YU ISSN 0040-1978 LETO XUI, ŠT. 15 Ptuj, 20. aprila 1989 CENA 2000 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Inovacije za danes in jutri (stran 2) Ogled vojaških tehničnih šol (stran 4) Grajski park — ponos Ormoža (stran 5) Turistični dnevi v Podgorcih (stran 6) Drava — republiški prvak (stran 10) V četrtek v Mostje v organizaciji občinske konfe- rence SZDL iz Ptuja bo v četrtek, 27. aprila, že 18. pohod po poteh revolucije v Mostje. Ptujčanom že dobro poznano prireditev so v Socialistični zvezi tokrat zastavili nekoliko drugače. Zborna mesta pa bodo taka kot ponavadi: Lackov odred se bo zbral pri spomeniku narodnega heroja Jo- žeta Lacka na Slovenskem trgu v Ptuju; Osojnikov odred se bo zbral pri OŠ Franca Osojnika; Krambergerjev slovenskogori- ški bo imel zborno mesto pri do- mu slovenskogoriške čete v Ro- goznici; pohodniki Kvedroveea odreda se bodo zbrali pri OS Toneta Žnidariča, medtem ko se bodo pohodniki Sagadinovega odre- da zbrali pri Avtoparku KG P v Budim. Za vsa zborna mesta velja, da se bodo pohodniki zbirali od de- vete ure naprej, na pot pa bodo krenili ob 9.30. Poti posameznih odredov do Mostja so podobne kot vsa leta, osrednja proslava v Mostju pa se bo pričela ob 13. uri. Slavnostni govornik, ki je bil napovedan, t. j. Branko Grega- novič, predsednik jugoslovanske mladine, je pred kratkim svojo udeležbo iz upravičenih razlogov odpovedal. Do konca naše re- dakcije pa še ni bilo znano, kdo bo sedaj slavnostni govornik. Občinska konferenca SZDL Ptuj vabi vse občanke in občane, da se pohoda udeleže. j \ Največja atrakcija razstave je bil zagotovo pravi vojaški helikopter iz družine Gazzelle. (foto: M. Ozmec) Letalska razstava v središču pozornosti Srednješolski center je ta teden v središču pozor- nosti Ptujčanov in okoličanov*. V ponedeljek dopold- ne so namreč v hramu učenosti svečano odprli izred- no zanimivo letalsko razstavo, ki so jo preselili iz bližnjega Maribora, pred tem pa je obiskala že štiri večje slovenske kraje. Po preletu letal ptujskega Aerokluba in po skoku treh padalcev z zastavami je zbrane nagovoril gene- ralmajor Živan Mirčetič, komandant zrakoplovne enote RV in PVO Jugoslavije. Potem ko je orisal razvoj letalstva na našem ozemlju, je govoril tudi o jugoslovanski sedanjosti, ob koncu pa je letalsko razstavo tudi uradno odprl. V kulturnem sporedu so se predstavili gojenci šolskega centra jugoslovanske- ga vojnega letalstva, ki sedaj že četrti dan vsako po- poldne zabavajo mlade Ptujčane in druge obiskoval- ce razstave. Sicer pa bo letalska razstava s prek 100 zanimivimi eksponati na ogled še do jutri popoldne in zares si jo velja ogledati. M. Ozmec MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KURENT 89 Sovjetski velemojster Vaiser dohitel Kožula Drugi mednarodni šahovski turnir KURENT 89 je ena naj- večjih športnih, kulturnih in turi- stičnih prireditev, ki je v zadnjih dneh ponesla ime F*tuja širom po Jugoslaviji, pa tudi izven njenih meja. To sta v uvodnem govoru na otvoritvi poudarila tudi pred- sednik organizacijskega odbora Slavko Brglez in predsednik Ša- hovske zveze Slovenije Milan Kneževič. Turnirje uradno odprl Gorazd Žmavc, predsednik Skupščine občine Ptuj, prvo po- tezo pa je povlekel v originalno masko oblečen kurent. Uradni otvoritvi so prisostvovali številni družbenopolitični delavci občine Ptuj, ljubitelji šaha ter predstav- niki pokroviteljev. Že po prvih srečanjih je bilo jasno, da so glavni favoriti za pr- vo mesto letošnji članski državni prvak Kožul ter sovjetska igralca Vaiser in Krasenkov. Glede na izredno kvaliteto turnirja, ki je visoke — 8. kategorije FIDE, do- mači igralci ne morejo pričako- vati visokih uvrstitev, saj jim manjka težkih mednarodnih na- stopov in izkušenj. Dvorana magistrata je skoraj premajhna, da bi sprejela vse, saj je zanimanje med Rujčani in okoličani izredno veliko. Temu prav gotovo največ pripomorejo tudi predstavitve partij na de- monstracijskih deskah, kar je v Ptuju prvič. Kraj dogajanja so obiskali v prejšnjih dneh številni funkcio- narji, med njimi tudi Boris Ku- tin, član izvršnega biroja FIDE, Jože Prestrl, sekretar ŠZ Sloveni- je, Valter Šinkovec, direktor tra- dicionalnih blejskih festivalov, in mnogi drugi in vsi so dali pri- znanje SD Ptuj kot organizator- ju. Rezultati 6. kola: Danner — Schneider remi, Krasenkov— Mencinger remi, Brglez—Polaj- žer 0:1, Simič—Kožul 1:2, Zysk Rajkovič remi, Vaiser— Podvršnik 1:0. Vrstni red po 6. kolu: Kožul in Vaiser 5, Krasenkov 4,5, Simič 3 (I), Zysk 3, Rajkovič 2,5 (1), Po- lajžer in Schneider 2,5, Mencin- ger, Podvršnik in Danner 2, Br- glez 1 točka. Igralci bodo odigrali 11 kol. Odločili so se, da ne bo drugega prostega dneva in tako bo zadnje kolo v soboto, 22. aprila, ob 9. uri v sejni sobi SO Ptuj, kjer se odvija turnir vsak dan od 15.30 do 2L30. Silva Razlag ^—UVODNIK -- Obeti cvetoče pomladi Spomladi, ko se narava odene v sveže barve, postanemo hočeš - nočeš optimistično razpoloženi. Cvetje, posebej tako bujno kot je letošnje, obeta bo- gate plodove in ti so cilj vseh prizadevanj človeka. Pomladna opravila so letos opravljena v najboljših razmerah, seveda vremenskih. Dovolj toplote in kljub bolj sušni pomladi še kar dovolj vlage v zemlji, da semena dobro klijejo. Za dobro letino seveda še zdaleč ni dovolj le- po cvetoče drevje in v dobrem vremenu opravljena setev, tu so še mnogi de- javniki, predvsem odločitev kmetovalca, koliko bo zemlji dal. in odločitev na- rave. kako bo negovala ali bičala sadovnjake, vinograde in polja v^^ leto do jeseni. Letošnja pomlad je cvetoča .še v drugem pomenu: rokave je zavihala no- va zvezna vlada in pričela dirigirati tempo našega življenja in dela z novimi ukrepi. Z njimi ne hiti. kaže torej, da so preračunani in da imajo natančno določen cilj. Tudi ne obljublja sprememb čez noč, temveč vztrajno in dolgoro- čno spreminjanje odnosov v družbi — v gospodarskem in tudi političnem de- lu družbe. Za razliko od prejšnjih vlad, ki .so obljubljale hitre spremembe, nam nova. iz letošnje pomladi, ponuja petletno obdobje za preverjanje odloči- tev. Medtem ko potrošniki že obračajo oči in je njihovo nezaupanje vse glo- blje. so gospodarstveniki in večina tistih, ki se spoznajo na gospodarske pro- cese. z odobravanjem sprejeli prve vladne poteze. Že to je velikanska pred- nost sedanje vlade pred prejšnjimi, pa tudi nevarna past. Do vsega dobrega lahko pridemo samo z znojem, odrekanjem in brezpogojnim izpolnjevanjem nalog. Kmet natančno ve, da mora .sejati, gnojiti, škropiti, delati na vročem .soncu, v vetru ali dežju. Bliskanje in grmenje, ki ga utegnejo povzročiti vladni ukrepi, ko bo torej treba delati in se marsičemu odpovedati, nas ne smeta ugnati pod kap. Kmet mora vztrajati, če hoče jeseni pospraviti bogato letino! Jože Bračič Odličen začetek sezone Na šestem spomladanskem maratonu na Dunaju, kjer je Mirko Vindiš, naš odlični maratonec lani zmagal, seje na startu zbralo okoli 31 tisoč maratoncev. V toplem vremenu in v izredno hitri tekmi je Mirko znova dokazal, da sodi v svetovno elito maratoncev. Dosegel je namreč odlično šesto mesto s časom 2 uri, 17 minut in 31,1 sekunde. Posebej hiter je bil začetek maratona, vseskozi hiter tempo pa je zmagoval- cu Tanzanijcu Alfredu Shahangi prinesel najboljši čas dunajskega maratona — 2 uri. 10 minut in 28.9 sekunde. Za zmagovalcem se je uvrstil avstrijec Gerhard Hartman, na tretje mesto pa Poljak Jirzy Skarzvnski. Mirku naše iskrene čestitke! Mirko v vodeči skupini neposredno po startu. (Foto: Langerholc) 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 20. april 1989 - TEDNIK POSVET SEKRETARJEV 00 ZKS V PTUJSKI OBČINI Spremembe za boljši jutri Družbene razmere, v katerih živimo, terjajo spremembe: spre- membe mišljenja, ekonomske, družbene, sistemske, ideološke spre- membe . . . Gre torej za vse, kar bo vzpodbudilo ustvarjalnost ljudi in s tem omogočilo napredek, boljše življenje. V prenovi Zveze komuni- stov gre za vprašanja, kako naj se ta prilagodi, da bo lahko svoje čla- ne usposobila za naloge, kako družbo potegniti iz krize. Tako namen razprave o dokumentu o prenovi ni sprejeti doku- ment ali ne, če pride do večinskega soglasja je na posvetu s sekretarji poudaril v četrtek, 6. aprila, član predsedstva C K ZKS Ciril Baškovič. Dokument tudi ni program, ampak bo na osnovi razprav o njem spre- jet operativni program, kako izplavati iz krize, kako zagotoviti boljše življenje ljudi, kar je na koncu koncev cilj vseh prizadevanj. Dokument sam naj bi služil kot opomnik, kot izhodišče za raz- prave o vseh problemih in danostih okolja, v katerem živimo in dela- mo, o vseh odprtih vprašanjih, ki nas obremenjujejo kot posameznika in kot skupino. Razprava naj bi spregovorila tudi o odnosu Zveze ko- munistov Slovenije do ZKJ: naj bo ZKS sestavni del ZKJ ali del ko- munističnega gibanja v Jugoslaviji ali bo ZKS sodelovala le tam, kjer imamo skupne poglede. Kakšen bo položaj osnovnih organizacij v novem podjetju, vloga samoupravljanja v kontekstu podjetništva, vprašanja političnega pluralizma, vloga manjšin v ZK v smislu podre- janja večini, preoblikovanje statuta ... Na ta in še vrsto drugih vpra- šanj je potrebno opozoriti. Vsaka misel, razmišljanje je dobrodošlo in v razpravah je potreb- no zagotoviti slehernemu članu, da se lahko vključi vanjo, pa četudi bo mogoče kdaj neprikladna. Vendar je potrebno dati slehernemu priložnost, zakaj če lahko človek izpove svoje poglede, je tudi dovze- ten za predloge drugih, je pripravljen ustvarjalno sodelovati, to pa je tisto, kar govori v prid in zagotavlja prenovo, izhod iz krize. NaV Recept z veljavnostjo do konca leta Po sprejetih lanskih junijskih ukrepih, s katerimi so se občutno povišali zneski doplačil k cenam zdravstvenih storitev, ni skoraj nihče pričakoval, da honio letos že prav kmalu dobili nov paket ukrepov za sanacijo razmer v zdravstvu. To je bilo praktično pred razsulom. Takšno usodo naj bi doživelo že lanskega oktobra, če ne bi bilo že omenjenih ukrepov. Takrat je bilo poudarjeno, da bodo le-ti veljati do konca leta 1988. nato pa se bodo zneski doplačil vrnili v normalne okvire. Res je bi- lo tako. Žal pa se je vmes pripetilo še marsikaj drugega: spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu, ki naj bi prinesle nov sistem financiranja, novo or- ganiziranost zdravstvenih skupnosti in še marsikaj, niso bile sprejete. Tako se bodo morali odgovorni še naprej truditi za ustrezno zdravstveno reformo. Vprašanje pa je, ali bo dovolj časa, saj v tujini takšne spremembe pripravljajo nekaj let, pri nas pa že po stari navadi želimo vse na hitro in brez ustreznih preizkusov. Dvanajstega aprila so se dele- gati skupščine zdravstvene skup- nosti Slovenije odločili za nov »preživetveni« zdravstveni pa- ket. Pričel bo veljati prvega ma- ja. Uresničevali ga bodo uporab- niki in izvajalci zdravstvenih storitev. Za najširši krog obča- nov so najbolj »zanimivi« novi zneski doplačil k cenam zdrav- stvenih storitev. Prvi obisk pri zdravniku stane od prvega maja 9000 dinarjev, trije ponovni 4500. Obisk pri specialistu je »vreden« 17.500 dinarjev; to je cena prvega obi- ska, trije nadaljnji stanejo 6500. Ce nas bo zdravnik obiskal po- dnevi na domu, bomo plačali 22 tisoč dinarjev, v nočnem času bo obisk enkrat dražji — 44.000 di- narjev. Zdravilo na recept velja od prvega maja 6500 dinarjev. Dan zdravljenja v bolnišnici ali zdravilišču je po 13 tisoč, plačati pa je treba petnajst dni zdravlje- nja. Pri tem pa bo treba plačati še delež za medicinske storitve, ki veljajo 43.500 dinarjev. Parti- cipacijo za zdravila bodo plače- vali tudi občani nad 70 let in in- validne osebe z nad 70-odstotno okvaro. Skupščina je tudi soglašala s pripombo, da lahko delavci v svojih delovnih organizacijah iz skupnih sredstev poravnavajo participacijo, seveda če se tako odločijo. V »razmislek« pa je sprejela tudi pobudo o tem, da naj bi bili plačila participacije oproščeni krvodajalci. V bodoče se bodo participaci- je spreminjale vsak mesec. Sicer pa so zdravstvene delovne orga- nizacije že v teh dneh prejele de- nar za pokrivanje likvidnostnih težav iz sredstev Narodne banke Slovenije. Z novimi zneski participacije naj bi pridobili od 4 do 5 odsto- tkov potrebnega denarja. Na za- četku letošnjega leta so izračuni pokazali, da bo letos zdravstvo prekratkoo za skoraj petino de- narja. Zdajšnji ukrepi pomenijo za zdravstvo zgolj preživetje in ničesar drugega. Zdravstvenim delovnim organizacijam je z ukrepi naloženo oziroma prepo- vedano vsako novo zaposlova- nje, širjenje dejavnosti in po- dobno. Zapisano je tudi, da v občinah, kjer prispevna stopnja za zdravstvo ne bo takšna, kot je povprečna republiška, ne bodo prejeli solidarnostnih sredstev. Ptujska občina, na primer, je ve- lik prejemnik solidarnostnih sredstev. Ukrepi, sprejeti dvanajstega arila, naj bi veljali do 31. decem- bra. mg 750 LET MINORITSKEGA SAMOSTANA JE TUDI 750 LET KLETARJENJA V PTUJU Posebna publikacija ob jubileju Ptujski kletarji vežejo svojo tradicijo na kleti minoritskega samo- stana, ki letos slavi 750-letnico. Čeprav je pridelovanje in negovanje vina na ptujskem območju mnogo starejše, pa so kletarji za svoj zače- tek vzeli nastanek samostana in začetek kletarjenja v njegovih kleteh. Tako naj bi ob letošnjih jubilejih — 750-letnici Minoritskega sa- mostana, 1920-letnici mesta Ptuja — počastili tudi 750-letnico kletar- jenja v Ptuju s posebno publikacijo; za njeno izdajo naj bi poskrbel Pokrajinski muzej v Ptuju. Boris Miočinovič, ravnatelj muzeja, pravi: »V ta namen smo zbrali skupino avtorjev, ki bo obdelala to področje naše kulture in gospodarstva od prazgodovine pa do danes. Arheolo- ški del bo obdelala doktorica Iva Curk, srednji vek Jože Curk, 19. sto- letje Kristina Samperl-Purg, etnološki pregled bo pripravil Andrej Brence, sodobno kletarjenje v Ptuju pa bo predstavil magister Anton Skaza.« NaV Z 62. SEJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Koliko je v Ormožu resnično zaposlenih, koliko nezaposlenih in koliko je pripravnikov Na seji izvršnega sveta skupščine občine Ormož, ici je bila minulo sredo, so med dru- gim obravnavali informacijo o uresničevanju družbeno dogovorjene kadrovske politike v občini Ormož v letu 1987 in 1988. Informaci- ja, ki jo je pripravila občinska kadrovska slu- žba, zajema podatke o neustrezno zasedenih delovnih mestih v občini, o izobraževanju ob delu, gibanju zaposlenih in nezaposlenosti, sezonskem in izmenskem delu, o pripravni- štvu, kadrovskih štipendijah, kadrovskem stanju individualnih poslovodnih organov in kadrovskem planiranju ter o podeljevanju raznih priznanj in oblikovanj. Člani izvršnega sveta so kaj hitro odkrili, da si nekateri podatki v obeh poročilih nas- protujejo. Tako je na primer v informaciji o uresničevanju družbeno dogovorjene kadrov- ske politike v občini Ormož zapisano, da je bilo 31. 12. 