
nost in produktivnost. Zdravje podaljšuje ži-
vljenjsko dobo. daje več življenjskih izkušenj,
vse to pa pogojuje nadaljnji napredek. S tem
pa je zdravju priznana največja materialna in
moralna vrednost.
V ptujskem Srednješolskem centru so pred
dnevi končali obsežen dvestourni ciklus
zdravstvenih predavanj. Pripravili in izvedli
so ga delavci zdravstvenega centra dr. Jožeta
Potrča Ormož - Ptuj temeljno organizaci-
jo Osnovno zdravstveno varstvo in Zobo-
zdravstvo ter profesorji centra. Izbrali so
osem tem. Učenci so se dobro vključili. To so
dokazali tudi s kvizom. Program kviza sta
pripravila klub /a zdravo življenje in oddelčna
skupnost 3. g. razreda.
Nastopilo je osem ekip iz administrativne,
družboslovne, ekonomske, elektro, kmetij-
ske, metalurške, naravoslovne in strojne šole.
V vsaki ekipi so bili trije tekmovalci. Tekmo-
vanje je bilo »napeto« od začetka do konca.
Po treh vprašanjih, vsaka ekipa je odgovorila
na pet, so bile v boju za prvo mesto kar tri šo-
le. Na koncu seje pokazalo, da so se najbolj
potrudili kmetijci in zasluženo zmagali, saj
so odgovorili pravilno na vseh pet vprašanj
in osvojili maksimalno število točk.
Za drugo in tretjo mesto pa sta se zagrize-
no borili ekipi metalurške in ekonomske šole.
Po tretjem kolu dodatnih vprašanj je bila sre-
ča bolj naklonjena metalurški šoli. Osvojila
je drugo mesto, ekonomska šola pa tretje.
Nagrade za najboljše ekipe so prispevale
ptujske delovne organizacije: TGA Kidriče-
vo, Emona-Kmetijski kombinat, Iskra Delta,
Elektro, Zdravstvena skupnost, MI P, Planika
Majšperk, Perutnina, Mlekarna in Zdravstve-
ni center, dranažirala pa jih je cvetličarna
Agrarija. Nagrade najboljšim je izročila rav-
nateljica Meta Puklavec. Ekipe z manj sreče
so prejele tolažilne nagrade. Sekcija pedon-
tologov - specialistov za otroško in mladin-
sko zobozdravstvo pa je prispevala dvesto
zobnih krtačk. Ta sekcija je bila še lani po-
krovitelj kviza Zobje za pet.
Za nemoten potek kviza je skrbela stroko-
vna komisija v sestavi: dr. Jožica Reberc, vi-
šja medicinska sestra Rozika Ojsteršek in
profesor Miran Muhič.
V zmagovalni ekipi so nastopili: Tanja Vau-
potič, Blaž Škorjanec in Simona Pleteršek.
MG
Drava republiški
prvak
v Celju se je na republiškem
pionirskem prvenstvu v judu
zbralo 188 tekmovalcev z 20 klu-
bov. Zelo velik uspeh so dosegli
pionirji Judo kluba Drava iz I^u-
ja, ki so osvojili naslov ekipnega
pionirskega prvaka Slovenije.
Pozna se, da so v zadnjih treh le-
tih zelo kvalitetno in načrtno de-
lali, rezultati pa so samo potrdi-
tev njihovih usmeritev v delu z
mlajšimi kategorijami. Ekipo
pionirjev dodi trener Emin Žni-
daršič.
Rezultati: do 28 kilogramov:
I. Vogrinec, Drava; do 31 kilo-
gramov: 1. Kolednik, Drava; do
38 kilogramov: 2. Munda, Dra-
va; nad 67 kilogramov: 3. Petek,
Drava.
Državnega prvenstva pionir-
jev, ki bo od 5. do 7. maja v Tre-
binju, se bodo udeležili Dejan
Vogrinec, Sebastijan Kolednik in
Črtomir Munda. Velike možnosti
za nastop v republiški reprezen-
tanci pa ima tudi Marjan Petek,
ki je na republiškem prvenstvu
osvojil tretje mesto, izkazal pa se
je na turnirju v Ptuju, kjer je bila
konkurenca močnejša, in potrdil,
da na njega lahko resno računa-
mo.
