24 didakta november 2013 Šolska praksa razrednik in razredne ure / Olga Novak / OŠ Toneta Tomšiča Knežak Razredniki imajo precej nehvaležno, necenjeno, naporno, slabo plačano in odgovorno - vendar pomembno delo. Predvsem zaradi njegove vzgojne vloge, zato bom v članku pustila ob strani formalne naloge in dela razrednika, stik s starši, pedagoško dokumentacijo in obeležitve raznih svetovnih in mednarodnih dni (slednji so lahko nemara še najbolj vzgojni). Predstavila pa bom nekaj možnosti za pro- gram razrednih ur. »Odpovejte se predava- njem« svetuje znani ameriški psiholog John Gray (2010). Namesto »pridig«, moraliziranja in nenehnega zapovedovanja in kritiziranja se res lahko poslužimo drugih, bolj taktnih, premetenih metod in morda z njimi celo več dosežemo. Gray odkriva več vrst inteligentnosti, ki se med seboj često sploh ne povezujejo. To so: teoretična (akademska), čustvena, telesna, ustvarjalna umetniška, praktična in intui- tivna inteligentnost (Gray 2010: 188–191). Posebej bi poudarila čustveno inteligentnost, o kateri Gray pravi: »Otroci z visoko čustveno inteligentnostjo so zmožni ustvariti in vzdr- ževati zdrave odnose z drugimi in s samim seboj. […] Ljudje, ki so uspešni v poslovnem svetu, morajo imeti visoko raven čustvene inteligentnosti. Ta inteligentnost nam daje zmožnost, da obvladujemo in jasno izražamo svoja čustva, želje in hotenja.« Čedalje več šol uvaja programe za razume- vanje čustev, razvijanje empatije in izboljša- nje medsebojnega sporazumevanja« (Gray: 188, 189). Mislim, da bi bilo to koristno in potrebno tudi v slovenskih šolah. Razredniki zagotovo lahko pri razrednih urah, seveda do neke meje, vplivajo na to. Ker razrednik v dialogu s svojimi učenci resno preverja lastna predvidevanja in razmišljanja, je dobro, da jim občasno pripravi krajšo anke- to. Le-ta je nasploh zelo koristna in uporabna za vse teme, vprašalnike pa sestavimo poljub- no, glede na naše interese in namen. Irena Ačkovič z Osnovne šole Domžale je anketo pripravila takole: 1. Kaj pričakuješ od tvojega razrednika? 2. Kaj ti je pri tvojem razredniku všeč? 3. Kaj te pri razredniku moti? 4. Kaj bi po tvojem mnenju moral imeti dober učitelj in tudi dober razrednik? 5. Ali imaš do razrednika drugačen odnos kot do ostalih učiteljev? 6. Ali bi se lahko s svojim velikim pro - blemom (če bi ga imel) obrnil na razrednika? 7. Ali lahko razrednik vpliva na tvoje delo in odnos do nečesa? 8. Če bi bil sam razrednik, na kaj ne bi nikoli pozabil? 9. Napiši nekaj tem, o katerih bi se rad pogovarjal na razrednih urah oz. kaj bi rad na RU počel? Vprašalniki in ankete z zelo različnimi vpra- šanji nam lahko razkrijejo marsikaj. In če preidemo na bistvo … Kako lahko ra- zredniki razvijajo zelo pomembno čustveno inteligenco otrok in zdrave osebnosti nasploh oz. kako pripraviti koristne ter hkrati zani- mive in zabavne razredne ure? 1. Učencem izpišemo pomen ter druge podat- ke (npr. mednarodne različice, izvor …) o nji- hovih osebnih imenih (prim. Janez Keber: Le- ksikon imen. Celje: Mohorjeva družba, 2001.) CILJ IN NAMEN: Poudarimo lepoto in edin- stvenost njihovih osebnih imen (v primerjavi z vzdevki). 