1988 zaposlenih v ormoškem združenem delu 3798 delavcev. Po poročilu, ki so ga izdelali pri medobčinski skupnosti za zaposlovanje, pa je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih 3931 delavcev. Težko je sedaj reči, kateri od obeh podatkov je povsem pra- vilen. Zanimiv je tudi tisti del informacije o ka- drovskih gibanjih v občini Ormož, ki govori o neustrezno zasedenih delovnih mestih. Iz poročila je razvidno, da je v občini Ormož 312 del in nalog, ki niso ustrezno zasedeni, ali vsak 12. delavec ne dela tistega, za kar se je usposobil. Od tega jih je na primer kar 286 z nižjo izobrazbo od zahtevane, 21 z višjo in pet z enako stopnjo strokovne izobrazbe, vendar z neustrezno smerjo. Zanimiv je tudi podatek o pripravnikih. V poročilu skupnosti za zaposlovanje je zapisa- no, da so ormoške delovne organizacije v lanskem letu sprejele 57 pripravnikov, v in- formaciji, ki jo je izdelala občinska kadrov- ska služba, pa piše, da je bilo v letu 1988 v organizacijah združenega dela občine Ormož sprejetih 74 pripravnikov. Nekaj ljudi očitno v vseh teh poročilih manjka; kje so, ne ve nihče. Ob obravnavi obeh poročil so se dotaknili tudi brezposelnosti. V občini Ormož, ki ima že leta najvišjo stopnjo brezposelnosti v Slo- veniji, pomeni to ob nezmožnosti zaposlova- nja kadrovskega priliva iz šol ključen pro- blem. Brezposelnost zadnja leta narašča, z njo pa tudi struktura brezposelnosti, za kate- ro je značilna pokritost z neustreznimi prosti- mi delovnimi mesti. Vseh trenutno nezaposlenih v občini Or- mož je 581. To je podatek skupnosti za zapo- slovanje. Po informaciji občinske kadrovske službe je nezaposlenih 536. Ob teh dveh šte- vilkah ponovno ni jasno, katera je pravilna. Prav zaradi različnosti teh podatkov so na iz- vršnem svetu skupščine občine Ormož spreje- li stališče, da preden gresta obe poročili pred delegate, morajo uskladiti številke. Kdo je naredil napako, bodo še ugotovili. V lanskem in tudi letošnjem letu tečejo aktivnosti pri vzpodbujanju odpiranja novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu za- sebnega in družbenega sektorja. Skupnosti za zaposlovanje pa je izvršni svet naložil, da uresničijo postavljene predlo- ge glede izobraževanja in usposabljanja brez- poselnih pri poklicnem usmerjanju. VT S SEDME REDNE SEJE SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA KULTURO SLOVENSKA BISTRICA Kultura naj odloča o kulturno- zgodovinskih spomenikih Na minuli seji skupščine samoupravne in- teresne skupnosti za kulturo Slovenska Bi- strica so se ob drugih problemih in poročilih, mednje sodi tudi poročilo o dejavnosti in programu knjižnice Josipa Vošnjaka v Slo- venski Bistrici, najdalj časa ustavili pri poro- čilu o razlastitvi dosedanjega upravljalca gra- du Štatenberg ter prisluhnili programu odbo- ra za revitalizacijo gradu Štatenberg. Predsednik samoupravne interesne skup- nosti za kulturo Slovenska Bistrica Edmond Pogorevc je delegate seznanil o znatnih sred- stvih, ki so jih pri kulturi v Slovenski Bistrici v zadnjem desetletju vložili v obnovo gradov v Slovenski Bistrici in Štatenbergu, vendar do sedaj kultura v Slovenski Bistrici ni doži- vela pravega posluha pri upravljalcih obeh gradov. Še najslabši odnos do kulturne dedi- ščine je imel dosedanji upravljalec gradu Šta- tenberg. To je gotinsko podjetje TGO Pohor- je ~ TOZD Planina Štatenberg, ki se ni bri- galo, da bi ohranilo ta kulturnozgodovinski spomenik prve kategorije. Da bi se izognili še nadaljnjemu uničevanju kulturnozgodovin- skih vrednot, je predsednik predlagal, da naj z gradom Slovenska Bistrica upravlja kultu- ra, ki je doslej največ vlagala in skrbela, da ni grad v podobnem stanju kot Štatenberg. V gradu Štatenberg naj se reši muzejsko stilno pohištvo tako, da se prenese v grad v Sloven- ski Bistrici, kjer bi uredili razstavo. Dragoce- no pohištvo, ki je v veliki meri prišlo v Šta- tenberg iz gradu Slovenska Bistrica, ne sme več postati osnovno sredstvo nekega novega lastnika, saj ga lahko ta lepega dne odtuji ali z malomarnostjo uniči. Ce pa bi v skrajnem primeru ostalo muzej- sko pohištvo v gradu Štatenberg, naj ne bo osnovno sredstvo novega lastnika, ampak naj z njim upravlja samoupravna interesna kul- turna skupnost Slovenska Bistrica ali kaka druga kulturna ustanova, ki to pohištvo le posodi, a nad njim bedi in o njem odloča. Na skupščini SIKS so sklenili, da seznani- jo skupščino občine Slovenska Bistrica z na- slednjimi sklepi: 1. Dosedanjega upravljalca gradu Štaten- berg, to je TOZD Planina — Štatenberg mo- rajo razlastiti ne samo grajske stavbe, temveč celotnega tamkajšnjega kompleksa, kamor spadajo ribnik, gozd, park in posestvo. 2. Delegati skupščine SIKS soglašajo z ra- zlastitvijo gradu Štatenberg in njegovim pre- nosom na SO Slovenska Bistrica. 3. Pri usodi in načrtih za oba gradova (v Slovenski Bistrici in Štatenbergu) morajo so- delovati tudi predstavniki kulture, tega pa do danes niso vedno upoštevali. 4. Inventura pa naj ugotovi, ali je doseda- nji upravljalec odtujil muzejski inventar, po- tem pa naj se tudi temu primerno ukrepa. VT Inovacije za danes in jutri čeprav se naša družba že dalj časa spopada s hudo krizo in ve- mo, da je rešitev le v boljšem, kvalitetnejšem in zanesljivejšem delu, še vedno ostajamo nekako zaprti za pravi razmah inventi- vne dejavnosti. Lahko bi celo re- kli, da smo pri nas v inovacijski krizi, ki je posledica predvsem preskromnih sredstev za raziska- ve in razvoj. Izhod moramo iska- ti torej v boljših gmotnih možno- stih in ustvarjanju boljšega druž- benega vzdušja za inovacijsko dejavnost. Ob tem je treba reči, da so storjeni predvsem v zad- njih letih veliki koraki, saj je vse več OZD, ki spoznavajo neslute- ne možnosti razvoja prek inova- tivne dejavnosti vseh zaposlenih, kajti v OZD nastaja gmotna os- nova in tu se v glavnem uresniču- jejo dosežki znanja. Znanje na- staja povsod: v specializiranih institucijah na univerzah, v razi- skovalnih organizacijah, nepo- sredno v samih OZD in ne na- zadnje povsod med ljudmi. To pa je ogromen kapital, ki ga žal ne znamo ali nočemo izkoristiti. Ce bi hoteli razgrniti celotno paleto problematike inovativne- ga področja, bi bilo potrebno mnogo več, kot je le ta kratek po- menek. Toda kljub temu sem prepričan, da sva z Vladom Mli- naričem, referentom za inventi- vno dejavnost v DO AGIS, od- govorila na kakšno vprašanje, ki jih je ravno na tem pomembnem področju našega dela izredno ve- liko. — Vlado, v Agisu si zaposlen kot srce in motor inovativne dejav- nosti, pri občinskem svetu ZSS Ptuj pa si predsednik komisije za inovativno dejavnost. Kaj te je za- neslo v te vode, kjer je treba veli- kokrat plavati tudi proti toku? »Že od vsega začetka svojega dela sem nagnjen k spreminjanju obstoječega. Prepričan sem, da nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti boljša. Doslej sem podal veliko drobnih, pa tu- di večjih inventivnih predlogov. To seveda potrjuje moje zanima- nje za inovativno področje. Za- čelo se je s tesnim sodelovanjem z zdaj že žal pokojnim Dušanom Žnidaričem, ki me je »zastrupil« s tem včasih nehvaležnim, a od- govornim delom... « — Udeležil si se seminarja za usposabljanje poklicnih organiza- torjev inventivne dejavnosti v Ra- dovljici. Kakšna so nova spozna- nja, ki jih od tam prinašaš? »Že sam zakon o podjetjih pri- naša na področju inventivne de- javnosti več novosti, s čimer se daje bistveno večji poudarek ustvarjalnosti. Te vrste seminarji pa so koristni tudi zato, ker si človek z izmenjavo izkušenj pri- dobi veliko novih spoznanj, ki mu potem pri delu s pridom slu- žijo.« — Na seminarju si med drugim lahko spoznal, kje je sedaj naša delovna organizacija na področju množične inventivne dejavnosti med drugimi OZD v Sloveniji. »Ce primerjamo OZD s pribli- žno enakim številom zaposlenih, kot jih je pri nas, potem smo ne- kako v sredini. Od tega povpreč- ja pa močno izstopajo veliki si- stemi, kot so Gorenje, Železarne Ravne, TAM Maribor in še kate- ri.« — Pri nas govorimo o zastare- lem strojnem parku in opremi, o proizvodnem programu, ki že dalj časa ni doživljal večjih sprememb. Iz tega bi lahko sklenili, da smo pravzaprav prava »zlata jama« za inovatorje. Zakaj pa ni tako? »Strinjam se: pri nas je res ve- liko možnosti za najrazličnejše spremembe na področju tehnolo- gije, konstrukcije in proizvodne- ga programa. Prav zato prihaja v večini primerov na teh področjih do drobnih inovacij, kot so spre- memba tehnologije izdelave, spremembe delovnih mest, pre- delave orodij in pravzaprav vča- sih tudi do manjših predelav strojev.« — In koliko se nabere, denimo na leto, teh inovacij v naši DO? »Število prijavljenih inventiv- nih predlogov se giblje od 90 do 130, od tega jih je okrog 45% sprejemljivih oziroma realizira- nih.« — Bi jih lahko bilo več? »Lahko bi jih bilo in moralo bi jih biti veliko več«. — In zakaj jih ni? »Avtorji nekako obupajo nad odnosom posameznikov do po- danih predlogov. Nekatere služ- be potrebujejo namreč več mese- cev, da odgovorijo, čeprav v na- šem samoupravnem aktu piše, da mora biti odgovor dan v 30 dneh od prejema predloga v obravna- vo. Vse skupaj daje vtis, kot bi poskušali zavirati, ne pa vzpod- bujati ustvarjalno delo.« — Med drugim si tudi predsed- nik komisije za inovativno dejav- nost pri občinskem svetu ZSS Ptuj, torej imaš pregled nad in- ventivno dejavnostjo v občini. Kakšna je slika na tem področju? »Tudi za druge OZD v občini lahko ugotovim, da inovativna dejavnost upada ali pa je celo obstala. To nam najbolj nazorno dokazuje pred časom opravljena anketa o stanju inovativne dejav- nosti v občini. Od 38 poslanih anketnih vprašalnikov je bilo ko- misiji vrnjenih le 6 in še od tega so bile nekateri nepopolno izpol- njeni. Na podlagi teh ugotovitev lahko sklepamo, da v OZD ni pravega posluha in tudi ne nači- na za vzpodbujanje delavcev na tem izredno občutljivem področ- ju našega življenja in dela.« — Kakšne so bodoče aktivno- sti? »Na komisiji so sklenili, da bomo obiskali vse DO v občini in z delavci, ki tam skrbijo za področje množične inovativne dejavnosti, poskušali najti pot iz labirinta težav, ki zavirajo njiho- vo delo.« — In kako naprej? »Z vsemi silami se moramo uprati tokovom, ki zavirajo raz- voj inventivne dejavnosti, ob tem pa moramo za dvig tehnične kul- ture in množične inventivne de- javnosti zagotoviti mnogo več sredstev kot sedaj. Pri tem priča- kujemo vso podporo pri vod- stvih OZD, prav tako pa pri razi- skovalni skupnosti, kajti vsi sku- paj si moramo prizadevati, d.i bomo ustvarili takšno Klimo in pogoje dela, v katerih bo delav- ska ustvarjalnost našla svoje me- sto in primerno veljavo.« M. Menoni Vlado Mlinaric (Foto: M. Oz- mec) TEDNIK - 20. april 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 ZDRAVSTVO IN OPREMA Humanost na izpitu Zdravstvo se bori za preživetje, poleg tega pa nujno potre- buje tudi denar za novo opremo. Do sedaj je še nekako šlo — s krpanjem. V bodoče na to ni računati. Oprema je stara več deset- letij. rezervnih delov ni več, poleg tega pa .sodobna diagnostika potrebuje sodobno opremo. V Zdravstvenem centru dr. Jo- žeta Potrča Ormož-Ptuj je zapo- slenih prek sto delavcev z viso- košolsko izobrazbo, strokovnja- kov, ki pri svojem delu nujno po- trebujejo sodobno opremo. Stro- kovnost sama po sebi jim ne ko- risti, če nimajo aparatov. Po besedah svetovalca za stro- kovno medicinske zadeve v Zdravstvenem centru dr. Janeza Mrška, specialista internista, je medicinska oprema v 85 odstot- kih iztrošena. Sedanji sistem fi- nanciranja jim ne omogoča na- kupa nove opreme, edini vir je amortizacija, pa še ta je pod veli- kim udarom inflacije in skoraj ne pomeni ničesar. V centru so izdelali predno- stno listo najnujnejše opreme. Na njej so: fluorografska kamera za protituberkulozni dispanzer, rentgenski aparat za operacijsko dejavnost, anestezijska oprema, aparati za diagnostične dejavno- sti (na primer gastroskop), obser- vacijski monitor, biokemični analizator... S sredstvi amorti- zacije bodo kupili tri aparate, za druge nimajo denarja. Zatrjuje- jo, da potrebujejo letos vsaj še tri. En aparat — biokemični ana- lizator v laboratoriju — so vzeli na trimesečni preizkus. Velja 0,9 milijarde dinarjev. V centru predlagajo, da bi omenjeni apa- rat kupili z denarjem združenega dela. Drugod že dolgo kupujejo me- dicinsko opremo s pomočjo or- ganizacij združenega dela. V Ptu- ju nič ne skrivajo, da pričakujejo od združenega dela občine po- moč v znesku sto tisoč dinarjev na zaposlenega. V sedanjih zao- strenih razmerah drugih možno- sti ni. Pri tem velja spomniti, da ptujsko zdravstvo ostaja Ptuju in da ga bomo morali reševati v tem okviru. V preteklosti je združeno delo že pomagalo, izkazali pa so se tudi obrtniki. V centru samokriti- čno ugotavljajo, da so delno tudi sami krivi, da sodelovanja ni bilo več. V drugih mestih, kot na pri- mer v Mariboru, Celju, si za tak- šno pomoč več ne prizadevajo, saj so vezi oziroma sodelovanje aktualni tudi danes. Denar za nakup nujne medicinske opreme že tradicionalno prejemajo iz drugih virov. Tudi ptujsko zdravstvo trka na zavest delovnih ljudi in občanov. Besedam naj sledi dejanje! MG Biokemični analizator bo v laboratoriju na preizkusu do 20. junija — do takrat naj bi zbrali denar, sicer ga morajo vrniti! (Posnetek: M. Ozmec) Slovesnost ob dnevu železničarjev Občinski odbor sindikata de- lavcev prometa in zvez ter sindi- kalna organizacija ptujskih že- lezničarjev sta v petek, 14. aprila, pripravila osrednjo občinsko slo- vesnost v počastitev 15. aprila — dneva železničarjev Jugoslavije. Pred prestavljenim spomeni- kom padlim železničarjem v NOB, ki sedaj stoji ob novih že- lezniških delavnicah v Ptuju, je zbranim govoril predsednik ob- činske borčevske organizacije Milan Lacko. Delegacije so za- tem položile vence k spomeniku in drugim spominskim obelež- jem, v kulturnem sporedu pa so nastopili člani pihalnega orke- stra Ptuj pod vodstvom Toneta Horvata ter učenci osnovne šole Franca Osojnika. V železničarskih delavnicah pa so zatem na interni proslavi izro- čili priznanja za 10-, 20- in 30-letno zvestobo železnici ter pokale in priznanja za dosežene športne rezultate. -OM Prestavljeni spomenik padlim železničarjem, ob katerega so položili ve- nec. (foto: M. Ozmec) PTUJSKI EKONOMISTI SE BODO POVEZAU Jutri ustanovni zbor Po več mesečnih skrbnih pri- pravah bo jutri ob 15. uri v Na- rodnem domu v Ptuju ustanovni zbor ptujskega društva ekonomi- stov. Po oceni je v ptujski občini blizu dvesto ekonomistov z višjo in visokošolsko izobrazbo, dru- štvo pa bo v svoje vrste sprejelo tudi ekonomske tehnike. Iniciativni odbor se je zelo po- trudil in ob pomoči predsednika občinskega izvršnega sveta Tone- ta Ceha že za ustanovni zbor pri- pravil prijetno presenečenje. Ta- ko bodo jutri ptujskim ekonomi- stom predavali priznani ekono- misti: magister Milan Lovrenčič, dr. Ludvik Toplak in Miran Vi- čič, diplomirani ekonomist. Te- ma: nove oblike financiranja v sednajih gospodarskih razmerah. Omenjeni strokovnjaki so zaslu- žni tudi za delnice v Rogaški Sla- tini. Jutrišnji dan je torej za ptujske ekonomiste in druge pomemben dan. Povezana stroka pa naj bi pomagala pri reševanju številnih zagat tega trenutka, še posebej v turizmu, kjer iščemo in hočemo najti pravo pot. MG Govori se... ... da se ptujski župan navdu- šuje nad opernimi ali vsaj opere- tnimi predstavami — samo da se poje. Kako si sicer razlagati dej- stvo. da je na srečanju gledališčni- kov v svojem govoru igralce vztraj- no nagovarjal s pevci. (Hudobneži pravijo, da je vzel star govor, na- menjen srečanju pevskih zborov. Ampak to pravijo hudobneži!) . . . da je republiški šolski mini- ster že živčen, kadar mu kdo omeni Ptuj. Seveda, hoji se, da bo moral že tretjič govoriti pri nas. In kot šolski minister si ne more do- voliti. da hi svoje govore preplon- kal. . . . da se tednikovcem in radij- cem po preselitvi v nove prostore slabo piše. saj nas imajo odslej oh- činarji na očeh. ker smo tako re- koč sosedje. Pa to sploh ni res. Se- daj imamo na očeh mi njih. Samo še en doher daljnogled si moramo kupiti. . . . . . da so hili prejšnji teden v Ptuju inkognito na ohisku italijan- ski režiserji špageti vestrnov. BiH so navdušeni — zlasti nad hotel- skimi kulisami v Prešernovi. Tam hodo (»stavili salon Gold Tweetv Bird... . . . da hi Ptujčani resnično po- trebovali krajši tečaj iz hontona. Ko smo se namreč tednikovci pre- selili. (skoraj) nihče ni upošteval pravila lepega vedenja, da se v no- vo hišo pride z darilom. .Mi pa hi potrebovali par pepelnikov, nekaj kvadratnih metrov itisona. kup namiznih svetilk, kakšno vazo. pa tudi direktorjev bife je prazen . . . . . da frontna organizacija predlaga, naj sednaji župan osta- ne na svojem položaju do izteka mandata. Torej razpis za »prosta dela in naloge« ni uspel '.' Sicer pa se glede na to. kdo vse je hil v igri. lahko mirne duše prijavite tudi vi. dragi bralec. Učiteljevanje ni zgolj poklic že drugič v enem tednu je bil gost ptujskih prosvetnih delavcev slovenski šolski minister doktor Ludvik Horvat. V petek so ga namreč povabili na praznovanje dneva delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki ga je pripravil občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraže- vanja ptujske občine. V slavnostnem govoru je Ludvik Horvat poudaril, da bi znotraj osnovnih šol morali učitelji za uro posameznega predmeta dobiti enotno plačilo, saj je sedaj razmerje 3:1 v korist učiteljev v razvitejših občinah. Dejal je tudi, daje pri oblikovanju novih generacij učiteljev potrebno najti pravo mero med strokovno podkovanostjo in pedago- ško usposobljenostjo. Slednja pa še posebej zahteva, dajo obravnava- mo kot umetnost, saj je delež čustvenih kvalitet prav tako pomemben kot delež razumskih. Na proslavi je predsednik občinskega sindikalnega sveta Avgust Ivartnik podelil priznanja dr. Franja Žgeča. Za prizadevnost v peda- goškem poklicu so dobili: zlato plaketo: Tilčka Hlupič iz Srednješolske^ centra, Ivanka Knehtl iz OŠ Toneta Žnidariča in Ruža Klarič iz OS Majšperk; srebrno plaketo: Ivan Žmavc iz SSC, Marija Žirovnik iz VVZ Mi- rana Sagadina in Anton Sedlašek iz OŠ Videm pri Ptuju; plakete v obliki listine pa: Štefan Lamberger iz OŠ Majšperk, Ivan Voršič iz OŠ Gorišnica, Lidija Vastič iz OS bratov Reš, Marija Korošec iz OŠ Ivana Spolenaka, Franc Horvat iz OŠ dr. Ljudevita Pivka. Danica Travnikar iz OŠ Toneta Žnidariča, Ida Potočnik iz OŠ Leskovec, Genovefa Ogrizek iz OŠ Hajdina, Katica Soršak iz OŠ Bo- ris Kidrič, Milka Petek iz OŠ Dornava, Štefka Zaje iz OŠ Franca Osojnika, Erna Janžekovič iz OŠ Markovci, Matilda Simonič iz OŠ Franca Osojnika, Danica Robin iz VVZ M. Sagadina in Silvin Lenar- tič iz SŠC. V kulturnem programu je s svojim petjem navdušil slovenski uči- teljski pevski zbor Emila Adamiča. d. 1. 