V Slovenski Bistrici pa je pote-
kalo prvenstvo mlajših mladin-
cev, kjer so tudi nastopili pred-
stavniki ptujske Drave. Gorazd
Vindiš je osvojil tretje mesto v
kategoriji do 49 kilogramov,
Zlatko Kostanjevec pa prav tako
tretje mesto v kategoriji nad 85
kilogramov. Omeniti je potreb-
no, da je na prvenstvu nastopilo
110 tekmovalcev, kar je skorajda
dvojno število, kot je bilo to na
prejšnjih. Opazno je dobro stro-
kovno delo skorajda v vseh klu-
bih, tako da se za nadaljnje do-
bre rezultate slovenskega juda ni
bati. Vsekakor pa si še želimo
podobnih uvrstitev mladih judoi-
stov, čeprav vsakdo ne more biti
ekipni prvak ter osvojiti toliko
medalj, kot je bilo tokrat z mla-
dimi judoisti ptujske Drave.
Danilo Klanjšek
MEDAUE PRI PIONIRJIH IN
MLADINCIH
Pionirji (sedem tekmvoalcev)
Judo kluba Gorišnica pa so tek-
movali le v štirih kategorijah, ta-
ko da niti teoretično niso mogli
ponoviti lanskoletnega uspeha,
ko so bili ekipni prvaki Sloveni-
je. Od sedmih so trije osvojili
medalje, dva pa sta bila v boju
za medalje in sta osvojila peti
mesti. Marko Petek je bil prvi v
kategoriji do 45 kg in tako je po,
stal republiški prvak, Fabjan Ko-
vačec je bil v isti kategoriji drugi,
Drago Cvetko pa je v kategoriji
do 34 kg osvojil tretje mesto. Pe-
ta sta bila v svojih kategorijah
Andrej Geč in Damir Kokot.
V nedeljo pa se je v Slovenski
Bistrici pomerilo 110 borcev iz
22 klubov v 10 kategorijah. Judo
klub Gorišnica je zastopalo šest
tekmovalcev, od teh so bili kar
trije v finalu. Damijan Petek je le
še potrdil svojo pripravljenost,
saj je v kategoriji z največjo kon-
kurenco opravil do finala z vse-
mi nasprotniki z rezultatom 10:0,
nato pa po enakopravni borbi iz-
gubil z Vučino iz Impola s 3:0.
Jože Marin si je z zmagami za-
služeno priboril naslov najbolj-
šega v Sloveniji v kategoriji do
77 kg, prav tako tudi Miran Plo-
šenjak v kategoriji nad 85 kg. Tu-
di drugi trije predstavniki niso
razočarali, posebej pa velja pou-
dariti borbenost Rajka Muršiča,
čigav nastop je bil zaradi težje
poškodbe vprašljiv, vendar je
kljub temu premagal dva naspro-
tnika. Ekipno so bili mladinci
Gorišnice tretji, premagali so jih
judoisti Impola iz Slovenske Bi-
strice in Bežigrada iz Ljubljane.
Pravico do nastopa na držav-
nem prvenstvu si je v spomla-
danskem delu tekmovalne sezo-
ne priborilo pet tekmovalcev iz
Judo kluba Gorišnica, in sicer
dva pionirja in trije mladinci.
Miran Petek
Na teku se dobimo
v akcijo Razgibajmo življenje sodi
tudi ptujska Na teku se dobimo. Ta je
vsak torek ob 18,30 z začetkom pri
ribniku v Ljudskem vrtu. Vadbo vodi
profesor Miran Muhič. Ne pozabite
in storite kaj za svoje zdravje in do-
bro počutje!