2. Na liste napišemo imena vseh učencev (vsakega učenca na svoj list) ter napravimo dva stolpca, nad enim je znak za oblak, nad drugim pa sonce. Liste dopolnjujejo sami tako, da narišejo po enega, dva oz. tri oblake in po eno, dve in tri sonca k ime- nom posameznim učencem, s katerimi bi oz. ne bi radi šli na potovanje v London. CILJ IN NAMEN: spoznamo priljubljenost učencev. 3. Na liste napišemo imena vseh učen - cev, vsakega na svoj list, ter napravimo dva stolpca, pri čemer je prvi večji. Liste dopisujejo tako, da k vsakemu učencu napišejo čim več njegovih dobrih in ne - kaj slabih, motečih osebnostnih lastnosti. CILJ IN NAMEN: spoznavajo samega sebe, se zavedajo, kako jih vidijo drugi ter opazujejo druge ter si o njih oblikujejo svoje mnenje, ki ga tudi pisno (anonimno) izrazijo z besedami. Pogosto na tak način učenci s pomanjkanjem samozavesti pridobijo na njej, učenci s pre- tirano samozavestjo pa se malce prizemljijo in se soočijo tudi s svojimi napakami, saj so si otroci in mladi med seboj najbolj pravičen sodnik. 4. Sprehod po dvojicah in organiziran po- govor. Naključno ali premišljeno učence iz razreda razdelimo po parih, npr. fant– punca, ter gremo na sprehod. Učenca, ki se recimo sicer manj družita, se mora- ta nekaj časa (20–30 minut) pogovarjati. CILJ IN NAMEN: spoznavanje, strpnost, pri- lagajanje, pogovor, komunikacija v živo z neizbranim človekom … Metoda lahko tudi ne uspe. 5. Lahko si učitelj zapiše, kdaj ima kateri učenec rojstni dan, in vsakemu od slavljen- cev na tisti datum prinese majhno prese- nečenje. Lahko mu npr. izdela voščilnico, vsakemu posebej napiše kakšne spodbu- dne misli in lepe želje ter jih v razredu prebere, ob tej priliki se lahko tudi zapoje. CILJ IN NAMEN: biti zgled v pozornosti, ob- darovanju in prijaznosti, na ta način jim tudi damo občutek, da so nam pomembni. 6. Risanje socialnih krogov: učencem damo prazen list in na tablo skiciramo naslednje: v središču eno pobarvano piko, okoli nje pa dva kroga v obliki tarče. Razložimo, da so oni sami sebi črna pika, glavni – v središču, v prvi krog naj napišejo svoje najpomembnejše ljudi, v drugega pa manj pomembne. Zunaj kroga naj napišejo ljudi, ki sicer so del nji- hovega življenja, vendar si niso preveč blizu. Ljudi naj razporejajo glede na to, koliko jih imajo radi, komu zaupajo in glede na njihove najtrdnejše vezi. Metoda uporabimo večkrat, 25 didakta november 2013 Šolska praksa npr. dvakrat, trikrat na leto ter njihove zapi- se shranimo, da jih bodo lahko primerjali. CILJ IN NAMEN: spoznati, da se naši odnosi nenehno spreminjajo, da se zamere pozabijo, da se je vedno možno s kom pobotati, da lahko izboljšamo marsikateri/vsak odnos, ven- dar v naših odnosih sodelujemo vsi vpleteni. Vrednotenje zaupanja vrednih ljudi in prija- teljstva, morda tudi sorodnikov in sosedov. 7. Branje poučnih, življenjskih in drugih zgodb, npr. iz Kurje juhice za učiteljevo dušo, npr. za pogovor o tem, kako radi govorijo, češ kako je vse to učenje v naših šolah brezzve- zno. Vse zgodbe za dušo imajo veliko možno- sti in povedo več oz. drugače kot katerokoli predavanje. 