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 20. april 1989 - TEDlflK Področno srečanje tokrat v Ptuju Od srede do petka se je minuli teden v ptujskem gledališču predstavilo enajst gledaliških skupin severovzhodne Slovenije. Videli smo enajst predstav, enajst slik o tem, kako živijo gle- dališča na Prevaljah, v Lendavi, Mežici, Grajeni, Mariboru, na Ravnah na Koroškem in v l*tuju. Videli smo enajst gledaliških skupin, mladinskih, študentskih in odraslih, enajst skupin ljubite- ljev odrskih deska. Ni se bati, da bi ta dejavnost zamrla; nasprot- no, vedno večje mladih in gleda- lišče ostaja ena tistih kulturnih dejavnosti, ki ne pozna meja, ki je živa tako na profesionalnem kot na ljubiteljskem odru. Predstave si je ogledal tudi re- publiški selektor Zdravko Zu- pančič. Najprej nas je zanimalo, na kaj je pozoren in kako selek- tor pravzaprav gleda ljubiteljske gledališke skupine. Zdravko Zu- pančič pravi: »Gleda na to, da najde predstavo, ki jo bo uvrstil na republiško srečanje in bo na- njo lahko ponosen, da ga ne bo sram na sklepnem srečanju, ko se predstavja >smetana< amater- skih odrov.« O predstavah 32. srečanja gledaliških skupin v Ptuju pa je povedal: »Zdaj, ko se je srečanje komaj končalo, kakš- nih primerjav in analiz še ne mo- remo dati. To bom naredil čez kakšen teden, ko si bom popolno >zavrtel< predstave, ki sem jih vi- del; pa ne samo v Ptuju: vseh predstav sem videl 70 iz vse Slo- venije. Težko bi v tem trenutku naredil primerjavo med skupina- mi severovzhodne Slovenije, ki sem jih videl v Ptuju, in med dru- gimi. Značilno za vso Slovenijo pa je, da so skupine letos igrale v devetdesetih odstotkih komedije. Ne vem, se je to zgodilo po na- ključju ali je morda to praksa, ker ne poznam teh dogajanj iz prejšnjih let.?< O izboru tekstov pa je Zdrav- ko Zupančič povedal tole: »Predvsem pri srednješolcih se mi zdi, da je narobe, ker delajo sami: sami pišejo tekste, sami iz- birajo tekste in jih potem v bi- stvu priredijo nekim svojim po- trebam po izpovedi. Po mojem mnenju takšne stvari sodijo v dnevnik, v pesmice, ki jih pišejo. Ce se grejo teatra in hočejo pri tem doseči kakšne rezultate, po- tem naj bi se lotili nekih zrelih dramskih tekstov in se z njimi tu- di resno spoprijeli, v svoje dobro seveda. Tako pa ostaja njihovo delovanje neka igra, neka spro- stitev, neka parodija, ki bi jo lah- ko opravili tudi čisto zasebno.« Zanimalo pa nas je tudi, kako Zdravko Zupančič ocenjuje reži- serje. Nekatere od predstav so postavili profesionalni režiserji. Kako odseva torej na eni strani profesionalnost in na drugi stra- ni amaterizem. Selektor pravi: »Pravzaprav sem videl veliko predstav, ki so jih režirali ama- terski režiserji, pa so bile veliko boljše od onih, ki so jih režirali profesionalci. Tu ne vidim nobe- nih povezav, nobenih bistvenih drugačnosti. V amaterskem gle- dališču je pomemben odnos do dela oziroma proces dela, kako se ljudje razumejo med seboj. Če so odnosi v skupini slabi, potem tudi profesionalni režiser ne mo- re nič narediti.« O igralcih pa je Zdravko Zu- pančič menil: »Veliko jih je. Lahko pa je dvorezen meč, če se v nekem okolju pojavi igralec, ki je v svojem okolju zvezdnik; po- jejo mu slavospeve, ga >tiščijo< naprej in ga v bistvu tako pokva- rijo, da se ni sposoben več lotiti resnega dela, ki šele sledi. To jc tista napaka pri uspešnih, talen- tiranih igralcih na amaterskih odrih. Na tem srečanju je v tem smislu izstopal Dramski studio, kjer se je videlo pri nekaterih zvezdniško obnašanje; tega niso mogli prikriti ne na odru, kaj še- le mimo odra.« O gledališkem trenutku med ljubitelji v slovenskem prostoru pa je Janez Karlin, predsednik Združenja gledaliških in lutkov- nih skupin Slovenije menil: »Gledališko življenje je življenje v pravem pomenu besede, ker ni- ha; ponekod ga je več, drugod manj. Za letošnje leto, ki se s sre- čanjem nekako izteka, pa bi lah- ko rekel, da je vsestransko pe- stro, zanimivo in različno. Naj- večja vrednota pa je v tem, da je vse več mlajših, ki kažejo veselje do gledališkega izpovedovanja; to pa je obet za naprej. Tu in tam občinske zveze kulturnih organi- zacij in drugi tožijo, da je vse manj odraslih gledaliških sku- pin. Vse pa se prične pri vzgoji, gledališki vzgoji, ki je v osnovnih šolah ni. Tudi gledališka dejav- nost je različno razvita, čeprav sem prepričan, da je že v osnov- nih šolah veliko mladih, ki bi že- leli igrati. Manjka pravzaprav re- žiserjev, mentorjev, ki bi bili pri- pravljeni delati na eni strani in na drugi strani, ki bi bili usposo- bljeni j>edagoško, smiselno vodi ti mladega igralca do tega, da ti- sto, kar je v njem radoživega, ve- selega ... usmerja in vodi tako, da ni nad njim kot diktator. Se- minarje za te imamo organizira- ne na vseh nivojih od občin- skih do republiških — in za ne- katere je zanimanja vse premalo. Ponovno naj izpostavim seminar za mentorje v osnovnih šolah. Pred kratkim je bil tak seminar za mentorje severovzhodne Slo- venije v Mariboru in odziv je bil zanemarljiv. Tako kaže, da niti šole ne najdejo ljudi, pa tudi po- sameznikov ne zanima, kar seve- da vpliva na razvoj te dejavnosti in ne moremo priti naprej toliko, kolikor bi lahko. Če bi ocenil gledališko in lu- tkovno dejavnost v Sloveniji v zadnjih letih, moram reči, da je največji razmah v lutkovni dejav- nosti. Tukaj se širi tako število lutkovnih skupin kot različni pri- stopi k delu ... Na republiških lutkovnih srečanjih je zelo veliko število mentorjev in režiserjev, ki so ves čas tam, sledijo dogajanju, predstavam, razgovorom in se tudi na tak način izpopolnjujejo. Žal pa je na gledaliških srečanjih režiserjev in mentorjev premalo. Tudi organizacijsko smo šli pri naših prireditvah prav zaradi te- ga v spremembe: trajajo manj dni, samo, da bi bili lahko tako igralci kot režiserji, scenografi in strokovnjaki prisotni tudi na strokovnih pogovorih, saj so taki kritični pogovori tudi neke vrste seminar, tečaj in na drugi strani po mojem mnenju ena najboljših 'šol, če človek pozneje kritično premisli, kje pa je zdaj on.« Prireditev je torej uspela ne samo gledališko, ampak tudi or- ganizacijsko in Zvezi kultur- nih organizacij gre vse priznanje. Ob tej priložnosti je izšla tudi publikacija s programom obmo- čne prireditve. Seveda pa bi za organizacijo take prireditve bil kulturni dinar premalo in zahva- la velja delovnim organizacijam, ki so pomagale, da so gostje od- hajali iz našega mesta zadovolj- ni. Prireditev so podprle delovne organizacije: Emona ~ Kmetijski kombinat. Komunala, gradbeni- štvo in promet Ptuj, TGA Boris Kidrič Kidričevo, Mercator—Iz- bira- Panonija Ptuj, Agis Ptuj, Petoviaavto Ruj in Okrepčeval- nica Marjana Šnebergerja Ptuj. NaV Razstava Prvi maj 1889—1989 Pred sto leti je prvi kongres druge internacionale razglasil prvi maj za med- narodni praznik dela. Pobudo za ta praznik so dali krvavi dogodki iz 1. 1886, ko je policija v ameriškem mestu Chicagu streljala na demonstrante. Tako je prvi maj poleg starodavnega obeležja pomladi, vesne, katoliških majniških pobožno- sti postal tudi glasnik nove zaije, delavskega razreda,zahtev po osemumem de- lavniku, po večji pravici delavcev in praznovali so ga ponekod svobodneje, po- nekod med puškami, po vseh deželah; še celo nacisti so ga prikrojili po svoje, v svojo ideologijo. Pri nas je bil kot simbol upora, pa naj so bila ta predvojna (in medvojna) praznovanja pri komunistih, socialnih demokratih, krščanskih socia- listih ali drugih. Zato je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila informativno razsta- vo knjig, člankov in spominskih zapisov v pesmi in prozi ob prvem maju. kar dokaj poučno kaže na zgodovino zadnjih sto let s posebnim poudarkom na Slo- veniji ter zlasti Ptuju (prihodnjič o tem obširneje!). Razstava bo odprta od 24. aprila do konca maja v študijskem oddelku vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobo- tah pa od 8. do 12. ure. E. J. Ogled centra vojaških tehničnih šol v Zagrebu Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozašči- to ter usmerjanje mladih v voja- ške in obrambne poklice pri predsedstvu O K SZDL Ptuj je v sodelovanju z oddelkom za ljud- sko obrambo občine Ptuj organi- ziral 24. marca ogled Centra vo- jaških tehničnih šol kopenske vojske JLA v Zagrebu. Na razgo- voru in ogledu centra so sodelo- vali učenci 7. in 8. razredov os- novnih šol, ki so se že odločili za vojaški poklic ali o njem razmiš- ljajo, dijaki Srednješolskega cen- tra in mentorji za poklicno usmerjanje iz osnovnih šol. Ško- da, da so ostala v avtobusu še prazna mesta, saj iz osnovnih šol Gorišnica, Videm pri F*tuju in Zg. Leskovec ni bilo udeležen- cev. Namen ogleda je bil, da se učenci in mentorji seznanijo s si- stemom srednjih vojaških šol in vojaških akademij, da spoznajo razmere in možnosti šolanja za tehnične poklice v JLA ter da jim v razgovoru razjasnijo posame- zna vprašanja, ki jih zanimajo. V centru smo bili dobro spre- jeti. Po uvodni predstavitvi smo si ogledali film o centru, sledil je pogovor in ogled posameznih kabinetov, v njih pa so predava- telji odgovarjali na vprašanja. Ves čas razgovora in ogleda so bili z nami predstavniki centra in štirje gojenci srednje vojaške teh- nične šole in vojaške tehnične akademije; vsi gojenci so bili iz Slovenije. V okviru Centra vojaških teh- ničnih šol delujejo: — Srednja vojaška tehnična šola, — Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar«, — Tehnična šola za vojaške usmeritve. — Vojaška tehnična akademi- ja, — Vojaška tehnična fakulteta in — Šola za rezervne oficiije tehnične službe. V Srednji vojaški tehnični šoli se šolajo učenci po končani os- novni šoli. Šolanje traja 4 leU. Po končanem šolanju pridobijo gojenci naziv tehnika in čin mlaj- šega oficirja — vodnika. Odličnim gojencem je omogo- čeno nadaljevanje šolanja na Vo- jaški tehnični akademiji, druge razporedijo na dolžnosti v enote in ustanove JLA. V okviru šole delujejo naslednje usmeritve: strojna, elektrotehnična, pogon- sko-tehnološka in prometna. Usmeritve se delijo na 16 speci- alnosti. Splošna srednja vojaška šola Ivo Lola Ribar ima status šole srednjega usmerjenega izobraže- vanja. V njej se šolajo učenci, ki so končali osnovno šolo. Po kon- čanem šolanju na tej šoli (traja 4 leta) nadaljujejo na vojaških aka- demijah. Sola ima enak status kot Splošna srednja vojaška šola Franc Rozman-Stane v Ljublja- ni. Tehnična šola za vojaške usmeritve izobražuje strokovni kader za delo pri vzdrževanju, remontu, proizvodnji in uporabi orožja in vojaške opreme. Na šo- lanje sprejemajo kandidate, ki so končali 2 leti šolanja v srednjem usmerjenem izobraževanju, in se šolajo še dve leti. Po šolanju si pridobijo naziv tehnika posame- zne specialnosti. Ko končajo šo- lanje, jih napotijo na služenje vo- jaškega roka v JLA in se po od- služitvi zaposlijo kot civilne ose- be v službi JLA v posameznih enotah in ustanovah, za potrebe katerih so se šolali. Vojaška tehnična akademija je visokošolska ustanova, na kateri se šolajo bodoči oficirji JLA teh- nične službe kopenske vojske. Šolanje na tej akademiji traja 5 let — 10 semestrov. Po konča- nem šolanju si pridobijo gojenci naziv diplomiranega inženirja neke specialnosti in čin poročni- ka. Na akademiji je pet smeri: strojna, elektrotehnična, računal- niška, kemijskotehnološka in prometna, znotraj njih pa enajst specialnosti. Po končanem šola- nju oficirje tehnične službe raz- poredijo na dolžnosti v enote in ustanove JLA. V okviru centra deluje tudi Vojaška tehnična fakulteta, ki izobražuje strokovne kadre za potrebe delovnih organizacij, ki proizvajajo vojaško opremo in orožje. Tu se šolajo bodoči stro- kovnjaki, ki bodo delali na po- dročju razvoja vojaške opreme in orožja. Šolanje traja pet let. Po končanem šolanju pridobijo štu- denti naziv diplomiranega inže- nirja in se zaposlijo v organizaci- jah združenega dela, ki so jih šti- pendirale za svoje potrebe. V Šoli rezervnih oficirjev teh- nične smeri se izobražujejo mla- dinci, ki so bili v to šolo kadro- vani in napoteni na služenje vo- jaškega roka. Šolanje poteka v dveh delih. Teoretični pouk po- teka v šoli, praktični pa v enotah in ustanovah, v katere so razpo- rejeni po prvem delu šolanja. Gojenci so po uspešno konča- nem šolanju imenovani v čin re- zervnega podporočnika in jih po odsluženju vojaškega roka raz- porejajo kot rezervne oficiije na dolžnosti v enote JLA in TO ter druge dolžnosti. V okviru centra je organizira- no podiplomsko usposabljanje, ki zajema specializacijo ter pri- dobitev magisterija in doktorata s področja vojaških tehničnih znanosti. Kot obvezno dejavnost na visokih vojaških tehničnih šo- lah organizirajo znanstvenorazi- skovalno delo. Učni program na vseh šolah zajema naslednja področja: idej- nopolitično, družboslovno, nara- voslovno-matematično, splošno- vojaško, vojaškotehnično, voja- škotehničnospecialistično in tele- sno vzgojo. Razmeija med posa- meznimi področji se razlikujejo po šolah in letnikih. Drugi pogoji šolanja so po- dobni kot na vseh vojaških sred- njih šolah in vojaških akademi- jah. Možnosti in |X)goji šolanja pa so določeni z vsakoletnim raz- pisom natečaja za vpis v srednje vojaške šole in vojaške akademi- je. Kot v vseh šolah je tudi na teh uspeh odvisen od zavzetosti posameznika ne glede na obve- zne ali neobvezne učne ure. Zra- ven izbranega predavateljskega kadra pa imajo gojenci na razpo- lago dobro opremljene kabinete in laboratorije, dobre razmere za delo in učenje, pa tudi čas za kulturno-zabavne prireditve. Za Center vojaških tehničnih šol v Zagrebu pa velja še poseb- nost: za vsakega gojenca, ki je sprejet na šolanje, je že ob spre- jemu zagotovljeno delovno me- sto, uspešno mora le končati šo- lanje. To pa danes veliko pome- ni. Starši in mladi, razmislite! S. Meglič TEDNIK - april 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5 PROF. DR. ADOLF ŽIŽEK, DIPL ING. (EL) Kod te vodi pot, Ptuj? 4. C. Dvigniti raven kulturnega in družabnega življenja Vse doslej navedene kompo- nente mestni in primestni pro- met, ptujska univerza, poklicno ptujsko gledališče, dvig kulturne- ga in družabnega življenja ter ptujski radio in televizija in seve- da TEDNIK so med