TEDNIK - 20- april 1989
OGLASI IN OBJAVE - 11
Svečanost pri spomeniku padlim v NOB. Na spomeniku Je izpisanih 51
imen iz te kraje>ne skupnosti
(Foto: l^tefan Hozyan)
Svečana seja krajevne skupnosti in l)PO KS Središče — slavnostni go-
vornik Gabrijela Kuhar, predsednica KK SZDL Središče ob Dravi
(Foto: Štefan Hozyan)
35. praznik krajevne skupnosti Središče ob Dravi
Prireditve ob letošnjem 35. prazniku kraje-
vne skupnosti Središče ob Dravi so se pričele
z besedami: »Podrimo trhle plotove, zgradi-
mo ljubezni mostove ...«
»Krajevni praznik je resničen praznik pre-
bivalstva te krajevne skupnosti. O njem govo-
rijo otroci v vrtcu, o njem se učijo in mu daje-
jo svoj mladostni in slavnostni pomen šolski
otroci. Cela povojna generacija je rasla v
spoštovanju in negovanju pomena praznika,
ki so ga pred 35 leti pričeli tisti krajani, ki so
takrat prebolevali nezaceljene rane vojnih
strahot,« je ob svečanosti govorila predsedni-
ca K K SZDL Središče ob Dravi Gabrijela
Kuhar. Resnično, vsi krajani te krajevne
skupnosti živijo za ta dan. K vsebini prazni-
ka prispevajo tudi delovna okolja, društva in
družbene organizacije, ki s svojimi uspehi,
programi, prikazi razvojne poti ter obletnica-
mi dajejo pečat vsakoletnim prireditvam. Le-
tos praznujejo: Čebelarsko društvo 70, Gasil-
sko društvo Obrež 65, Strelska družina Sre-
dišče 30, Prosvetno društvo Obrež 15, Drogi-
na TOZD Gosad iz Središča ob Dravi pa 25
let delovanja. Svoj jubilej so praznovali tudi
pionirji OŠ Središče ob Dravi — letos mine-
va 10 let, odkar načrtno varčujejo v pionirski
šolski hranilnici.
Lansko leto so Središčani ob 34. krajev-
nem prazniku toplo in svečano sprejeli ljudi
iz bratskih krajevnih skupnosti Preljina, Mi-
ničevo in Sutjeska iz SR Srbije. Ob toplem in
bratskem sprejemu in slovesu se je marsiko-
mu orosilo oko. In kaj se je zgodilo v enem
samem letu od lanskega 34. krajevnega
praznika? Nacionalna nestrpnost, laži, podti-
kanja, napadi. Zasejano je seme strupa, pred-
vsem v mladih srcih. Kljub vsemu je v srcih
Središčanov, ki živijo na meji dveh republik,
ostalo veliko bratske ljubezni.
Prireditve ob 35. krajevnem prazniku so se
pričele že minuli petek s tekmovanjem strel-
skih ekip občine Ormož. V soboto je bil kon-
cert godbe na pihala iz Središča ter mešanega
pevskega zbora od Miklavža. V nedeljo je bil
prevzem novega gasilskega avtomobila, v po-
nedeljek, na predvečer krajevnega praznika,
je bila svečana akademija.
Osrednja svečanost je bila v torek, na dan
praznika, ko so se Središčani najprej poklo-
nili 51 žrtvam druge svetovne vojne. Svečana
seja KS in DPO je bila v novi telovadnici šo-
le. Podelili so plakete KS Središče ob Dravi
in bronaste znake O F slovenskega naroda.
Plakete so prejeli: Gabrijela Kuhar, Nogo-
metni klub iz Središča in Strelska družina
Središče ob Dravi. Bronaste znake so prejeli:
Dragica Cvetko, Bojan Oberčkal, Franci Ri-
žnar, Štefan Kostel, Slavko Tkalec in Karel
Kocjan.
V prostorih osnovne šole so bile tudi pri-
ložnostne razstave ob že omenjenih jubilejih.
Ženske iz krajevne skupnosti Središče so pri-
pravile razstavo ročnih del in kuharskih iz-
delkov.
Prireditev je bilo precej, zato je razumljivo,
da je bilo v to delo vtkanih nešteto pridnih
rok.