8. Igra o predsodkih: učencem pripravimo podobe/obraze različnih ljudi (črnca, du- hovnika, lepotice itd.) ter jih nalepimo na liste ali plakat. Vsaka podoba ima zraven prostor za zapis. Igramo se: učitelj sprašuje različna vprašanja, npr. kdo je najlepši, kdo je najbolj dobrosrčen, kdo je zdrav, kdo ima največ prijateljev ter h komu se v čakalnici ne bi usedli (in zakaj?). Odgovarjajo lahko na različne načine: z dvigovanjem rok oz. z glasovanjem – na listek se pri določeni po- dobi podpišejo ali napravijo le križec (anoni- mno). Lahko debatiramo pri izrazitih »zma- govalcih«, zakaj menijo, da so dobili največ glasov – glede na vprašanje. Posebej pa se posvetimo zadnjemu vprašanju, ki bo razkrilo njihove predsodke. Podobe morajo biti pre- mišljeno izbrane, da bodo le-ti prišli na dan. CILJ IN NAMEN: spoznati, da je naš okus različen, da drži pregovor »vsake oči imajo svojega malarja« ter da marsičesa ni mogo- če videti le po zunanji podobi. Zavedati se predsodkov in se boriti proti njim, kajti vsak človek naj ima pravico, da nam pokaže svojo lepo notranjost in enkratnost. Zavračanje ljudi že na startu je lahko krivično in za po- sameznike boleče. 9. Razredna mapa: naredimo vsakemu svojo mapo, na prvo stran lepo napišemo njihova imena in priimke ali jo drugače okrasimo, ali pa to storijo drug drugemu. V mapi shra- njujemo vse njihove zapiske pri razrednih urah, zlasti npr. obljube, načrte, želje, cilje, pri čemer se hočem poboljšati itd. 10. Igra ‘Skriti prijatelj’: zelo stara igra, pa še zna biti od časa do časa učinkovita, dasi- ravno čudežev vseeno ne dela (v »neposre- čenih« povezavah seveda). Učenci izžrebajo nekoga iz razreda (če sebe, morajo žreb ponoviti) in učenec, ki so ga izžrebali, je naslednji teden ali mesec njihov skriti prija- telj. Na koncu igre preverimo, ali je vsakdo prejel kakšno lepo pozornost od sošolca, kdo je poklonil kaj najbolj domiselnega in vrednega ter razkrijemo, kdo je presenečal koga, saj verjetno vsi ne ugotovijo zagotovo. CILJ IN NAMEN: biti prijazen in čutiti radost, ko je nekdo prijazen in pozoren do tebe ter biti prijazen morda z nekom, do kogar sicer niti nisi preveč. 11. Različne vaje za koncentracijo, npr. iska- nje abecede ali zaporednih števil, pomešanih v kvadratu, preslikava črt preko premice ali točke, labirinti in zrcalna pisava (pisati je potrebno od desne proti levi, in sicer s pi- sano pisavo (velike in male). Če je zapisana beseda, poved ali besedilce pravilno zapisano, preverimo tako, da list obrnemo in ga tako proti svetlobi lahko preberemo). 12. Vprašalniki »Najstnik se ne bo nehal pogovarjati z vami, če boste poslušali, kaj misli« (Gray 2010: 297). a) Spoznavajmo se, odkrivajmo se: npr. kaj/ koga ima kdo rad, s čim se ukvarja (interesi in hobiji), živali in rastline, ki jih imajo doma, kam in s kom bi potovali, kako najraje potuje- mo in preživljamo počitnice, najljubša glasba, filmi, knjige, kaj najraje jemo, kako se oblači- mo, kaj nam je najpomembnejše v življenju, kaj imam rad pri ljudeh, kaj nas moti … b) Kdo v našem razredu je NAJBOLJ npr. delaven, urejen, priden, močan, spreten, pri- jazen, ustrežljiv, odkrit, odprt, razumevajoč, prijateljski …? a) Zanimanje in všečnost: v vsaki vrstici obkrožijo, kar jim je najljubše. Vaja zajema zelo različna področja: narava, živali, mediji, značaj, navade, predmete, hrano … b) O nagradah in kaznih ter drugih predlogih za delo in o počutju v razredni skupnosti. Npr. kakšno kazen