seboj po vezane in so del ptujskega kul- turnega sistema. Zloženko PTUJ TURISTIČNO MESTO bi bi- lo potrebno, menim, razširiti v PTUJ TURISTIČNO IN KULTURNO MESTO. Beseda »kultura« je latinskega izvora in ima več pomenov (take besede z več pomeni imenujemo »homonimi«): 1. obdelovanje zemlje, 2. gojišče bakterij in 3. iz- popolnjevanje področja človeko- ve dejavnosti ter rezultati in pri- dobitve te dejavnosti. Besedo »kultura« bomo uporabljali v tem, tretjem pomenu. Tako spa- da med kulturo tudi znanost in umetnost pa še telesna kultura itd. Kulturno raven si lahko vsa- kdo dvigne sam tako, da študira ali vadi, obiskuje kulturne prire- ditve, razmišlja o nekem področ- ju, se o tem pogovarja z znanci ali prijatelji, raziskuje neko po- dročje in o tem piše ali govori itd. Zato je za kulturno mesto ta- ko potrebna univerza, ker se v njej vedno »kuha« nekaj novega na področju znanosti in umetno- sti. Tudi kulturna raven poklicne- ga gledališča, v katerem nastopa- jo poklicni igralci, ki so svoje ži- vljenje posvetili v glavnem nasto- panju in se v tej smeri tudi izšo- lali, je višja od ravni amaterske- ga gledališča. S tem nočem oma- lovaževati ljubiteljskih igralcev ' — tudi sam sem bil med njimi — saj lahko napolnijo gledališko praznino tam, kjer ni pogojev za poklicno gledališče; vendar na Ptuju temu ni tako. Pri nas je glavni problem denar pa še mor- da nerazumevanje pri kom, da je poklicno gledališče v mestu s takšno gledališko tradicijo, kot jo ima Ptuj, nujno potrebna. V našem mestu imamo pri nekaj ti- soč mladih na izbiro dvoje: ali bomo mlade že od malega vzga- jali (sem spada tudi gledališka vzgoja) tako, da bodo sproščali svojo energijo na sprejemljiv, kulturen način, ali pa bomo le od strani opazovali kako se jih vedno več drogira z nikotinom, alkoholom, »travo«, heroinom in drugimi mamili (vse to je baje že moč dobiti na Ptuju). Žal precej ljudi, ki prebiva na Ptuju, ne obvlada dovolj osnov bontona. Ce prepelje kdo starko prek prometne ceste, odpre vrata in spusti skoznja koga pred se- boj, odstopi sedež v avtobusu že- ni z majhnim otrokom ali starč- ku itd., je, žal, zelo verjetno, da ni s Ptuja. Ko sem še sam hodil v nižjo gimnazijo (sedanji 5., 6., 7., 8. razred) na Ptuju, smo imeli predmet z nazivom Moralna vzgoja, kjer so nas učili tudi os- nov omike. Oblike lepega vede- nja (bonton) so preizkušene sko- zi stoletja in so osnova za prija- zno sožitje med ljudmi. Menim, da bi morali posvetiti temu v os- novnih in srednjih šolah več po- zornosti. Pred kratkim sem se peljal z avtobusom s Ptuja proti Maribo- ru. Sedel sem zraven dveh dija- kinj. Ko sem ju vprašal, katero šolo obiskujeta, sta mi odvrnili, da mariborsko družboslovno gimnazijo. Ko sem jima omenil, da imamo takšno gimnazijo tudi na Ptuju, in ju povprašal, kako to, da sta se odločili za vsako- dnevno vožnjo, sta mi odvrnili v smislu: »Ah, kaj ta ničvredni Ptuj!« Odvrnil sem jima, da je Ptuj pomembno mesto in da sta lahko ponosni, da sta Ptujčanki. Ptuj je najstarejše mesto v Slove- niji, ptujska gimnazija praznuje letos stodvajseto obletnico na- stanka. Že leta 69 je rimski zgo- dovinar Tacit prvi omenil Ptuj v zvezi z vojaškim uporom v takra- tni Poetoviji. Zadnji rimski cesar je bil po rodu Ptujčan (Poetovij- čan). Po prihodu starih Slovanov na to področje je spadal Ptuj v Koc- Ijevo in Pribinovo Panonijo. Ptuj so začasno zasedali razni narodi — Cehi, Madžari, Vzhodni Goti in drugi, vsako od teh ljudstev pa je pustilo delec svoje kulture na ptujskih tleh. Ptuj je bil v srednjem veku tako močno utr- jen, da ga Turki niso nikoli uspe- li osvojiti. Po dvigu slovenske narodne in kulturne zavesti pa do današnjih dni seje na Ptuju ali v okolici ro- dilo, šolalo ali delalo prek sto pomembnih Slovencev, npr. dr. Slodnjak, ki je napisal knjigo Neiztrohnjeno srce o dr. France- tu Prešernu. Na Ptuju je poučeval latinšči- no in grščino Anton Sovre, kas- nejši ljubljanski univerzitetni profesor in prvi prevajalec neka- terih grških dramskih del v slo- venščino. S Ptujem sta povezana tudi so- dobna pisatelja Anton Ingolič in Ivan Potrč. Ingolič je bil profe- sor slovenščine na predvojni ptujski gimnaziji in je v tistem času napisal nekaj literarnih del. med njimi tudi Lukarje. Ivan Potrč je bil pred vojno dijak ptujske gimnazije. Med drugim je napisal trilogijo o Kreflih in roman Na kmetih. Ta je bil eno od prvih slovenskih del, ki so bi- la prevedena v angleščino, in tam tudi toplo sprejet (pripravlja se ponatis). Pred vojno je bil dijak ptujske gimnazije tudi Dušan Kveder, narodni heroj, ki je bil poveljnik slovenske narodnoosvobodilne vojske. Kveder je živel po vojni zunaj Ptuja, med drugim je bil tudi veleposlanik v več državah. Pri tem je zbiral izvirne glasbene instrumente narodov, med kate- rimi je delal. Počutil pa se je do smrti Ptujčan, zato je zapustil svojo zbirko glasbil ptujskemu muzeju in ta jo tudi razstavlja v okviru glasbene zbirke na ptuj- skem gradu. Na Ptuju so živeli tudi znani slikarji Kasimirji, France Mihe- lič, Jan Oeltien, Janez Mežan, tu- kaj delajo tudi Albin Lugarič in množica dobrih ljubiteljskih sli- karjev, pa tudi kipar mag. Goj- kovič. Z Drstelje pri Ptuju je iz- hajal tudi prof. dr. Matija Mur- ko, ki je predaval slovenščino na univerzi v Pragi. Ptuj je imel že pred stoletji tu- di skladatelje. Njihove skladbe so bile zapisane s pomočjo not in so med glasbeniki znane kot Ptujska zbirka. Ljudi, ki so bili ali so še po- membni vsaj v slovenskem pro- storu, je še mnogo (več kot sto). Prof. Jakob Emeršič je zbral nji- hova imena in jih objavil pred nekaj leti v Tedniku. Ob koncu tega »predavanja« je avtobus prispel v Maribor. De- kleti sta vse to slišali prvič, od mene. Opazoval sem njuna obra- za. Med pogovorom sem opazil, da sta dobili proti koncu izraz ponosa. Dejal sem jima še: »Ne sramujta se svojega mesta, bodi- ta ponosni nanj!« Ko sem nato razmišljal o tem, sem bil razočaran, da dijakinj ni nihče niti v šoli niti kje drugje naučil skoraj ničesar o njunem mestu. Spomnil sem se svojih šolskih let, ko so nas naši ptujski učitelji in profesorji naučili pre- cej o zgodovini našega mesta, ta- ko da smo bili na svoj Ptuj in njegovo tradicijo vedno ponosni, ne pa da bi se ga celo sramovali. Tudi to je del človekove kulture. Literature o Ptuju ne manjka. Dobite jo lahko v ptujskem Turi- stičnem uradu ali ptujski Študij- ski knjižnici, kjer obstaja celo oddelek za domoznanstvo. Žal prehaja znanje lahko le od človeka, ki o nekem področju več zna, na človeka, ki o tem po- dročju zna manj, in nikoli v nas- protni smeri. Konkretno: Ce že- limo mlade, ki jih učimo o Ruju, seznaniti z zgodovino svojega mesta, se moramo o tem precej naučiti najprej sami. To doseže- mo s študijem tovrstne literature ali s poslušanjem tovrstnih pre- davanj. Podobno kot so storili to v Ra- dencih, Rogaški Slatini, Portoro- žu in drugih turističnih krajih, bi bilo potrebno povezati turistično sezono na Ptuju s kulturnimi in turističnimi prireditvami. Imeti bi morali zaporedje prireditev, neke vrste Ptujsko kulturno pole- tje. Najprimernejši prostor za te prireditve bi bil, dvorišče ptuj- skega minoritskega samostana. Ta prostor je zelo akustičen, žal pa nima zložljive strehe, ki bi jo lahko razgrnili v primeru dežja. Doseči bi morali soglasje med Minoritskim samostanom in ptujsko občinsko skupščino, kot je bilo to doseženo pri mestnem stolpu z Nadžupnijskim uradom. Streha bi morala biti izvedena ta- ko, da ne bi okrnila lepega vide- za samostana (kot je bilo to, žal, storjeno z vrinjenim poštnim po- slopjem). Napisal bom še nekaj o ptuj- skem družabnem življenju. Seda- nji način življenja nas peha v to, da se zapiramo v svoja stanova- nja kot polži v svoje hišice. Tak- šen nedružaben način življenja prinaša duševno nestabilnost lju- dem, ki tako žive, osiromaši pa tudi njihovo čustveno doživlja- nje. Zato bi bilo potrebno na lep način pripraviti (tudi starejše) ljudi, da bi bili spet bolj družab- ni. Cez zimsko sezono je to moč storiti prek raznih kulturnih pa tudi športnih prireditev v raznih dvoranah (teh je na Ptuju do- volj), z uvedbo mestnega prome- ta pa bi postale dostopne vsem Ptujčanom. Cez poletno sezono bi bilo potrebno čimveč priredi- tev prenesti na ulice, od turisti- čnih prireditev do gostinske in tr- govske ponudbe. Tukaj bi se lah- ko pri kulturnih prireditvah zgle- dovali po Dubrovčanih, ki so vsak primeren del svojega mesta uporabili za oder. Menim, da je tudi v starem mestnem jedru do- volj trgov, ki bi bili primerni za prireditve na prostem. Menim, da so zelo posrečene tudi prire- ditve v obliki ptujske noči, le vsaj dva do tri prenosna straniš- ča (v zabojnikih) bi bilo potreb- no postaviti, da bi ostal Ptuj dru- go jutro čist (lani temu ni bilo ta- ko). Končno preostanejo kot nosil- ci družabnega življenja še razna društva in klubi — tukaj mislim predvsem na klube za odrasle. Ker vlada v naši družbi raznote- rost zanimanj (pluralizem intere- sov), bodo temu primerno ustro- jeni tudi posamezni klubi. Ljudje se lahko zbirajo po svojih zani- manjih, poklicih, starosti, pogle- dih na svet, izobrazbi in še po čem. Imajo lahko svoje stalne klubske prostore ali najamejo ob določenih dnevih in urah katere- ga od gostinskih lokalov ali dru- gih prostorov. Vsak klub mora imeti svoja pravila vedenja in ustrezno družbeno registracijo. Namen teh klubov naj ne bi bil predvsem uživanje alkohola, pač pa srečanja ljudi s podobnim za- nimanjem. Člani klubov bi pla- čevali članarino in dobili v po- vračilo razne ugodnosti, ki bi jih organiziralo vodstvo kluba. Sicer pa je takšno klubsko družabno življenje po svetu precej razvito in ni težko dobiti podatkov o tem. Grajski park — ponos Ormoža Ormožani so zelo ponosni na grajski park. Obiskovalec že po krajšem sprehodu ugotovi, da je le-ta doživel že tudi boljše čase, ki so bili po vsej verjetnosti pred drugo svetovno vojno. Prva po- vojna leta smo si pri nas na vse pretege prizadevali uničiti vse ostanke preteklosti, kar bi bil kmalu občutil tudi ormoški graj- ski park. Nekaj dreves je sicer iz- ginilo neznano kam, tudi veseli- ce so prirejali na njegovem ob- močju, menda bi se zgodilo ena- ko kot številnim drugim podob- nim parkovnim nasadom, dokler ni povzdignil glasu profesor Mir- ko Šoštarič iz Zavoda za spome- niško varstvo iz Maribora. Bil je menda zadnji popotnik, ki je peš prehodil Slovenske gorice, in se je povsod zelo živo zanimal za vse, kar je ostalo iz prejšnjih ča- sov. Pravilno je menil, da je tudi park del naše zgodovine in naše- ga narodnega bogastva. Na obči- ni Ormož je dobil vso podporo in razumevanje tedanjih občin- skih mož in park se je tako ohra- nil za bodoče rodove. Spada pa ob drugih zanimivostih Ormoža in okolice k turistični ponudbi. Pod bogate zelene krošnje, ki se pnejo nad lepo urejenimi potka- mi, radi zaidejo še posebej v poletnih mesecih — številni turi- sti, ki pridejo v Ormož. Za vzdrževanje grajskega par- ka skrbi Komunalno podjetje Ormož. Tuintam občani povedo sicer kakšno pikrp na račun nji- hovega dela, pa vendar morajo del krivde prevzeti nase obisko- valci, ki tam puščajo vse, česar ne potrebujejo. Preveč dolg bi bil seznam vseh izgubljenih predme- tov. Tu in tam je tudi kakšna kost, ki je ne marajo pobrati niti številni štirinožni obiskovalci. Letošnjo pomlad so delavci Komunalnega podjetja Ormož park naravnost zgledno uredili, ob vsaki klopi je tudi koš za sme- ti, pa ga vsaj nekateri obiskovalci ne vidijo, drugim pa so tako zelo napoti, da na njih preizkušajo karate in druge podobne veščine. In če vas povabimo v grajski park v teh dneh? Zagotovo je se- daj najlepši, ves v bujnem zele- nju, travnate površine pa v cve- tju. VT Fotografija: Ema Žala OB UPRIZORITVI OTROKA REKE V PTUJSKEM GLEDALIŠČU Navdušen sem Ta zapis ne želi biti kritika uprizoritve. Ne zanima me, kdo in kaj je dobro, kaj v predstavi slabo. Niti me ne zanima obje- ktivnost zapisanega. Zanima me le, kaj je v predstavi takega, da se gledalcu (meni) zdi, da lahko rečem: Navdušen sem. V gledališču videvamo na vi- dez to, kar lahko vidimo tudi v življenju: igralce, ki predstavlja- jo žive, konkretne ljudi, sceno, ki bolj ali manj konkretno posnema človekov svet-okolje, igralce, ki največkrat govorijo besede, kakr- šne sicer uporabljamo tudi v vsa- kdanjem življenju. Zdi se, kot da je gledališče na nekaj kvadratnih metrih prika- zan svet. Zdi se, kot da je mogo- če na oder prestaviti kakršenkoli svet. In to je tudi res. Vendar se postavlja zmeraj vprašanje, KA- KO to posnemanje gledališka uprizoritev počne. Vsaka uprizo- ritev ni nič drugega kot prav od- govor na ta KAKO. Sprašujem se torej, kako upri- zarjajo FHujčani Zajčevo besedilo Otroka reke. Najprej je treba reči, da je re- žiserka Branka Bezeljak-Glazer besedilo korenito skrajšala. Ta- ko, kot to izvede, se mi zdi smi- selno: ohranja jasnost zgodbe, gledalca (poslušalca) po nepo- trebnem ne »zavaja« in daje predstavi klasičen lok napetosti. Z drugimi besedami: gledalčevo zanimanje vodi dosledno skozi vso predstavo. Prostor uprizoritve je na videz anarhičen. Ne vemo točno, kje se dejanje dogaja. Igralci prehajajo v prostor, ki je sicer namenjen gledalcem, v lože, ki so osvetlje- ne z nekakšno cirkuško varianto utripajočih luči. Na cirkus, mor- da kabaret (zanimivo, na gleda- lišče samo torej) me spminja tudi Pripovedovalec, ki ga lahko ra- zumem kot »krivca« za vse, kar bom gledal v nocojšnjem cirku- su-kabaretu. Pripovedovalec ima funkcijo sprožilca dejanja, hkrati pa ostaja ves čas od dejanja od- maknjen, dokler se tudi sam ob koncu svoje pripovedi ne umak- ne iz našega prostora (avditori- ja), kjer zdaj ostanemo gledalci sami. Sami si moramo razložiti, kaj smo gledali, kaj videli. Na odru je prepoznavno obli- kovan prostor, kjer domuje Pes- nik z Žensko. Ostala površina odra je dovolj nekonkretna, da lahko spreminja svoje pomene. V takem prostoru se dogaja Danova in Rekina zgodba. Prostor omejuje zadaj bela po- vršina, na njej projekcije Dalije- vih slik označujejo posamezne atmosfere prizorov. Kostumi so izdelani izvirno: predvsem mi- slim na oba zbora, vojake. Kam- nito ptico. Prav tako maske. Brez klišejske »pravljičnosti« maske in kostumi označijo Danu in Re- ki naklonjene in sovražne sile. Smiselno so vpeljane »plesne« sekvence: njihov odrski izraz je popolnoma v funkciji dejanja, tako da ne izstopajo, brez njih pa bi dejanje več izgubilo kot prido- bilo. Reči karkoli o igralcu je najte- že in hkrati najvznemirljivejše. On je tisti, zaradi katerega so vsi segmenti predstave izbrani tako, kot so. V njem se sekajo dramski tekst, prostor in čas dogodka. V ptujski predstavi je skrb za Zaj- čevo poetično besedilo očitna. Brez tega bi se mi uprizoritev zdela nepoštena do Zajčevega je- zikovnega artizma. Igralci govo- rijo avtorjeve besede kot svoj la- sten govor. In to se mi zdi najpo- membnejše. Najden je stik med pesniško besedo, ki je nekaj lite- rarnega, in igralčevim doživlja- njem, ki je nekaj izjemno gledali- škega. To velja bolj ali manj za vse igralce. Ansambel je enoten, predstava je njihova last. Igra se s posebno »posvečenostjo«, zbranostjo in predvsem z jasnim ciljem in predstavo o slehernem liku. Igralci vedo, kaj govorijo. Za besedami stojijo sami. V tem ansambelskem igralskem dejanju pa se mi zdi potrebno posebej opozoriti na vlogo Reke, ki jo igra Helena Peršuh. Reko igra z neko posebno privlačnostjo, ki njeni in Danovi usodi na nekate- rih mestih daje dimenzije tragi- čnega. Ta suhoparna analiza uprizori- tve se ni dotaknila razsežnosti Zajčevega besedila. In to na nek način ni prav. Vendar sem mne- nja, da je treba Otroka reke bra- ti, gledališko predstavo pa gleda- ti. Ptujska predstava išče vizuali- zacijo pesniške besede. Odgovo- rov ne daje. Postavlja samo (z Zajcem) prava vprašanja. V ta vmesni prostor pa se lahko ume- sti naš odgovor. Čeprav se lahko sliši pateti- čno, pa je le res: predstava me je pretresla. Prepričan sem, da zato, ker mi