Vida Topolovec
NOVI ZVONOVI V CERKVI SV. MIKLAVŽA V MAJŠPERKU
Zvon zaznamuje začetek in konec življenja
Zvonovi zvonijo za začetek
dneva, naznanjajo noč, nazna-
njajo slovesnosti, nesrečo, tako
ali drugače obeležujejo dogodke,
opozarjajo in spominjajo ljudi.
Ko umeščajo zvon v cerkveni
stolp, je to dogodek, ki se ga lju-
dje spominjajo še dolgo. To je
svečanost, ki ji velja pozornost
vseh, ne samo tistih, ki obiskuje-
jo cerkvene obrede. To je dogo-
dek, ki ga mnoge generacije
sploh ne doživijo, saj ponekod
zvonijo tudi stoletja isti zvono-
vi .. .
V nedeljo je bilo tudi v Maj-
šperku slovesno kot že dolgo ne.
Pred cerkvijo se je zbralo več kot
tisoč ljudi, zapela sta mladinski
cerkveni zbor in zbor majšperške
Svobode in igrala je Frajhamska
godba, najstarejša godba na pi-
hala s Pohorja. Konjska vprega
je v špalirju množice ljudi pope-
ljala zvonove do kapelice in na-
zaj, zatem pa jih je avtomobilsko
dvigalo dvignilo visoko tja pod
nebo, kjer bodo zvonili in ozna-
njali tudi čut pripadnosti fara-
nov manjšperške fare, njihovo
zavest, da je skrb za cerkvene
zvonove njihova skupna skrb. Za
obnovo cerkve in za srednji zvon
so prispevali tako denar kot
udarniške ure, ki jih je bilo prek
7.000.
Pozno popoldne so zapeli v
zvoniku cerkve sv. Miklavža, za-
ščitnika splavarjev, trije zvonovi,
ki jih posvetil škof iz Maribora
dr. Franc Kramberger. Ozaljšani
z bršljanom in rdečimi nageljni
so se oglasili, da je odmevalo da-
leč tja med haloške griče. Naj-
večji, darilo leibstadtske župnije
iz Innsbrucka, nosi Marijino ime
in tehta 600 kilogramov. Za sred-
njega so zbrali denar domačini,
nosi enako ime kot cerkev in teh-
ta 360 kiloramov. Najmanjši,
tehta »samo« 180 kilogramov, je
posvečen sv. Jožefu, denar zanj
pa je prispevala družina Strnad z
Dunaja, sicer doma iz Majšper-
ka.
Vojna tudi majšperških zvo-
nov ni obšla. Tudi pred letom
1944 so zvonili trije, najtežja dva
pa so Nemci odpeljali. Ostal je
le srednji, pa je leta 1960 počil. V
Zagrebu so ga prelili, pa je spet
počil, glas, ki je ostal, pa je bil
vse prej kot prijeten za uho in
karšen se za cerkveni zvon spo-
dobi, saj glasnik in oznanjalec
dobrega in slabega v človeškem
življenju ne more imeti kakršne-
gakoli glasu. Daje zavest o tem v
slehernem od vernikov, je poka-
zala in potrdila lani konec leta
začeta akcija za nakup novih
zvonov. Zato je bila njihova po-
svetitev toliko bolj dragocen in s
človeško srečo obeležen dogo-
dek. Vsem bo še dolgo ostal v
spominu tudi kot spomin na
obuditev enega prvih komunika-
cijskih sredstev človeka, kot je v
svojem pozdravnem govoru re-
kel predsednik krajevne skupno-
sti Majšperk Raflco Mohorko.
Seveda ne gre pozabiti tudi po-
moči majšperških gasilcev in
vseh tistih gospodinj, ki so nape-
kle peciva, pripravile prigrizek,
ki so ga ponujali na svečanosti.
Bilo je, kot že dolgo ne in še
dolgo ne bo, zakaj dobri zvonovi
zvonijo stoletja. Spomin pa bo
ostal in pripoved o umeščanju
novih zvonov v cerkvi sv. Mi-
klavža v Majšperku bo šla iz ro-
da v rod . . . Prav je tak, zakaj va-
si in mesta se poznajo tudi po
zvonovih. Pa čeprav velja, da se
nikoli ne smemo vprašati, komu
zvoni, zakaj zvoni nam samim,
jim velja prisluhniti. Prisluhniti
že zato, ker oznanjajo dobro vo-
ljo ljudi, pripadnost domačemu
kraju, zavest o tem, da je mogoče
v skupni akciji uresničiti tudi
kaj, kar je »nemogoče«.