predlagajo za reditelja, ki nista zbrisala table; za učence, ki so 5–10 × pozabili domačo nalogo itd. Povprašamo pa jih tudi o nagradah za določeno dobro opravljeno delo. Vprašalniki so zelo uporabni za vsako po- dročje za mnogo naših ciljev in namenov, ne smejo pa biti prepogosti, saj se jih učenci sicer naveličajo … 1. Igra ‘Pismo imam za vse tiste, ki …’ (pov- zeto po Bregant idr. 2007: 5–9). Otroci se posedejo v krog, vendar je en stol premalo. Učenec, ki nima stola reče: »Imam pismo za vse tiste, ki …« Stavek poljubno na- daljuje, npr. ki imajo starejšega brata ali ki imajo radi likovno vzgojo ali ki radi plešejo … Učenci, ki se jih je vsebinsko dotaknil, se presedejo – pri tem pismonoša skuša pridobiti stol zase. Poštar potem postane tisti, ki je na novo brez stola. 2. Igra ‘Domine z lastnimi telesi’ Nekdo v skupini naj pove dve svoji značilnosti, npr: »Na levi sem svetlolasec, na desni sem ljubitelj narodnozabavne glasbe …« Ko dobi partnerja na svoji levi in desni, nadaljujeta onadva z novimi lastnostmi. Kmalu se krog sklene. CILJ IN NAMEN: kljub različnosti ima- jo vendarle mnogo skupnih lastnosti, izkušenj in pogledov, ki nas povezujejo, torej smo si tudi podobni. 3. Igra ‘Kakšno je tvoje mnenje?’ Vse štiri stene razreda poimenujte DA, NE, NE VEM in RAD BI NEKAJ POVEDAL. Učitelj po- stavlja različna vprašanja, npr. Ali se v razre- du dobro počutiš? Ali si zadovoljen s svojimi ocenami? Ali imaš dovolj dobrih prijateljev? Ali preveč igraš računalniške igrice? … Učenci odgovarjajo s premikanjem k ustrezni steni. Učenci pri četrti steni dobijo možnost, da od- govorijo s svojimi besedami, drugi pa so tiho. CILJ IN NAMEN so podobni kot pri katerem- koli vprašalniku ali anketi, vendar pri upora- bi te metode nimamo pisnih odgovorov za natančnejšo analizo. 4. Igra ‘Klobuk’ Učenci na list papirja narišejo obraz. Zra- ven oči napišejo, kaj je najlepše, kar so v življenju videli; zraven ušes, kaj najraje po- slušajo, pri nosu svoj najljubši vonj, zraven ust svoj moto oz. najljubši izrek, na vratu pa najpomembnejšo prijetno stvar, ki se jim je vtisnila globoko v spomin. Iz papirja oblikujejo klobuk, ki ga nosijo in na podlagi klobuka jih nekdo drug predstavi razredu. CILJ IN NAMEN: poudariti pomen čutil in lepih spominov, doživetij … 26 didakta november 2013 Šolska praksa socialne igre Na razrednih urah lahko izvedemo tudi raz- lične socialne igre. Jožica Virk-Rode in Jasna Belak-Ožbolt sta jih razdelili glede na speci- fičen namen vplivanja na skupino: 1. Faza predstavljanja in spoznavanja a) Kako so me klicali v zgodnjem otroštvu Sedijo v krogu. Vsak pove, kako so ga klicali starši, sošolci, prijatelji ter pove, katero ime zanj je njemu najljubše. b) Klicanje imena v krogu Udeleženci sedijo v krogu, nekdo gre na sredi- no in zapre oči. Nekdo ga kliče po imenu. Če ta v sredini prepozna glas, ga poem zamenja tisti, ki ga je klical … Cilj in namen: biti pozoren na sluh in se prepoznati zgolj po glasu. c) Sedež na moji desni je prazen Sedijo v krogu, en stol je prazen. Tisti, ki sedi levo od praznega stola, reče: »Stol na moji desni je prazen, hočem, da na njem sedi …« Pokliče nekoga iz skupine po imenu. Cilj in namen: člani skupine morajo poznati imena udeležencev (to je pomembno pri na novo oblikovanih skupinah), hkrati pa se hitro izkažejo medsebojne simpatije ter njihova vloga v skupini. 