je omogočila, da iz sicer lažnega odrskega sveta slutim globljo resnico sicer pravega vsa- kdanjega sveta. Samo Strelec V vrtu v ZELENJAVNEM VRTU aprila sejemo ali sadimo drobnjak. Seme zelo počasi kali in prvo leto ne priraste toliko listov, da bi ga lahko rezali. Sejemo ga v vrste zelo gosto, koncem junija pa oblikujemo po več rastlin v koreninsko gru- do, ki jih posadimo v ustrezno razdaljo. Drobnjak botanično uvrščamo v rod čebulnic in je v obliki drobnih čebul- nih listov zelo cenjen dodatek k solatam, juham in prikuham. Vzgajamo ga v ze- lenjavnem vrtu, lahko pa tudi cvetličnem vrtu v združbi drugih cvetlic, saj je za- radi privlačnega cveta lahko dvonamenska vrtnina, za hrano kot začimba in cvetje kot okras. Drobnjak dobro uspeva v vlažnih peščenih ilovnatih tleh, ki so dobro oskr- bljena s humusom. Drobnjak rabi dosti vode in hranilnih snovi. Čeprav je drob- njak zelo odporna trajnica kot ozimni luk, ni zimzelen. Pozno jeseni izkopljemo nekaj šopov, jih razdelimo in posadimo v cvetlične lončke, liste pa porežemo približno 5 cm nad zemljo in kot take na svetlem prostoru, kjer ne zmrzuje, pre- zimimo. Drobnjaka nikoli ne presajamo na isto mesto v vrtu, temveč mu rastiš- če menjujemo, ker z gostimi šopastimi koreninami tla enostransko izčrpa. V SADNEM VRTU je v aprilu, ko so vse sadne vrste že krepko v soku, pri- meren čas za precepljanje starejših sadnih dreves. Za cepljenje v tem času smo se morali pripraviti pravočasno tako, da smo še v fazi zimskega mirovanja rast- lin narezali iz odbranega drevesa cepiče in jih vse do sedaj primerno hranili v vlažnem pesku in hladnem prostoru, drevo, ki ga želimo precepiti, pa obrezali na takoimenovane veje cepilnih glav. Ne glede na način cepljenja, ali bo to v razkol, za lub, v žlebič ali dolago, bo sedaj podlaga, ki je že v močni vegetaciji, s pritiskom sokov iz korenin in skozi deblo v veje pri cepiču vplivala na hitro in uspešno vraščanje. Sadike dobrih grmov ribeza, kosmulje, maline ali drugih vrst grmičevja ja- godičevja lahko razmnožujemo tudi sami. Poslužujemo se dveh načinov ra- zmnoževanja — z grebeničenjem in osipavanjem, pravi čas zato opravilo pa je april. Ce grmiče kosmulje osipamo z zmesjo kompostnice in šote, se bodo do je- seni razvile že dovolj močne korenine, da lahko veje oz. poganjke porežemo in posadimo kot samostojne rastline. Nekaj najmočnejših enoletnih šib malin upognemo do tal ter jih v plitvi brazdi pričvrstimo z lesenimi kavlji — rogovilami vej in pokrijemo z 10 cm de- belo plastjo šotne mešanice. Takšne grebenice bodo do jeseni razvile goste po- ganjke s koreninami iz posameznih brstov, ki jih seveda pred sajenjem razreže- mo v posamezne sadike. V OKRASNEM VRTU, ki smo ga ob formiranju zasadili z grmovnicami in trajnicami, vzgajamo tudi cvetlice enoletnice. Medtem ko so trajnice zanimive ne samo zaradi cvetov, ampak mnoge tudi zaradi načina in oblike rasti, oblike in barve listov kot drugih posebnosti in naravnih raznolikosti, so enoletnice za- nimive predvsem zaradi cvetov, obenem pa so v vrtu najbogatejši vir barv. Obli- kovanje okrasnega vrta z enoletnicami je pravzaprav oblikovanje z barvami, ki pa terja od vsakega oblikovalca precej domiselnosti, izkušenj in smisla, da bo oblika združb in razporeditev cvetlic naravno in oblikovno vsklajena. Enoletni- ce glede na njihovo vzgojo ločimo na enoletnice s predvzgojo in brez predvzgo- Enoletnice s predvzgojo moramo zgodaj spomladi sejati v tople grede ali \ lončke, da v ugodnejših klimatskih pogojih vzgojimo zdrave in odporne ter do- volj razvite sadike, med te pa uvrščamo najbolj znane: zajčke, begonije, poletne astre, petelinje grebene, breskvice, slovenke, cinije. Enoletnice, ki pa ne zahte- vajo predvzgoje, sejemo v tem času na stalno mesto, ker so sposobne kaliti pri nižjih temperaturah in jih pozneje spomladanske slane ne poškodujejo, med te pa uvrščamo: ognjič, kozmeje, vrtni mak, navadne sončnice, suhe ro/e, ostro/- nik, žametnice, velecvetni tolščak in druge. Miran Glušič. ing. agr. 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 20. april 1989 - TEDNIK V Podgorcih se pripravljajo na letošnje turistične dneve Brez dvoma bi bili Podgorci kraj kot vsi drugi v tem predelu Slovenije, če ne bi bilo Turisti- čnega društva, ki deluje že 13 let in v mnogočem vpliva na lepšo podobo kraja. Večina članov najde poleg svojega dela na kmetiji ali na de- lovnem mestu še dovolj časa za delo v društvu. Tako tudi Marta Bombek, tajnica društva. Vsako leto opravijo v društvu več, kot so prej načrtovali. Sedaj so tik pred največjo letošnjo prireditvi- jo — to je pred turističnimi dne- vi. Klepet z Marto Bombek je bil zelo prijeten. Govorila je ne sa- mo o pokušnji vin, temveč tudi o delu društva. Ob pripravah na praznik vina je že sedaj zelo živahno. Skoraj ne mine dan ali bolje povedano večer, da se ne sestanejo in se pogovorijo o vsem, kar morajo do 22. oziroma 23. aprila še po- storiti. Se posebej je poudarila, da to ni samo pokušnja vina, temveč še kaj zraven. To pa je večer pesmi, besede in plesa, kjer ponavadi nastopajo folklorne skupine, pevski zbori iz občine Ormož in okoliških krajev. Letos bo ta večer pesmi, bese- de in plesa 28. aprila ob 20. uri. Osrednja točka večera bo nastop svetovno znanega ansambla KUD Milica Križan iz Osijeka, ki se je pred nedavnim vrnil iz ZDA. Nastopilo bo 70 plesalcev. Plesali bodo slavonske plese in za popestritev programa še plese iz drugih krajev Jugoslavije. Brez dvoma je ogled njihovega nasto- pa — delajo pod pokrovitelj- stvom Tvornice šečera i kandita Osijek — enkraten. Njihov na- stop pa je Turističnemu društvu Podgorci na večeru plesov pesmi in besede omogočila Tovarna sladkorja Ormož kot sopokrovi- telj prireditve. Z domačo pesmi- jo bo navzoče razveselil tudi me- šani pevski zbor Tovarne slad- korja Ormož. 5 Naslednji dan, 29. aprila, bo ob 11. uri uradna otvoritev raz- stave vin in pričetek pokušnje, ki bo trajala ves dan. Da bo vse skupaj še bolj svečano, bo poskr- bel tudi Marjan Rožič — pred- sednik Turistične zveze Sloveni- je. Zvečer tega dne bo ob 20. uri enološko-vinogradniški ples. Turistični dnevi v Podgorcih niso samo pokušnja vina, to je tudi predstavitev domače kuhi- nje. Sem ne sodi samo skoraj že uniformirana gostinska ponudba ~ domač kruh, zaseka, meso iz tiinke ob čebuli in drugih kislih prilogah. Za te dneve so pripra- vili številne dobrote, ki jih še vedno kuhajo v marsikateri kmečki hiši. Posebnost je »pod- gorska šunka«, ki ob pokušnji vi- na še posebej tekne. Težko je opisati vse to, bolje, da si naši bralci privoščijo v »živo«, je med drugim menila Marta Bombek. 30. aprila bodo podelili prizna- nja vinogradnikom ob letošnji ocenitvi vin. Ob tej priložnosti bo tudi strokovno predavanje za vinogradnike. Ob turističnih dnevih, ki vza- mejo članom Turističnega dru- štva Podgorci veliko časa in energije, pa je osnovna naloga društva skrb za lepo in urejeno okolje. Da so uspešni tudi na tem področju, pričajo številna priznanja, med drugimi tudi ti- sto, ki so ga pred leti prejeli v Portorožu za drugo najlepše ure- jeno okolje v Sloveniji. Vsako le- to ob koncu turističnih dnevov podelijo še priznanje za lepo in urejeno okolje. Za vse napake, ki nastanejo pri urejanju okolja, pa tisti, ki jih povzročajo hote ali nehote, prejmejo »bodečo Ne- žo«. Naša prijetna sogovornica Marta Bombek je povedala, da imajo željo razvijati turizem, predvsem izletniški, vendar pri- manjkuje kraju primeren gostin- ski lokal. Svoj kraj in izročila preteklosti želijo pokazati širše- mu občinstvu. V kraju so tudi pogoji za kmečki turizem, na tem področju morajo opraviti že veli- ko dela. Vsakdo, kdor želi priti v te kraje, je dobrodošel in naj se v lepi, neokrnjeni naravi na ju- govzhodnih obronkih Slovenskih goric, ob prijaznih in gostoljub- nih ljudeh, dobri domači hrani in dobrem vinu razvedri in poza- bi vsakdanje tegobe. Vida Topolovec Podgorčani so povabili na sve- čano otvoritev razstave vin v soboto. 29. aprila, tudi pred- sednika predsedstva SR Slove- nije Janeza Stanovnika. Toplo se jim je zahvalil za povabilo in .se opravičil, da se njihove prireditve ne more udeležili, ker so mu že prej naložili dru- ge naloge. Vsem želi še veliko uspeha pri delu in jim čestita oh ]. maju prazniku dela. Marta Bombek, tajnica TD_ Pod- gorci. (Slika: Foto Ema Žalar) Ena najbolj dejavnih postaj Rdečega križa v ptujslii občini v ptujski občini smo pričeli po- staje Rdečega križa ustanavljali pred štirinu leti. V občinski organi- zaciji Rdečega križa pa so že pred tem spodbujali k njihovi ustanovi- tvi. Po besedah tajnice Marije Cinilšek je postaja Rdečega križa v Cirkovcah ena najbolj dejavnih in najstarejših v občini. Na območju te skupnosti delajo tri. in to v Si- kolah. Starošincah in Cirkovcah. Krajevna organizacija Rdečega križa pa ima 2131 članov. Postaje Rdečega križa delajo še na Ptujski Gori (naselji: Ptujska Gora in Stogovci), v ptujskih KS Bori.sa Ziherla in bratov Reš. v Slopercah. v Majšperku. Juršincih, na Hajdini (kjer so sklep o delu že sprejeli) in v Trnovski vasi, kjer so sklep o ustanovitvi sprejeli v teh dneh. Postaje RK naj bi delale v vseh krajevnih skupnostih kot postaje za prvo socialno pomoč. Odprtost organizacije Rdečega križa omogoča, da vsak človek lahko učinkovito prispeva k de- javnosti, ki bi jih na najkrajši na- čin lahko označili z geslom »Člo- vek človeku«. V postajah RK vo- dijo evidenco potreb posamezni- kov in družin, zlasti starejših lju- di, bolnih in invalidov. V njih lahko delajo zaupni in predani ljudje z veliko srčnosti. Druga nedelja v mesecu. Posta- ja RK v Cirkovcah. Čas med rano in po/no mašo. Višja medicinska sestra Pavla Veler. Tudi tokrat, devetega aprila, so krajani Cir- kovc pridno prihajali. Večina si je izmerila krvni pritisk, eden pa »slikal« srce. Toliko prijaznih in spodbud- nih besed že dolgo nisem slišala. Ljudje so odprli svoje duše in govorili o težavah, s katerimi se vsak dan srečujejo. Nič jih ni motilo, če se je njihova Pavla malo pošalila in dejala, da imajo vsi povišan tlak od zadnjega merjenja tudi zato, ker so preveč jedli velikonočno šunko. Za Ma- liko, eno izmed Cirkovčank, ki živi sama in je socialna podpi- ranka, je bila ta nedelja vesela. Pavla Veler ji je povedala, da ji bodo kmalu prišli prebelit stano- vanje. Delo v postajah Rdečega križa je prostovoljno. Edino plačilo je zdrav nasmeh in zadovoljstvo posameznika. Rezultati? »O tem naj povedo ljudje,« je povedala Pavla. Podatki z lističa, na kate- rega vpisujejo vsakokratni krvni pritisk, lahko zdravniki s pridom uporabijo in vse kaže, da jih. Franc Babšek, predstavnik kra- jevne samouprave, je v nedeljo prav tako prišel v postajo RK. Povedal je, da je zelo zadovo- ljen, da v Cirkovcah in v dveh drugih naseljih krajevne skupno- sti delajo te postaje. Dodal je še, da krajevni funkcionarji in drugi redko najdejo čas, da zdravstve- nim delavkam, ki delajo v njih, priznajo njihovo nesebično in požrtvovalno delo. Tovarišica Pavla in druge skrbijo, da se ob novem letu spletejo tople nogavi- ce ali pripravi kakšna druga po- zornost za ljudi, potrebne pomo- či. Nekaj prispeva tudi krajevna skupnost. Postaja RK Cirkovce dela vsa- ko drugo nedeljo ne glede na to, ali je praznik ali ne. Njen sedež je poleti v prostorih krajevne skupnosti, pozimi pa v vaški go- stilni. Prvo nedeljo v mesecu de- la postaja v Šikolah, tretjo pa v Starošincah. Postajo smo zapustili s prije- tnim občutkom in navdušenjem. Ljudi, kakršne so Pavla in njene tovarišice v drugih postajah, bi moralo biti še več. S takšnimi ljudmi je pogled v prihodnost lepši in svetlejši. Za druge, kjer se šele odločajo o teh postajah, naj veljata volja in pogum. MG Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo Zdravstvena skupnost Slovenije Člani Društva za boj proti sladkorni bolezni PTUJ, ki zastopamo 1300 članov in 3300 registri- ranih sladkornih bolnikov občin PTUJ in OR- MOŽ, smo na svojem občnem zboru 8. aprila med drugim obravnavali teze za osnutek zakona o spre- membah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu ter pri tem ugotovili: V 23. tezi, kjer so navedene oprostitve plačeva- nja participacije, niso več med oprostitvami slad- korna bolezen in njene posledice. Po obširni in ze- lo kritični razpravi o teh tezah smo soglasno skle- nili, da vas seznanimo s svojim nezadovoljstvom in ogorčenostjo glede predvidene odprave večde- setletnih pridobljenih pravic za vse sladkorne bol- nike v Sloveniji. Sladkorna bolezen je socialno-medicinsko zlo, ki ogroža že več kot 3,5 odstotka slovenskega pre- bivalstva, pri tem pa je vredno opozoriti, da je med temi večina starejše populacije. Struktura sladkornih bolnikov v Sloveniji in zlasti še v naših dveh gospodarsko manj razvitih občinah je tak- šna, da bolehajo za to boleznijo ljudje, ki imajo nizke osebne dohodke in pokojnine. Po opravljeni anketi o socialnem stanju naših članov jih kar 77 odstotkov živi na meji ali pod mejo socialnega mi- nimuma. Ce k temu dodamo, da je dietna prehra- na po uradnih podatkih dražja za najmanj 45 % od normalne prehrane, potem nam mora biti jasno, kaj bi pomenila uvedba participacije in kakšne grozljive posledice bi prinesla z opuščanjem red- nih zdravstvenih pregledov sladkornih bolnikov. To bi brez dvoma pomenilo velik korak nazaj ter bi sočasno vplivalo na kvalitetno raven in obseg zdravstvenih storitev, to pa bi povzročilo hude ekonomske posledice in poslabšanje zdravstvene- ga stanja sladkornih bolnikov. Pri tem ne smemo pozabiti na povečanje invalidnosti in predčasne umrljivosti diabetikov. Marsikateri sladkorni bol- nik bi bil v primeru plačevanja participacije pri- moran opustiti prepotrebno preventivno zdravlje- nje zaradi že sedaj slabih gmotnih razmer. Prepričani smo, da se to v nobenem primeru ne sme zgoditi, saj smo kot socialistična samoupra- vna družba dolžni upoštevati humana načela člo- veške družbe, kar še zlasti zadeva odgovornost do bolnih oseb s takšno ali podobno neozdravljivo boleznijo, kot je sladkorna bolezen. Za vaše razumevanje in pomoč se vam iskreno zahvaljujemo. Sprejeto na občnem zboru društva dne 8. aprila 1989. Predsednik društva: Alojz Cuček Naravoslovni dnevi Naravoslovne dejavnosti so v osnovnih in srednjih šolah sesta- vni del vzgojnoizobraževalnega dela. Te dejavnosti lepo dopol- njujejo teoretične osnove pouka. Prejšnji teden, v četrtek in pe- tek, so bile organizirane naravo- slovne aktivnosti tudi na strojni in metalurški šoli v okviru Sred- nješolskega centra Ptuj. Teme so bile zelo življenjske in aktualne. Zajemale so predvsem ekološke vsebine in izbrana poglavja ener- getike. Dijakom drugih letnikov je bilo namenjeno tudi področje pridobivanja in predelave hrane. Tako smo si prvi dan ogledali tehnološki postopek predelave mleka v prenovljeni ptujski mle- karni. Mlekarna je tipičen prede- lovalni obrat, kjer smo lahko vi- deli proizvodnjo mlečnih napi- tkov, sladke in kisle smetane, si- ra in masla. Proizvajajo tudi mle- čno beljakovino — kazein, ki je vsestransko uporaben za indu- strijo (barve, laki, lepila, umetne mase ...). Spoznali smo tudi pa- sterizacijo — termično obdelavo mleka, kjer uničijo potogene mi- kroorganizme (pri 85° C). Ogledali smo si tudi novo sirar- no, kjer proizvajajo sir LIVADA. Na koncu je bilo poudarjeno, da je proizvodnja mlečnih izdelkov odvisna izključno od nekaterih mikroorganizmov in njihovega delovanja. Pred kratkim pa so analizni laboratorij opremili s KRIOSKOPOM - napravo, ki deluje na osnovi določanja zmr- zišča raztopin, s katero lahko ugotavljajo vsebnost vode v mle- čnem vzorcu. Naslednji dan pa smo se nav- duševali nad ogledom vinske kle- ti in polnilnice Slovenske gorice — Haloze Ptuj. Kot zanimivost so nam povedali, a so edini v Ju- goslaviji, ki proizvajajo žveplo na azbestnem traku za žveplanje sodov. To je njihova stranska de- javnost. Najprej smo si ogledali tri velike stiskalnice in se sezna- nili z delovanjem le-teh (batne in pnevmatske). Največji leseni sod v kleti ima prostornino 4041 li- trov. Nato smo se sprehodili po kleti in z navdušenjem opazovali obokano vinoteko. Njena starost je datirana čez 700 let, torej sov- pade z nastankom ptujskega mi- noritskega samostana, ki letos praznuje svojo 750-letnico. Sle- dil je tehnološki ogled polnilni- ce. Na koncu smo si še ogledali kemijski laboratorij, kjer opra- vljajo analize na sladkor, prosto in skupno žveplo, alkohol in dru- go. Spoznali smo tudi EBULIO- SKOPSKO metodo določanja al- kohola v vinu. Tako sta se naravoslovna dne- va uspešno iztekla s skupno ugo- tovitvijo, da je sodelovanje med šolo in proizvodnjo zelo zažele- no in potrebno. Kot mentor se najlepše zahvaljujem vodstvenim delavcem obeh organizacij, ki so nam omogočili ogled, posebej pa še prijaznim delavcem, ki so nam iz proizvodnega in analiznega aspekta prikazali delovni proces. Ignac Janžekovič, SŠC Ptuj Za Slomškov spomenik v času od letošnjega septem- bra do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cerkev z več prireditvami poča- stili spomin na mariborsko delo- vanje škofa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetlitelja, pesnika in pisate- Ija. Letošnjega septembra bo na- mreč minilo 130 let, kar je prene- sel sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Ma- ribor, zakoličil s tem našo severovzhodno mejo in nas na- rodnostno povezal. 