NaV
Pred cerkvijo Sv. Miklavža se je zbrala množica.
Takole ozaljašani so čakali zvoni, da jih dvignejo v zvonik.
Zvonove Je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
»Takole pa me dvigujejo pod ne-
bo, od koder me bo slišati daleč
naokoli.«
Praznik krajevne
skupnosti Ivanjkovci
Dolgoletna želja krajanov kra-
jevne skupnosti Ivanjkovci, o ka-
teri so govorili tudi na minulih
krajevnih praznikih, je gradnja
osnovne šole v Ivanjkovcih. Nje-
na izpolnitev je dokaj blizu, je
med drugim omenil Franci Polič,
predsednik občinskega komiteja
ZKS Ormož in obenem tudi
predsednik gradbenega odbora
za gradnjo osnovnih šol Ormož
in Ivanjkovci, ki se gradita iz
sredstev drugega občinskega sa-
moprispevka občine Ormož.
Odločnost in vztrajnost kraja-
nov krajevne skupnosti Ivanj-
kovci sta vidna na vsakem kora-
ku.
Ob najlepše urejenih sadov-
njakih in vinogradih, ki so v po-
nos vsej Sloveniji, jim je uspelo
urediti ceste, napeljati elektriko
v vsak, še tako odročen kraj, ure-
diti oskrbo s pitno vodo. V zad-
njem času pa vlagajo velike na-
pore za širitev telefonskega
omrežja. Vsega tega ob zagnano-
sti krajevnih funkcionarjev ne bi
bilo mogoče doseči, če se vsi kra-
jani ne bi odločili za nadaljeva-
nje krajevnega samoprispevka.
Gradnjo osnovne šole smo že
omenili. Gradbeni odbor za
gradnjo osnovne šole Ormož in
Ivanjkovcije že na začetku spre-
jel terminski plan gradnje obeh
šol. Po tem planu bodo gradnjo
OŠ Ivanjkovci pričeli 1. aprila
prihodnjega leta, dela pa bodo
končali do konca 1990. leta, tako
da bodo drugo polletje nadalje-
vali pouk v novi šoli.
Dan praznika krajevne skup-
nosti Ivanjkovci je 13. april kot
spomin na dan, ko je skupina
partizanov 1944. leta skušala iz-
bojevati preboj pri Zmazkovi zi-
danici v Veličanah. Na sam dan
obletnice borbe je bil pohod v
Veličane, v petek so odigrali ša-
hovski turnir za pokal krajevne
skupnosti Ivanjkovci, osrednja
svečanost pa je bila v soboto.
Dež je sicer nekoliko oviral ne-
katere prireditve. Ženske iz te
krajevne skupnosti so pripravile
lepo kulinarično razstavo.
Podelili so tudi bronaste znake
OF slovenskega naroda. Prejeli
so jih: Janko Antolič iz Žerovi-
cev, Jože Slavinec iz Mihalovec,
Marija Trop iz Pavlovskega Vrha
in Gasilsko društvo Žerovinci.
Zelo pester je bil kulturni pro-
gram. Nastopili so učenci osno-
vne šole Ivanjkovci z zborom,
dramskim prizorčkom ter folklo-
ro. Mladi so prikazali modno re-
vijo. Lepo je zvenela domača pe-
sem okteta iz Ivanjkovec, za ko-
nec pa še vesele domače viže an-
sambla trio Škrjanec s kvartetom
Jeruzalem.
Vida Topolovec
Nastop učencev OŠ Ivanjkovci ob krajevnem prazniku.
(Foto: Ema Žalar.)
Praznična številka Tednika bo izšla v sredo, 26.
aprila. Redakcijo bomo končali v ponedeljek, 24. aprila.
Prosimo vas, da to upoštevate.