130 letnica prenosa škofijske- ga sedeža pa hkrati pomeni tudi 130 letnico mariborskega visoke- ga šolstva. Že mesec dni po pri- hodu v Maribor je Slomšek usta- novil semenišče, ki je nato delo- valo vseskozi do danes. Počastitve bomo zaključili sep- tembra leta 1992, na dan 130 le- tnice Slomškove smrti. Ena od počastitev, pomemb- nejša, ker gre za poravnavo sta- rega dolga, je postavitev Slom- škovega spomenika v Mariboru jeseni leta 1990, ki jo načrtujeta skupaj Kulturna skupnost za ob- močje mesta Maribor in mari- borski Škofijski ordinariat. Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodo- vini, ima tudi akcija za postavi- tev njegovega spomenika vsena- rodni značaj. Zato se obračamo na vse Slovence, doma in na tu- jem, na posameznike, delovne organizacije in skupnosti s prija- zno prošnjo, da bi našo skupno akcijo po svojih zmožnostih de- narno podprli. Pošto pošiljajte na naslov: Kulturna skupnost za območje mesta Maribor Ulica heroja Staneta 1 62000 MARIBOR Prispevke pošljite na naslov: Kulturna skupnost Maribor, št. računa 51800-743-29189 — Spomenik A. M. Slomšku. Imena darovalcev bomo obča- sno objavljali v sredstvih javnega obveščanja. Nasvidenje v Mariboru jeseni 1990 ob otvoritvi Slomškovega sDomenika! v AMD Ptuj želijo vzpodbuditi športno dejavnost Čeprav je bila udeležba na mi- nuli skupščini Avto-moto dru- štva Ptuj razmeroma skromna, lahko optimistično ugotovimo, da je ta organizacija, ki sicer šte- je blizu 2.500 članov, v minulem obdobju s svojo razgibano dejav- nostjo vendarle storila precej. Posebej so pohvalili dejavnost sekcije v Markovcih, kjer je aktivnih blizu 100 članov. Manj zadovoljni pa so z uspehi na športnem področju, ki jih v mo- tokrosu in kartingu že skoraj ni. Splošne družbene in ekonomske razmere ter vse dražje gorivo je vplivalo seveda tudi na dejav- nost članov AMD, saj je bila za- radi tega slabša. Pa vendar si že- lijo ponovnih uspehov, ki so bili pred leti pomembni tudi v jugo- slovanskem merilu. Nekoliko vzpodbudnejši re- zultati prihajajo iz Avto-moto šo- le, kjer je sedaj redno zaposlenih 5 inštruktorjev. Ti v dokaj solid- nem in posodobljenem voznem parku nudijo kandidatom ustre- zno znanje in prakso za uspešno predvsem pa varno udeležbo v cestnem prometu. Tudi v avto- mehanični delavnici, kjer so se- daj zaposleni štirje mehaniki, so delo zadnja leta precej posodobi- li ter dodali storitve za demonta- žo pnevmatik in centriranje ko- les. Sicer pa so na skupščini v pe- tek, 7. aprila, zaradi poteka man- data razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novi številčno manjši, II-članski upravni odbor. Za predsednika, ki ga bodo izvolili na prvi seji UO, je predlagan Franc Zadravec. Zaslužnim čla- nom pa so ob koncu izročili še zlate, srebrne in bronaste znake Avto-moto zveze Slovenije. OM Dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih znakov AMZS. (foto: M. Ozmec) TEDNIK - 20. april 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 7 li^o umre cvellica, senu' zapusti, sente. ki na pomlad spet nov cvet rodi. Ko umre učenec, kapljica krvi. v naše mlade dni cvet rdeč zadrhti. Ko pšenično zrno v žemljici zaspi, tja na pomlad jaro žito nam vzkali. (Po Mileni Batič) Cesta je znova pretrgala mla- do življenje in nas boleče opom- fiila, da mladost ni jamstvo živ- ljenja. V četrtek, 13. aprila, smo se učenci in učitelji Osnovne šole Franca Belšaka iz Gorišnice zad- njič poslovili od Daniela, učenca I. b razreda. Daniel je začel obiskovati na- šo šolo 1. septembra 1988. Tedaj je postal učenec 1. b razreda. S trinajstimi sošolci in štirinajstimi sošolkami je začel spoznavati abecedo in prve računske znake. 29. novembra 1988 je z žarom v očeh prejel pionirske simbole in ponosno ponavljal pionirsko za- obljubo. Sanjal je o brezskrbnem otroštvu in o tem, da bo še dolgo tekal pod svodom neba, dokler ne dokonča vseh nalog na svetu. A kruta usoda je 11. aprila 1989 ob 13. uri pretrgala rosno mlado življenjsko pot našemu sošolcu in učencu. V 1. b razredu je nastala praz- nina. Njegovo mesto v klopi ža- lostno sameva, saj ni več dečka, polnega vedrine, otroškega nemi- ra in radovednega iskanja. Daniel je bil učenec, ki je želel mnogo vedeti. Veselil se je svojih uspehov, a ni mu bilo dano, da bi v juniju prejel svoje prvo šol- sko spričevalo, v katerem bi bilo zabeleženo, daje dosegel odličen učni uspeh. Radost prvega uspe- ha bi nesebično delil s svojimi najbližjimi. Daniel bo ostal z nami kot lik dobrega in vedrega učenca. Učenci in delavci Osnovne šole Franca Belšaka iz Gorišnice ZC Ormož — Ptuj, 4. aprila: Kristina Bezjak, Kraigherjeva 31; Marija Šoba, Cirkulane 53; Silva Čerček, Maistrova 28; Ani- ca Zajšek, Kraigherjeva 14; Vla- sta Mršek, Ul. J. Lacka 34; Mile- na Pavlica, Zidanškova 27; Silva Bukovič, Ul. 5. prekom. brig. 9; Milan Slavinec, Strma ul. 11; Ju- lijana Kozel, Zg. Pristava 42; Magda Gol, U. Žet. Jožeta 6; Re- nata Krivec, Videm 13/b; Vida Mlakar, Janški vrh 54; Jerica Krošel, Sestrže 34; Branko Jer- kovič, Arbajterjeva 6; Marija Krušič, Spuhlja 132; Marjanca Kajzer, Cirkovce 60/1; Lidija Savič, Ul. 25. maja 9; Janko Ko- drič, Bukovci 92/a; Angela Forštnerič, Ul. 5. prekom. brig. 9; Irena Širec, Peršonova 24; Magda Brenčič, Ziherlova pl. 20; Anton Mihelač, Nova c. 12, Ptuj. Perutnina Ptuj, 4. aprila: Natalija Grujičič, Langusova 29; Bruno Krajnc, Nova vas 75; Martin Beranič, Sela 6/a; Milan Herga, Drstelja 29; Boža Emer- šič. Ormoška 108; Anton Strm- šek, Ul. 25. maja 10. Delta Ptuj, 6. aprila: Štefka Vidovič, Zg. Hajdina 107/a; Nežka Hliš, Mestni Vrh 22; Danica Kumer, Placar 40; Roza Kumer, Placar 52; Erna Furek, Skorba 18; Marija Žaler, Kraigherjeva 25; Marija Krajnc, Cankarjeva 11; Irena Zemljič, Bresnica 2; Majda Cuš, Muršiče- va 10/a; Lea Germin, Rotman 31; Mirko Žagar, Zg. Hajdina 121; Vanja Zemljič, Arbajterjeva 5; Zdenka Juriševič, 5. preko- morska 11; Zdenka Druzovič, Arbajterjeva 1; Marjan Kosi, Kolodvorska 2; Nada Repič, Podvinci 18; Stanko Hriberšek, Stojnci 137; Ema Toplak, Miklo- šičeva 60; Kristina Meglič, Za- bovci 4/d; Marija Strelec, Nova vas 33; Milka Petrovič, Poljska 41; Marija Štumpf, Trubarjeva 9; Alojzija Cizerl, Janežovski Vrh 40; Marija Kramberger, Pre- šernova 25; Olga Zemljarič, Mu- retinci 52; Irena Pukšič, Gomilce 3. Namizni tenis v Grajeni Člani namiznoteniške sekcije DTV Partizan Grajena so ob koncu igralne sezone, ki traja od novembra do konca marca, v četrtek, 6. aprila, pripravili sklepni turnir. V dvorani doma Franca Osojnika, ki je za igranje namiznega tenisa članom društva na voljo vsak četrtek, » je zbralo 10 igralcev, ki so se pomerili na treh mizah po sistemu vsak z vsakim. Po več kot treh urah igranja je rezultat turnirja nasled- nji: 1. Branko Mihelič (9:0), 2. Daniel Kokol (7:2), 3. Milan Voda (7:2), 4. Milan Petek (6:3), 5. Ivan Gajser (5:4), 6. Branko Petek (4:5), 7. Marjan Gajser (3:6), 8. Milan Meznarič (2:7), 9. Robert Polanec (1:8), 10. Boštjan Kokol (0:9). Za prihodnjo sezono v društvo razmišljajo tudi o izvedbi odprte- ga namiznoteniškega turnirja ter o organizaciji meddruštvenih rekrea- tivnih srečanj. M. P. Desno podaj roko . . Še nedolgo tega smo bili pevci sreče ... Toliko veselja in iskre- ne radosti, kot nam ga je prina- šalo pevsko druženje, si človek, ki nikoli ne zapoje, težko zami- sli. Nam je bilo celih 20 let dano, da se tudi v tvoji družbi veselimo življenja. Bil si naš pevec, član MOPZ Prosvet. društva Alojz Strafela Markovci in obenem fned tistimi ustanovnimi člani PD, ki jim nikdar ni bilo žal ča- sa, ki ga terja taka ljubiteljska dejavnost. In delo — veliko smo morali delati! V upravnem odbo- ru društva smo zmeraj vedeli, da 'ahko računamo na tvojo pomoč, •koliko večerov, ki so se spremi- ['jali v jutra in nizali v leta, smo ^^ utrujeni od kmečkega dela Opogumljali drug drugega in se "čili vedno novih pesmi, vsrka- yali vedno nove lepote. Ti, spo- ^^ovani naš Marko, si bil z nami, smo iskali prostore za pevske ^^je; priskočil si, ko smo že ne kolikič selili svojo knjižnico, ^^ sredi poletja odpravili v Bu- kovce in pokazali, kako so nekoč » "fosili (zapeli, nabrusili kose); bil si orač za pusta (na vsakem hiš- nem pragu so radi prisluhnili va- šim dobrim željam in lepi doma- či pesmi, posebno še tisti, ki se končuje z Desno podaj ro- ko . . .!). Predvsem pa si bil to, kar je največ: človek, ki je znal prisluh- niti težavam drugih, obenem pa vedno našel dovolj moči, da si nas razveselil, povedal kako ve- selo in spet je bilo vse lepo kot nekoč. V nas, ki ostajamo skupaj v zboru, društvu in tvojem življenj- skem okolju, ne bo nikoli zamrl tvoj glas! To je zdaj največ in edino, kar lahko naredimo: tako kot vsi pevci pred teboj, ki se jih spominjamo s pesmijo, boš ved- no ostal z nami. Društvo in pev- ski zbor, to si doživljal tudi sam, sta prehodila mnogo ovir, a vse- lej smo znali ostati skupaj in ta- ko zbrani bomo tudi poslej, ob spominu nate, vselej zapeli. To bo žalostna pesem, a nekje v nas bo žarel spomin na našega prija- telja Marka, ki je ljubil veselo in otožno pesem ter življenje. In si vse do konca bolj, kot smo znali mi tebi vlivati upanje v tvojo ozdravitev, pomagal ti nam. Spo- minjali se te bomo vsi v PD Mar- kovci, še posebno pa mi, tvoji pevci, kosci, orači, tvoji prijatelji iz MOPZ Markovci. Mirno poči- vaj v domači zemlji, blizu njih in med njimi, ki ste si v življenju mnogo pomenili. Tvoji družini in vsem žalujočim pa izrekam v na- šem skupnem imenu iskreno so- žalje. Za MOPZ Markovci: Franc Golob Za UO PD Alojz Štrafela Markovci: Slavica Pičerko (Iz govora, s katerim se je 23. marca 1989 poslovila od pokojni- ka predsednica UO PD Slavica Pičerko.) Zgodovina športa Letos smo v Sloveniji obudili gibanje, ki ga imenujemo Razgi- bajmo življenje. V to telesnokul- turno gibanje želimo privabiti še več ljudi tudi v l^uju. Za to pri ZTKO l^tuj skrbi komisija za množičnost. Samo sodelovanje na najrazli- čnejših športnorekreativnih pri- reditvah ne sme postati edini cilj aktivnega človeka, vendar pa tekmovanje ali sodelovanje na prireditvi le prispeva k zadovolj- stvu. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na svoje telo in njegove sposobnosti ter pri tem na začet- ku ne pretiravajmo. Poskrbimo danes za malo športne aktivnosti za boljše počutje v jutrišnjem dnevu. Misel znanega barona Couber- tina, da je važno sodelovati in ne zmagati, naj nas spremlja pri aktivni športni rekreaciji, kajti rekracija ni profesionalna šport- na panoga, temveč panoga za zdravo življenje širših športnih množic. Coubertinova misel po- časi izgublja svojo vrednost v vr- hunskem športu, čedalje večjo veljavo pa ima v športni rekrea- ciji. V člankih, objavljenih v Tedni- ku, vas bo komisija za množi- čnost popeljala v zgodovino po- sameznih športnih panog, torej k njihovemu nastanku. S tem želi- mo seznaniti šiši krog bralcev z različnimi športnimi panogami ter jih na ta način zraven nude- nja strokovne literature popeljati v vrste rekreativcev v ptujski ob- čini. Zakaj ne bi postal prav sta- rodavni Ptuj eden nosilcev šport- ne rekreacije v Sloveniji, kajti po razpredelnici ZTKO Slovenije je na visokem šestem mestu med občinami, ki se lahko pohvalijo z večjim številom rekreativcev ter ljubiteljev športne rekreacije. Na koncu pa vas bomo obve- stili še o prireditvah v športni re- kreaciji, ki jih pripravljajo razna društva v občini F^uj ter v Slove- niji, predvsem na Štajerskem. ZB Spoštovani!!! Zelo težko vam pišem, pa sem prisiljena. Le malokdaj dobim vaš Tednik, ki bi ga rada imela, a na žalost imamo tukaj v Podleh- niku tako pridne pismonoše, da mi ne morejo prinesti pošte, ker ne more, revež, malo v hrib, pa pusti mojo pošto pri drugih hi- šah. Tako dobim Tednik in ra- vno tako pošto šele takrat, ko pride drugi Tednik in je ta že star. A ne morem si pomagati: če bi bila zdrava in bi lahko hodila, bi sama šla na pošto, a ne morem hoditi. Pa bi ga rada imela, ker iz njega izvem vsaj nekaj novega, in ker sem sama, si s Tednikom krajšam čas, saj tako lepo piše iz naših krajev. Pomislite, prej so nam pošto nosili vse peš in obhodili celo Gorco; niso imeli mopedov, pa smo redno dobivali pošto na dom. Ali ni to lenoba? Mi, stari, kot da ne bi bili državljani. Vso moč in zdravje smo pustili tukaj, a zdaj, ko smo stari in obnemogli, pa nismo toliko vredni, da bi vsaj enkrat na teden dobili kak časopis. Zato vas prosim, da mi ga nehate pošiljati, čeravno sem ga plačala do polovice leta, ker ga tako ne dobim. Zaradi tega ga takoj odjavljam. Ali ni to sramota? Prav lepo vas pozdravljam in hvala vam! Milica Gosak, Gorca 53, Podlehnik. Pripis: Saj mi ne prinese tudi priporo- čenega pisma in ne te uboge kmečke pokojnine! Upokojenci iz Cirkulan zborovali Člani DU iz Cirkulan so imeli 5. aprila redno letno konferenco. Poleg številnih udeležencev so se je udeležili še predsednik občinske Zveze dru- štev upokojencev občine Ptuj tov. Kolarič, pred- sednika DU iz KS Zavrč tov. Simonič in Marko- vec tov. Prelog in so navzoče toplo pozdravili. Poročila o enoletnem delu društva so bila krat- ka, kajti društvo se v preteklem letu ni kdove kaj angažiralo pri gradnji kulturne dvorane in večna- menskih prostorov, razen zelo redkih posamezni- kov. Prav pri gradnji te hiše bi lahko društvo upo- kojencev dalo nekaj več od sebe, če bi jih seveda kdo aktiviral, pri samem fizičnem delu ali s kakim denarnim prispevkom. Predsednik občinske zveze DU je v široki raz- pravi govoril precej o življenju upokojencev ne sa- mo v ptujski občini. Dal je nekaj pobud o časopi- su »Vzajemnost«, v katerem precej piše o raznih aktivnostih upokojencev v drugih krajih. Na kon- ferenci je bilo čutiti nekašno molčečnost, kajti v KS Cirkulane se dogaja precej stvari, kjer bi člani DU morali dati ali pokazati v jeseni življenja svoj delež. Tako bi pokazali mladini, da smo še vedno aktivni, kjerkoli smo. Ne bodimo zgolj nekakšni opazovalci dogajanj okoli sebe, saj bi lahko izkori- stili svoje znanje in dragocene izkušnje pri razvoju Haloz. Naj povem, da bo življenje ob ddu bolj pe- stro. Sklep konference pa je bil, da bodo organizirali izlet v Portorož in Izolo. Namen izleta je, da bi vi- deli obmorske kraje, kamor se hodijo izživljat in pridobivat nove delovne moči ne samo tujci, mar- več še redki naši ljudje. J. V. Zakaj tako? Delavci ZTKO Ptuj, ki so upravljalci športnih objektov, so bili nemalo presenečeni, ko so videli, da je nekdo obiskal njihove objekte ter jih poškodoval. Lahko rečemo, da to niso bili člani klubov, ki va- dijo na športnih objektih, saj vodstva klubov in trenerji pazijo in skr- bijo, da bi jih očuvali. Vandali se ne zavedajo, da so jim objekti res na voljo, vendar pa bi le lahko pustili pri miru koše, hišice za rezervne igralce, poštne nabiralnike itd. Vsi skupaj vsaj ohranimo nivo špor- tnih objektov, da ne bi s takšnimi vandalskimi akcijami propadali. Fotografije povedo vse. Danilo Klajnšek Odslej trio Komet Popularna ptujska skupina KOMET že nekaj časa deluje kot trio, ki ga sestavljajo Franc Kranjc (klarinet, saksofon), Duško VVeiss (kitara) ter Aleks Slanič (klaviature). Fantje ne mirujejo. Se letos obljubljajo novo kaseto, za katero so že zbrali nove skladbe. Sicer pa se pripravljajo na koncertno turnejo po domovini, čez poletje pa že imajo zagotovljeno igranje ob viken- dih, in sicer v letovišču ob Celovškem jezeru v sosednji Avstriji. Tri nove skladbe tria Komet smo pred kratkim že predstavili tudi na ptuj- skem radiu. -OM Trio KOMET: (od leve) Franc Krajnc, Duško Weiss in Aleks Slanič. 8 ^ ZA KRATEK ČAS 20. april 1989 - TEDNIK Dober den! Toto pismo vam pisen v soboto, 15. aprila. De- žek lije in mrzlo je. Pa saj vete, kak provimo za merčovsko in aprilsko vremen: Mere je pes, april pa ves . . . Pravzaprav je bil letošnji mere zlo lepi in topel, pa se jaz zdaj bojin, da ne bi april in maj kokšne vremenske kozlarije naredla v obliki preveč deža ali pa spomladanske pozebe, ki se je zdaj vsi najbolj bojimo. To- čo, na srečo tisto ta drobno, smo letos vidli že dvakrat in se zdaj bojimo, da ne bi čez stu dni vun prišla, kak smo včasih rekli Tej- ko o vremeni. To je še edino področje, ki ga lehko po mili voli hvolimo, šimflemo in tudi preklijamo, saj z njim naša vloda in drugi organi nemajo nikakšne zveze. Kak bi šele bilo, če bi toti zvezni in republiški, jčoj pa še občinski in krajevni organi o vre- meni odločali. Te bi vsoka republika, pokrajina, občina in kraje- vna skupnost drgačne vremenske razmere mela. Bog nas naj še toga varuje in naj rajši tak ostone, kak je zdaj. Sunčna uprova je takšna, kak je, za vse ne bo nikol ta prova. Ker smo zdaj od vremena že k politiki prišli, se malo še o tem pogučimo: kak vete, vas je večina bila na volitvah za to, da bi Janez Drnovšek grofa član predsedstva SFRJ in s ten tudi predsednik totega organa. Tudi jaz sen glasuva za njega, saj se mi zdi, da je sposoben in simpatičen možakar. Jegova prednost je tudi v ten, da še neje preveč stori. Ker pa vsi vemo, da ga čoka v jegovi novi službi trnova pot, jaz pi-elogan, da se iz Drnovška v Trnovška prepiše, more pa začeti tudi trenirati tisto igro metanje kamena s ramena, saj mu bodo itak zadosti kameja pod noge in na glavo zmetali vsi tisti, ki se ne bodo strinjali z njegovimi načr- ti. Kak se vidi, pa je tokšnih v naših južnih krajih zlo dosti, seve- da pa tudi mi na severi nesmo brez grehov in napak. Samo je pač tak, da vsi vidimo napake drugih, pred svojimi pa se skrivle- mo. Pa srečno. Vaš napačni LUJZEK. tEDNIK — 20. april 1989 ZA RAZVEDRILO - 9 10 — ŠPORT IN DRUŠTVA 20. april 1989 — TEDNIH Drava—Proletarec 0:1 (0:1) Nogometaši Drave so prvenstveno srečanje s Proletarcem iz Zagorja ob Sa- vi kljub okrnjeni postavi odigrali slabo in tekmo izgubili. Gostje so bili boljSi, bolj čvrsi nasprotnik in je njihova zmaga popolnoma zaslužena, saj bi lahko zmagali še z višjo razliko. Tekmo je pred 100 gledalci brez avtoritete vodil No- \ arlič iz Maribora. V predtekmi so mladinci Drave vrstnike Proletarca premaga- li s 4:0. Zadetke so dosegli Pihler, Hotko, Korošec in CJalun. Drava: Horvat, l'otoenik, §migoc, Kodrič, Pihler, Vogrinec, Strbal, Miran Emeršič, Hreljič (Ha- meršek), Milan hmeršič (Simonič), Lukas. V nedeljo ob 16. uri se bodo l^tujčani v Ruju pomerili s Pesnico. 1. k. Aluminij — Boč 6:0 v 14. kolu nogometnega prvenstva v ligah MNZ Ruj so bili doseženi priča- kovani rezultati. Mogoče preseneča visoka zmaga Aluminija iz Kidričevega, ki je v prejšnjem kolu doživel poraz z zadnjeuvrščeno ekipo Gerečje vasi. Zelo za- nimivo pa je bilo tudi v Pragerskem, kjer so bili gostje nekoliko boljši naspro- tnik vse do 70. minute, nato pa so domačini zaigrali zelo dobro in premagali so- lidno ekipo Slovenje vasi: Rezultati I. razreda: Aluminij Boč 6:0, Središče — Gerečja vas .■?:0, Impol Osankarica Markovci 1:0, Pragersko--Slovenja vas 3:1, Stojnci Hajdoše 2:1, Hajdina Skorba 1:1. V vodstvu je še naprej ekipa Središča s 24 točkami, drugi je Aluminij z 18 točkami, tretji Impol-Osankarica s itd. Danilo Klajnšek Uspešen nastop najmlajših gimnastov Gimnastično društvo Ptuj Je v športni dvorani Center pripravilo pregledno tekmovanje svojih članov, ki so v zimskem obdobju redno in marljivo vadili. Nastopilo Je 107 mlajših in starejših pionirjev in pionirk. Društvo Je kljub teža- vam glede strokovnega kadra, saj jih primanjkuje, uspelo imeti redno vadbo, čeprav v okrnjenem sestavu. Tekmovanje Je bilo namenjeno izboru najboljših, ki bodo na republiškem ekipnem tekmovanju zastopali Ptuj. Ogledalo si ga je nad 200 gledalcev. Najboljši so bili: starejši pionirji - Uroš Esih (38,90 točk), Davorin Gabro- vec (38,20), Darko Rijavec (35,20); starejše pionirke — Mojca Mršek (38,90), Alenka Cvetko (38,80), Branka Sagadin (38,50 točk); mlajši pionirji - Uroš Grame, Miha Zelenik, Gordan Krajnc in Primož Spari (vsi po 39,10 točke); mlajše pionirke — Mojca Zelenik (38,85), Vanja Hotko (38,60), Gabi Potrč (37,80). Najboljšim sta priznanja podelila Anja Regent, državna prvakinja v gimna- stiki, in predsednik društva Stanko Lepej. —anc Porazi članskih ekip v drugih republiških rokometnih ligah so razen igralk Drave vse naše član- ske ekipe izgubile. Članice so že v četrtek zvečer v l^uju s 25:16 premagale mla- do ekipo iz Titovega Velenja. Vodilna ekma moške lige, Ormož, Je gostovala v Titovem Velenju, kjer Jih je druga ekipa Šoštanja, res da v tekmi izven konku- rence, premagala s 25:20. Hujše se je zgodilo Veliki Nedelji, ki Jo pestijo po- škodbe. Nepričakovano je izgubila v Gornji Radgoni s šestimi zadetki razlike in si zapravila možnosti za vrh. Člani Drave so se v soboto zvečer v l^uju v tekmi izven konkurence pomerili z mlado ekipo Aera iz Celja in izgubili s 26:29. Gost- je so bili veliko boljši nasprotnik v prvem, domačini pa v drugem delu. Mladin- ci Ormoža so s sedmimi zadetki razlike zmagali v Bakovcih, Velika Nedelja z zadetkom v Gornji Radgoni, Drava Je igrala neodločeno z ekipo Angela Besed- njaka, mladinke pa v Račah. V naslednjem kolu bo le Velika Nedelja igrala doma, in to v soboto (ob 17. uri) s Tokom. Vsi drugi gostujejo. I. kotar Tri druga mesta Na krosu Dnevnika, ki je bil 15. aprila v Domžalah, Je nastopilo tudi 10 tekmovalcev iz ptujske občine: 3 iz osnovne šole Destrnik, 3 iz AK IHuJ in štirje iz Srednješolskega centra. Predstavniki Ptuja so dosegli tri druga mesta, in sicer v kategoriji osnovnošolcev petega razreda Pučko, v kategoriji srednješolcev II. letnika Prelog, v kategoriji srednješolcev lil. letnika pa Potočnik; osvojili so še eno šesto mesto (Pongrac med srednješolci tretjega letnika), deveta pa sta bila Planine v kategoriji srednješolcev drugega letnika ter Pralija v kategoriji osnov- nošolcev sedmega razreda. Vsi drugi tekmovalci pa so dosegli uvrstitve med 12. in 21. mestom. Danilo Klajnšek Simultanki Vaiserja in Kožula Organizatorji 2. mednarodnega šahovskega turnirja KURENT 89 so na prost dan v soboto organizirali za udeležence ogled ptujskih znamenitosti s po- kušnjo ptujskih vin v kleti Kmetijskega kombinata Ptuj. Isti dan popoldan pa sta bili odigrani tudi dve simultanki. V Klubu mladih v Ptuju Jo Je na 21 deskah odigral državni prvak Zdenko Kožul in zmagal s 15,5 in 5,5 (državnega prvaka so premagali: Tomaž Žmauc, Samo Grilc in Jože Prestrl, remizirali pa so: Martin Majcenovič, Milan Seruga, Boris Žlender, Boris Rojic in Samo Krajnc). V organizaciji šahovske sekcije Spuhlja §D Ptuj pa Je velemojster Anatoly Vaiser odigral simultanko na 24 deskah v gasilskem domu Spuhlja. Rezultat Je bil 23:1 (remizirala sta Jože Voglar in Martin Vrbančič). Silva Razlag MEDOBČINSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN LENARTA. ORMOŽA, PTUJA Dan lutkarjev v Ormožu Minuli četrtek so se v Domu kulture v Ormožu zbrali lutkarji osnovnih šol, društev in skupin vzgojiteljic iz vrtcev na medobčinskem srečanju lutkovnih skupin. Šest jih je bilo iz osnovnih šol Ormož, Središče, Kog, Ivanjkovci, Velika Nedelja in osnovna šola Stanka Vraza iz Ormoža. Predsta- vile so se tudi tri skupine vzgojiteljic iz vrtcev Or- mož, Lenart in Ptuj ter lutkovna skupina Delav- skega prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja. Lutkovni maraton, saj je vseh deset skupin na- stopilo v enem dnevu, je pokazal, da znamo v tem koncu Slovenije ravnati z lutkami. Kakovost je bi- la na zavidljivi ravni po izvedbi, likovni plati, tudi teksti so bili zanimivi, skratka od prejšnjega leta so lutkarji naredili korak naprej. Prijetno presene- čenje so bile Tri muce v izvedbi osnovne šole Or- mož. Nastopilo je kar dvajset otrok in dobro so opravili svoje delo, pa tudi igra je bila zanimivo postavljena. Po lutkovni in gledališki plati je bila zanimiva tudi skupina iz osnovne šole Velika Ne- delja s predstavo Mezinček. Z izredno zanimivim tekstom, izvedbo in lutkami so prijetno presenetili tudi učenci osnovne šole Stanka Vraza s Zajčkom v samopostrežni trgovini. Tudi odrasle lutkovne skupine so pokazale iz- redno visoko kakovost tako po izvedbeni kot liko- vni plati. Srečanje je organizirala Zveza kulturnih organi- zacij Ormož; zares se je potrudila, da je vse teklo tako, kot mora. Območno srečanje gledaliških sku- pin severovzhodne Slovenije bo 23. in 24. februar- ja v Lenartu. NaV Končano kegljaško prvenstvo Na kegljišču TO v Slovenskih Ko- njicah Je bilo v soboto sklenjeno ke- gljaško prvenstvo za Podravje za se- zono 88/89 v skupini A. Kegljačem iz Ptuja v zadnjem kolu ni uspelo osvo- jiti tretjega mesta, čeprav so tekmeca na stezi ekipo Impola premagali za skoraj sto kegljev. V primerjavi s prejšnjim kolom so tokrat kegljali ve- liko slabše. Skromno povprečje 789 podrtih kegljev ni zadostovalo za bro- nasto odličje. do katerega bi bilo po- trebnih še dodatnih sto kegljev. Tako so Ptujčani osvojili nehvaležno četrto mesto. Ob skromnih razmerah in sredstvih tudi ta dosežek ni neuspeh. V sklepnem kolu je bil najboljši po- sameznik Arnuš z 827 podrtimi keglji. Nastopili so še: Colnarič 770, Plajn- šek 769. Čuš 818, llič 769 in Seruga 783 podrtih kegljev. S. Vičar OBČNI ZBOR DPD SVOBODA PTUJ ..............dbOTV^toc^-." . Ljubiteljska kultura še vztraja Minuli petek so se zbrali na svoji redni letni konferenci člani De- lavskega prosvetnega društva Svoboda. Velika dvorana Narodnega doma je bila skoraj premajhna za člane številnih sekcij, ki aktivno de- lajo ter pomembno zapolnjujejo in dopolnjujejo profesionalno kul- turno življenje v mestu. To je poudaril tudi predsednik Marjan Šne- berger v poročilu o enoletnem delu. Tudi v prihodnjih letih se ni bati, da bi katera od sekcij prenehala delati, saj je v vrstah Svobode vse več mladih. Težko bi katero od sekcij izvzeli, saj so vse dosegle v minu- lem letu razmah, pa naj gre za likovnike, gledališčnike, lutkarje, pevce upokojenskega zbora ali za foto sekcijo, esperantiste, plesno sekcijo, pa da ne pozabimo tamburašev. Tako živahno, kot je delo v sekcijah, pa je bilo tudi v petek zve- čer na občnem zboru. Po uradnem delu, ki so ga pozdravili tudi pred- stavniki Zveze kulturnih organizacij, občinskega sindikalnega sveta in Kulturne skupnosti, sta se predstavila pevski zbor upokojencev in tamburaški orkester. Bilo je veselo, prijetno vzdušje, ki ga znajo ustvariti kulturni delavci, ko zapojo in zaigrajo sami sebi. Pomešali so se mladi in tisti manj mladi, vsi pa v srcu in dejanjih zagreti za katero od kulturnih dejavnosti. NaV Občinsko tekmovanje iz matematike v soboto, 15. aprila, je bilo na osnovni šoli Toneta Žnidariča ob- činsko tekmovanje iz matematike za srebrno Vegovo priznanje. Zbralo se je 124 osnovnošolcev iz vseh šol ptujske občine, in si- cer: 42 šestošolcev, 37 sedmošolcev in 45 osmošolcev. Mlade tekmo- valce in njihove mentorje je pozdravila ravnateljica šole prof. Marija Šumandlova. Zaželela jim je uspešen dan in veliko ustvarjalnih zami- sli pri tekmovanju, mentorjem pa izrekla zahvalo za vloženo delo z mladimi matematiki. V vsaki skupini so reševali po pet nalog, ki jih je pripravilo Dru- štvo matematikov, fizikov in astronomov SRS. Srebrno Vegovo pri- znanje so osvojili učenci, ki so zbrali več kot polovico možnih točk. Takih je bilo ka rprecej: 8 šestošolcev, 19 sedmošolcev in 1 osmošo- lec. Najboljši: 6. razred: 1. Jasmina PETROVIČ — OŠ Toneta Žnidariča, Martin VIDOViC - OŠ Kidričevo, 3. Mojca MENONI - OŠ Fran- ca Osojnika. 7. razred: 1. Vanja DRAG AR -- OŠ Franca Osojnika, 2. Primož KUŠAR - OŠ Franca Osojnika. 3.-4. Mojca HORVAT - OŠ To- neta Žnidariča, 3.-4. Bojana KOSTANJEVEC - OŠ Franca Osojni- ka. 8. razred: Sebastian CAFUTA - OŠ Kidričevo. Republiškega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki bo 20. maja v Mariboru, se bodo udeležili prvi štirje učenci 7. razreda in prvi osmošolec. Nagrade za najboljše (majice, beležke, ravnila in kemične svinčnike) je pripravila pionirska hranilnica Kreditne banke Maribor — enota Ptuj. Predsednica občinske komisije: Mira Stojičevič V PTUJSKEM SREDNJEŠOLSKEM CENTRU SO IZVEDLI KVIZ NA TEMO SVETOVNEGA DNEVA ZDRAVJA GOVORIMO O ZDRAVJU Mladi za zdravo življenje Skrh za zdravje je stara toliko kot človeški rod. Zdravje zagotavlja delovno moč. sposob- nost in produktivnost. Zdravje podaljšuje ži- vljenjsko dobo. daje več življenjskih izkušenj, vse to pa pogojuje nadaljnji napredek. S tem pa je zdravju priznana največja materialna in moralna vrednost. V ptujskem Srednješolskem centru so pred dnevi končali obsežen dvestourni ciklus zdravstvenih predavanj. Pripravili in izvedli so ga delavci zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož - Ptuj temeljno organizaci- jo Osnovno zdravstveno varstvo in Zobo- zdravstvo ter profesorji centra. Izbrali so osem tem. Učenci so se dobro vključili. To so dokazali tudi s kvizom. Program kviza sta pripravila klub /a zdravo življenje in oddelčna skupnost 3. g. razreda. Nastopilo je osem ekip iz administrativne, družboslovne, ekonomske, elektro, kmetij- ske, metalurške, naravoslovne in strojne šole. V vsaki ekipi so bili trije tekmovalci. Tekmo- vanje je bilo »napeto« od začetka do konca. Po treh vprašanjih, vsaka ekipa je odgovorila na pet, so bile v boju za prvo mesto kar tri šo- le. Na koncu seje pokazalo, da so se najbolj potrudili kmetijci in zasluženo zmagali, saj so odgovorili pravilno na vseh pet vprašanj in osvojili maksimalno število točk. Za drugo in tretjo mesto pa sta se zagrize- no borili ekipi metalurške in ekonomske šole. Po tretjem kolu dodatnih vprašanj je bila sre- ča bolj naklonjena metalurški šoli. Osvojila je drugo mesto, ekonomska šola pa tretje. Nagrade za najboljše ekipe so prispevale ptujske delovne organizacije: TGA Kidriče- vo, Emona-Kmetijski kombinat, Iskra Delta, Elektro, Zdravstvena skupnost, MI P, Planika Majšperk, Perutnina, Mlekarna in Zdravstve- ni center, dranažirala pa jih je cvetličarna Agrarija. Nagrade najboljšim je izročila rav- nateljica Meta Puklavec. Ekipe z manj sreče so prejele tolažilne nagrade. Sekcija pedon- tologov - specialistov za otroško in mladin- sko zobozdravstvo pa je prispevala dvesto zobnih krtačk. Ta sekcija je bila še lani po- krovitelj kviza Zobje za pet. Za nemoten potek kviza je skrbela stroko- vna komisija v sestavi: dr. Jožica Reberc, vi- šja medicinska sestra Rozika Ojsteršek in profesor Miran Muhič. V zmagovalni ekipi so nastopili: Tanja Vau- potič, Blaž Škorjanec in Simona Pleteršek. MG Drava republiški prvak v Celju se je na republiškem pionirskem prvenstvu v judu zbralo 188 tekmovalcev z 20 klu- bov. Zelo velik uspeh so dosegli pionirji Judo kluba Drava iz I^u- ja, ki so osvojili naslov ekipnega pionirskega prvaka Slovenije. Pozna