Uredništvo
Rodile so:
Marij Kvar, Lasigovci 2 — de-
čka; Anica Janžekovič, Sejanci 8
—	dečka; Anica Vidovič, Krčevi-
na 76 — deklico; Renata Petek,
Gorišnica 154 — Aleša; Sonja
Valant, Popovci 3/a — deklico;
Barbara Fras, Trnovski Vrh 41
dečka; Dušica Frlež, Kupči-
njin Vrh 12 -- deklico; Marjana
Trontel, Ljubljana, Cankarjeva 7
—	Tomaža.
Poroke:
Štefan Verlak, Stojnci 112, in
Irena Strelec, Placerovci 8; Janez
Širec, Nova vas pri Ptuju 49, in
Leonida Cebek, Nova vas pri
Ptuju 49; Stanislav Solatnik, Sp.
Jablane 21, in Gordana Milino-
vič, Kidričevo, Tovarniška 4.
Umrli so:
Marjeta VrabI, Markovci 2,
roj. 1910, umria 9. aprila 1989;
Anton Selmajer, Cesta Olge Me-
glič 14, roj. 1911, umrl 10. aprila
1989; Matija Sever, Vodranci 42,
roj. 1912, umri 10. aprila 1989;
Katarina Rodošek, Sedlašek 115,
roj. 1932, umria 10. aprila 1989;
Elizabeta Šmigoc, Tržeč 3, roj.
1901, umria 12. aprila 1989; Ro-
ža Cafuta, Pobrežje 158, roj.
1903, umria 12. aprila 1989;
Amalija Kramberger, Trnovski
Vrh 26, roj. 1906, umria II. apri-
la 1989; Mihael Ivanuša, Bukov-
ci 105, roj. 1908, umri 13. aprila
1989.
Turistično društvo Ormož
dobitnik zlate metle
Na letni skupščini mariborske Turistične zveze, ki je bila minulo
sredo, so ob ocenitvi dela za leto 1988 in nalogah, ki jih čakajo v letu
1989, podelili številna priznanja tistim, ki so prispevali k razvoju turi-
stične dejavnosti in lepše urejenemu okolju v Podravju. Komisija za
varstvo okolja pri mariborski Turistični zvezi je podelila najvišje pri-
znanje zlato metlo za urejeno okolje; med drugimi jo je prejelo Tu-
ristično društvo Ormož.
V prihodnji številki več v pogovoru s tajnikom Turističnega dru-
štva Ormož Milanom Curinom.	VT
DECEK UMRL V BOLNIŠNICI
V	prejšnji številki smo poroča-
li, da je na lokalni cesti v Gajev-
cih deček s kolesom zavil na levo
pred osebni avtomobil. To je bi-
lo v nedeljo, 9. aprila, deček pa
je bil Danijel Cagran, ki je bil pri
nesreči hudo poškodovan. Iz
ptujske bolnišnice so ga prepe-
ljali v mariborsko, tam pa je ne-
kaj dni po nesreči umri.
KOLESARKA PRED AVTO
V	petek, 14. aprila, seje Eliza-
beta Pajnkiher iz Grajene peljala
s kolesom od Mestnega Vrha
proti Grajeni. V križišču s pred-
nostno cesto ni bila dovolj pre-
vidna in je zapeljala pred osebni
avto, ki ga je vozil Zvonko Vra-
nič iz Lovrečana (SRH). Voznik
je sicer zaviral, kljub temu pa je
zadel kolesarko in jo zbil po ce-
stišču. 62-letno Pajnkiherjevo so
hudo poškodovano prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
VLOMILI IN OKRADLI ČR-
PALKO
Prejšnji teden so doslej nezna-
ni storilci vlomili v Petrolovo čr-
palko v Podlehniku. Odnesli so
za okoli 14 milijonov gotovine v
dinarjih in devizah. Pri vlomu pa
so naredili škode še za nadaljnje
3 milijone dinarjev.
FF
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Raičeva
6, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 100.000 dinarjev^ za tu-
jino 160.000 dinarjev. Žiro ra-
čun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, TOZD Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
plačuje.