se, da so v zadnjih treh le- tih zelo kvalitetno in načrtno de- lali, rezultati pa so samo potrdi- tev njihovih usmeritev v delu z mlajšimi kategorijami. Ekipo pionirjev dodi trener Emin Žni- daršič. Rezultati: do 28 kilogramov: I. Vogrinec, Drava; do 31 kilo- gramov: 1. Kolednik, Drava; do 38 kilogramov: 2. Munda, Dra- va; nad 67 kilogramov: 3. Petek, Drava. Državnega prvenstva pionir- jev, ki bo od 5. do 7. maja v Tre- binju, se bodo udeležili Dejan Vogrinec, Sebastijan Kolednik in Črtomir Munda. Velike možnosti za nastop v republiški reprezen- tanci pa ima tudi Marjan Petek, ki je na republiškem prvenstvu osvojil tretje mesto, izkazal pa se je na turnirju v Ptuju, kjer je bila konkurenca močnejša, in potrdil, da na njega lahko resno računa- mo. V Slovenski Bistrici pa je pote- kalo prvenstvo mlajših mladin- cev, kjer so tudi nastopili pred- stavniki ptujske Drave. Gorazd Vindiš je osvojil tretje mesto v kategoriji do 49 kilogramov, Zlatko Kostanjevec pa prav tako tretje mesto v kategoriji nad 85 kilogramov. Omeniti je potreb- no, da je na prvenstvu nastopilo 110 tekmovalcev, kar je skorajda dvojno število, kot je bilo to na prejšnjih. Opazno je dobro stro- kovno delo skorajda v vseh klu- bih, tako da se za nadaljnje do- bre rezultate slovenskega juda ni bati. Vsekakor pa si še želimo podobnih uvrstitev mladih judoi- stov, čeprav vsakdo ne more biti ekipni prvak ter osvojiti toliko medalj, kot je bilo tokrat z mla- dimi judoisti ptujske Drave. Danilo Klanjšek MEDAUE PRI PIONIRJIH IN MLADINCIH Pionirji (sedem tekmvoalcev) Judo kluba Gorišnica pa so tek- movali le v štirih kategorijah, ta- ko da niti teoretično niso mogli ponoviti lanskoletnega uspeha, ko so bili ekipni prvaki Sloveni- je. Od sedmih so trije osvojili medalje, dva pa sta bila v boju za medalje in sta osvojila peti mesti. Marko Petek je bil prvi v kategoriji do 45 kg in tako je po, stal republiški prvak, Fabjan Ko- vačec je bil v isti kategoriji drugi, Drago Cvetko pa je v kategoriji do 34 kg osvojil tretje mesto. Pe- ta sta bila v svojih kategorijah Andrej Geč in Damir Kokot. V nedeljo pa se je v Slovenski Bistrici pomerilo 110 borcev iz 22 klubov v 10 kategorijah. Judo klub Gorišnica je zastopalo šest tekmovalcev, od teh so bili kar trije v finalu. Damijan Petek je le še potrdil svojo pripravljenost, saj je v kategoriji z največjo kon- kurenco opravil do finala z vse- mi nasprotniki z rezultatom 10:0, nato pa po enakopravni borbi iz- gubil z Vučino iz Impola s 3:0. Jože Marin si je z zmagami za- služeno priboril naslov najbolj- šega v Sloveniji v kategoriji do 77 kg, prav tako tudi Miran Plo- šenjak v kategoriji nad 85 kg. Tu- di drugi trije predstavniki niso razočarali, posebej pa velja pou- dariti borbenost Rajka Muršiča, čigav nastop je bil zaradi težje poškodbe vprašljiv, vendar je kljub temu premagal dva naspro- tnika. Ekipno so bili mladinci Gorišnice tretji, premagali so jih judoisti Impola iz Slovenske Bi- strice in Bežigrada iz Ljubljane. Pravico do nastopa na držav- nem prvenstvu si je v spomla- danskem delu tekmovalne sezo- ne priborilo pet tekmovalcev iz Judo kluba Gorišnica, in sicer dva pionirja in trije mladinci. Miran Petek Na teku se dobimo v akcijo Razgibajmo življenje sodi tudi ptujska Na teku se dobimo. Ta je vsak torek ob 18,30 z začetkom pri ribniku v Ljudskem vrtu. Vadbo vodi profesor Miran Muhič. Ne pozabite in storite kaj za svoje zdravje in do- bro počutje! TEDNIK - 20- april 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 Svečanost pri spomeniku padlim v NOB. Na spomeniku Je izpisanih 51 imen iz te kraje>ne skupnosti (Foto: l^tefan Hozyan) Svečana seja krajevne skupnosti in l)PO KS Središče — slavnostni go- vornik Gabrijela Kuhar, predsednica KK SZDL Središče ob Dravi (Foto: Štefan Hozyan) 35. praznik krajevne skupnosti Središče ob Dravi Prireditve ob letošnjem 35. prazniku kraje- vne skupnosti Središče ob Dravi so se pričele z besedami: »Podrimo trhle plotove, zgradi- mo ljubezni mostove ...« »Krajevni praznik je resničen praznik pre- bivalstva te krajevne skupnosti. O njem govo- rijo otroci v vrtcu, o njem se učijo in mu daje- jo svoj mladostni in slavnostni pomen šolski otroci. Cela povojna generacija je rasla v spoštovanju in negovanju pomena praznika, ki so ga pred 35 leti pričeli tisti krajani, ki so takrat prebolevali nezaceljene rane vojnih strahot,« je ob svečanosti govorila predsedni- ca K K SZDL Središče ob Dravi Gabrijela Kuhar. Resnično, vsi krajani te krajevne skupnosti živijo za ta dan. K vsebini prazni- ka prispevajo tudi delovna okolja, društva in družbene organizacije, ki s svojimi uspehi, programi, prikazi razvojne poti ter obletnica- mi dajejo pečat vsakoletnim prireditvam. Le- tos praznujejo: Čebelarsko društvo 70, Gasil- sko društvo Obrež 65, Strelska družina Sre- dišče 30, Prosvetno društvo Obrež 15, Drogi- na TOZD Gosad iz Središča ob Dravi pa 25 let delovanja. Svoj jubilej so praznovali tudi pionirji OŠ Središče ob Dravi — letos mine- va 10 let, odkar načrtno varčujejo v pionirski šolski hranilnici. Lansko leto so Središčani ob 34. krajev- nem prazniku toplo in svečano sprejeli ljudi iz bratskih krajevnih skupnosti Preljina, Mi- ničevo in Sutjeska iz SR Srbije. Ob toplem in bratskem sprejemu in slovesu se je marsiko- mu orosilo oko. In kaj se je zgodilo v enem samem letu od lanskega 34. krajevnega praznika? Nacionalna nestrpnost, laži, podti- kanja, napadi. Zasejano je seme strupa, pred- vsem v mladih srcih. Kljub vsemu je v srcih Središčanov, ki živijo na meji dveh republik, ostalo veliko bratske ljubezni. Prireditve ob 35. krajevnem prazniku so se pričele že minuli petek s tekmovanjem strel- skih ekip občine Ormož. V soboto je bil kon- cert godbe na pihala iz Središča ter mešanega pevskega zbora od Miklavža. V nedeljo je bil prevzem novega gasilskega avtomobila, v po- nedeljek, na predvečer krajevnega praznika, je bila svečana akademija. Osrednja svečanost je bila v torek, na dan praznika, ko so se Središčani najprej poklo- nili 51 žrtvam druge svetovne vojne. Svečana seja KS in DPO je bila v novi telovadnici šo- le. Podelili so plakete KS Središče ob Dravi in bronaste znake O F slovenskega naroda. Plakete so prejeli: Gabrijela Kuhar, Nogo- metni klub iz Središča in Strelska družina Središče ob Dravi. Bronaste znake so prejeli: Dragica Cvetko, Bojan Oberčkal, Franci Ri- žnar, Štefan Kostel, Slavko Tkalec in Karel Kocjan. V prostorih osnovne šole so bile tudi pri- ložnostne razstave ob že omenjenih jubilejih. Ženske iz krajevne skupnosti Središče so pri- pravile razstavo ročnih del in kuharskih iz- delkov. Prireditev je bilo precej, zato je razumljivo, da je bilo v to delo vtkanih nešteto pridnih rok. Vida Topolovec NOVI ZVONOVI V CERKVI SV. MIKLAVŽA V MAJŠPERKU Zvon zaznamuje začetek in konec življenja Zvonovi zvonijo za začetek dneva, naznanjajo noč, nazna- njajo slovesnosti, nesrečo, tako ali drugače obeležujejo dogodke, opozarjajo in spominjajo ljudi. Ko umeščajo zvon v cerkveni stolp, je to dogodek, ki se ga lju- dje spominjajo še dolgo. To je svečanost, ki ji velja pozornost vseh, ne samo tistih, ki obiskuje- jo cerkvene obrede. To je dogo- dek, ki ga mnoge generacije sploh ne doživijo, saj ponekod zvonijo tudi stoletja isti zvono- vi .. . V nedeljo je bilo tudi v Maj- šperku slovesno kot že dolgo ne. Pred cerkvijo se je zbralo več kot tisoč ljudi, zapela sta mladinski cerkveni zbor in zbor majšperške Svobode in igrala je Frajhamska godba, najstarejša godba na pi- hala s Pohorja. Konjska vprega je v špalirju množice ljudi pope- ljala zvonove do kapelice in na- zaj, zatem pa jih je avtomobilsko dvigalo dvignilo visoko tja pod nebo, kjer bodo zvonili in ozna- njali tudi čut pripadnosti fara- nov manjšperške fare, njihovo zavest, da je skrb za cerkvene zvonove njihova skupna skrb. Za obnovo cerkve in za srednji zvon so prispevali tako denar kot udarniške ure, ki jih je bilo prek 7.000. Pozno popoldne so zapeli v zvoniku cerkve sv. Miklavža, za- ščitnika splavarjev, trije zvonovi, ki jih posvetil škof iz Maribora dr. Franc Kramberger. Ozaljšani z bršljanom in rdečimi nageljni so se oglasili, da je odmevalo da- leč tja med haloške griče. Naj- večji, darilo leibstadtske župnije iz Innsbrucka, nosi Marijino ime in tehta 600 kilogramov. Za sred- njega so zbrali denar domačini, nosi enako ime kot cerkev in teh- ta 360 kiloramov. Najmanjši, tehta »samo« 180 kilogramov, je posvečen sv. Jožefu, denar zanj pa je prispevala družina Strnad z Dunaja, sicer doma iz Majšper- ka. Vojna tudi majšperških zvo- nov ni obšla. Tudi pred letom 1944 so zvonili trije, najtežja dva pa so Nemci odpeljali. Ostal je le srednji, pa je leta 1960 počil. V Zagrebu so ga prelili, pa je spet počil, glas, ki je ostal, pa je bil vse prej kot prijeten za uho in karšen se za cerkveni zvon spo- dobi, saj glasnik in oznanjalec dobrega in slabega v človeškem življenju ne more imeti kakršne- gakoli glasu. Daje zavest o tem v slehernem od vernikov, je poka- zala in potrdila lani konec leta začeta akcija za nakup novih zvonov. Zato je bila njihova po- svetitev toliko bolj dragocen in s človeško srečo obeležen dogo- dek. Vsem bo še dolgo ostal v spominu tudi kot spomin na obuditev enega prvih komunika- cijskih sredstev človeka, kot je v svojem pozdravnem govoru re- kel predsednik krajevne skupno- sti Majšperk Raflco Mohorko. Seveda ne gre pozabiti tudi po- moči majšperških gasilcev in vseh tistih gospodinj, ki so nape- kle peciva, pripravile prigrizek, ki so ga ponujali na svečanosti. Bilo je, kot že dolgo ne in še dolgo ne bo, zakaj dobri zvonovi zvonijo stoletja. Spomin pa bo ostal in pripoved o umeščanju novih zvonov v cerkvi sv. Mi- klavža v Majšperku bo šla iz ro- da v rod . . . Prav je tak, zakaj va- si in mesta se poznajo tudi po zvonovih. Pa čeprav velja, da se nikoli ne smemo vprašati, komu zvoni, zakaj zvoni nam samim, jim velja prisluhniti. Prisluhniti že zato, ker oznanjajo dobro vo- ljo ljudi, pripadnost domačemu kraju, zavest o tem, da je mogoče v skupni akciji uresničiti tudi kaj, kar je »nemogoče«. NaV Pred cerkvijo Sv. Miklavža se je zbrala množica. Takole ozaljašani so čakali zvoni, da jih dvignejo v zvonik. Zvonove Je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger. »Takole pa me dvigujejo pod ne- bo, od koder me bo slišati daleč naokoli.« Praznik krajevne skupnosti Ivanjkovci Dolgoletna želja krajanov kra- jevne skupnosti Ivanjkovci, o ka- teri so govorili tudi na minulih krajevnih praznikih, je gradnja osnovne šole v Ivanjkovcih. Nje- na izpolnitev je dokaj blizu, je med drugim omenil Franci Polič, predsednik občinskega komiteja ZKS Ormož in obenem tudi predsednik gradbenega odbora za gradnjo osnovnih šol Ormož in Ivanjkovci, ki se gradita iz sredstev drugega občinskega sa- moprispevka občine Ormož. Odločnost in vztrajnost kraja- nov krajevne skupnosti Ivanj- kovci sta vidna na vsakem kora- ku. Ob najlepše urejenih sadov- njakih in vinogradih, ki so v po- nos vsej Sloveniji, jim je uspelo urediti ceste, napeljati elektriko v vsak, še tako odročen kraj, ure- diti oskrbo s pitno vodo. V zad- njem času pa vlagajo velike na- pore za širitev telefonskega omrežja. Vsega tega ob zagnano- sti krajevnih funkcionarjev ne bi bilo mogoče doseči, če se vsi kra- jani ne bi odločili za nadaljeva- nje krajevnega samoprispevka. Gradnjo osnovne šole smo že omenili. Gradbeni odbor za gradnjo osnovne šole Ormož in Ivanjkovcije že na začetku spre- jel terminski plan gradnje obeh šol. Po tem planu bodo gradnjo OŠ Ivanjkovci pričeli 1. aprila prihodnjega leta, dela pa bodo končali do konca 1990. leta, tako da bodo drugo polletje nadalje- vali pouk v novi šoli. Dan praznika krajevne skup- nosti Ivanjkovci je 13. april kot spomin na dan, ko je skupina partizanov 1944. leta skušala iz- bojevati preboj pri Zmazkovi zi- danici v Veličanah. Na sam dan obletnice borbe je bil pohod v Veličane, v petek so odigrali ša- hovski turnir za pokal krajevne skupnosti Ivanjkovci, osrednja svečanost pa je bila v soboto. Dež je sicer nekoliko oviral ne- katere prireditve. Ženske iz te krajevne skupnosti so pripravile lepo kulinarično razstavo. Podelili so tudi bronaste znake OF slovenskega naroda. Prejeli so jih: Janko Antolič iz Žerovi- cev, Jože Slavinec iz Mihalovec, Marija Trop iz Pavlovskega Vrha in Gasilsko društvo Žerovinci. Zelo pester je bil kulturni pro- gram. Nastopili so učenci osno- vne šole Ivanjkovci z zborom, dramskim prizorčkom ter folklo- ro. Mladi so prikazali modno re- vijo. Lepo je zvenela domača pe- sem okteta iz Ivanjkovec, za ko- nec pa še vesele domače viže an- sambla trio Škrjanec s kvartetom Jeruzalem. Vida Topolovec Nastop učencev OŠ Ivanjkovci ob krajevnem prazniku. (Foto: Ema Žalar.) Praznična številka Tednika bo izšla v sredo, 26. aprila. Redakcijo bomo končali v ponedeljek, 24. aprila. Prosimo vas, da to upoštevate. Uredništvo Rodile so: Marij Kvar, Lasigovci 2 — de- čka; Anica Janžekovič, Sejanci 8 — dečka; Anica Vidovič, Krčevi- na 76 — deklico; Renata Petek, Gorišnica 154 — Aleša; Sonja Valant, Popovci 3/a — deklico; Barbara Fras, Trnovski Vrh 41 dečka; Dušica Frlež, Kupči- njin Vrh 12 -- deklico; Marjana Trontel, Ljubljana, Cankarjeva 7 — Tomaža. Poroke: Štefan Verlak, Stojnci 112, in Irena Strelec, Placerovci 8; Janez Širec, Nova vas pri Ptuju 49, in Leonida Cebek, Nova vas pri Ptuju 49; Stanislav Solatnik, Sp. Jablane 21, in Gordana Milino- vič, Kidričevo, Tovarniška 4. Umrli so: Marjeta VrabI, Markovci 2, roj. 1910, umria 9. aprila 1989; Anton Selmajer, Cesta Olge Me- glič 14, roj. 1911, umrl 10. aprila 1989; Matija Sever, Vodranci 42, roj. 1912, umri 10. aprila 1989; Katarina Rodošek, Sedlašek 115, roj. 1932, umria 10. aprila 1989; Elizabeta Šmigoc, Tržeč 3, roj. 1901, umria 12. aprila 1989; Ro- ža Cafuta, Pobrežje 158, roj. 1903, umria 12. aprila 1989; Amalija Kramberger, Trnovski Vrh 26, roj. 1906, umria II. apri- la 1989; Mihael Ivanuša, Bukov- ci 105, roj. 1908, umri 13. aprila 1989. Turistično društvo Ormož dobitnik zlate metle Na letni skupščini mariborske Turistične zveze, ki je bila minulo sredo, so ob ocenitvi dela za leto 1988 in nalogah, ki jih čakajo v letu 1989, podelili številna priznanja tistim, ki so prispevali k razvoju turi- stične dejavnosti in lepše urejenemu okolju v Podravju. Komisija za varstvo okolja pri mariborski Turistični zvezi je podelila najvišje pri- znanje zlato metlo za urejeno okolje; med drugimi jo je prejelo Tu- ristično društvo Ormož. V prihodnji številki več v pogovoru s tajnikom Turističnega dru- štva Ormož Milanom Curinom. VT DECEK UMRL V BOLNIŠNICI V prejšnji številki smo poroča- li, da je na lokalni cesti v Gajev- cih deček s kolesom zavil na levo pred osebni avtomobil. To je bi- lo v nedeljo, 9. aprila, deček pa je bil Danijel Cagran, ki je bil pri nesreči hudo poškodovan. Iz ptujske bolnišnice so ga prepe- ljali v mariborsko, tam pa je ne- kaj dni po nesreči umri. KOLESARKA PRED AVTO V petek, 14. aprila, seje Eliza- beta Pajnkiher iz Grajene peljala s kolesom od Mestnega Vrha proti Grajeni. V križišču s pred- nostno cesto ni bila dovolj pre- vidna in je zapeljala pred osebni avto, ki ga je vozil Zvonko Vra- nič iz Lovrečana (SRH). Voznik je sicer zaviral, kljub temu pa je zadel kolesarko in jo zbil po ce- stišču. 62-letno Pajnkiherjevo so hudo poškodovano prepeljali v ptujsko bolnišnico. VLOMILI IN OKRADLI ČR- PALKO Prejšnji teden so doslej nezna- ni storilci vlomili v Petrolovo čr- palko v Podlehniku. Odnesli so za okoli 14 milijonov gotovine v dinarjih in devizah. Pri vlomu pa so naredili škode še za nadaljnje 3 milijone dinarjev. FF TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ruj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novinar- lektor Jože Šmigoc. Uredni- štvo in uprava: Radio-Tednik, telefon: (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 100.000 dinarjev^ za tu- jino 160.000 dinarjev. Žiro ra- čun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.