2, Faza komunikacije in oblikovanja sku- pine a) Vodenje slepca Udeleženci so razdeljeni v pare, eden ima zavezane oči, drugi ga z besedami vodi po prostoru; nato vlogi zamenjata. Cilj in namen: poudarjati tudi neverbalno komunikacijo, druga čutila in zaupanje. b) Atomi in molekule V neparnih skupinah tisti, ki nima para opa- zuje ostale, ki po glasbi ali petju plešejo po prostoru. Pri tem naj se zabavajo, se sprostijo, so duhoviti … Igra ima veliko možnosti za to. Ko vodja reče: »Molekula!«, se atomi povežejo v pare. Kdor »izvisi«, nadomesti vodjo. c) Mežikanje ali spogledovanje V krog razporedimo stole, na katere se po- sedejo dekleta (ali kdorkoli), en stol pa osta- ne prazen. Za sedeče učence se postavijo drugi. Učenec, ki ima prazen stol z očmi skuša privabiti nekoga, ki sedi, da svojemu partnerju za hrbtom skuša pobegniti k ti- stemu, ki ga je z očmi klical. Nadaljuje tisti, ki je partnerko na stolu pred njim izgubil. Gledati jo mora v glavo, imeti roke ob telesu, vendar če je tako spreten, da jo zadrži, pre- den mu pobegne, mora »klicatelj« poskušati pri drugi. Cilj in namen je sporočiti željo z očesnim kontaktom, biti pozoren, spreten, boriti se za »svojega« človeka … d) Zrcaljenje Partnerja si udobno stojita drug nasproti drugega. Eden posnema gibanje drugega, nato vlogi zamenjata. Cilj in namen je posnemanje gibov drugih. Lahko je zabavna igra, vendar sporna za učence z gibalnimi motnjami. e) Pantomima Dobra stara, zelo poznana igra, pri kateri se skupina navadno razdeli na polovico, tako da skupinsko, s posvetovanjem ugibajo, kaj pred- stavlja predstavnik druge skupine ali vsi. Cilj in namen je vživeti se v nek poklic, opravi- lo ali dogajanje, biti domiseln in ustvarjalen, izkazati svoje igralske in opazovalne zmožno- sti. Ponavadi služi igra tudi kot povezovalna, sprostitvena in zabavna. f) Skupinsko slikanje Vsi učenci hkrati skupaj rišejo na velik papir, do katerega imajo vsi dostop. Igra ima več variant in tehnik. Lahko jim damo različno podrobno oz. natančno usmeritev, navodila … g) Sestavljanje ladjice Igra je primerna za večje skupine, saj mora vsebovati 5 članov. Vse skupine morajo z ena- kim materialom (papir, lepilo, barvice, les, škarje …) izdelati ladjico, ki bo plavala dve minuti na vodi. Vodje skupin organizirajo delo, opazovalci pa lahko potem o delu poro- čajo, npr. kako je vodja organiziral delo, kdo je imel največ idej, kdo je tehnično najbolje podkovan, kako je potekala komunikacija itd. Cilj in namen je uspešno delovanje v skupini z določenim ciljem, izdelavo. h) Sestavljanje pesmi Vsak član dobi 4 liste, na njih napiše: gla- gol, samostalnik, pridevnik in samostalnik. Primerno je za 3. triado, ki te besedne vrste že pozna. Liste se pomeša tako, da nastajajo različne, tudi zabavne, pesmice. Cilj in namen je spodbujati ustvarjalnost in delo v skupini,, medsebojno sodelovanje in omogočati samopotrditev tudi slabšim učen- cem ter jim približati sodobno poezijo. 3. Faza opazovanja in percepcije a) Kaj je spremenjeno Učenci si stojijo nasproti, vsak ima dodelje- nega enega partnerja. Nekaj časa se opazu- jejo, nato si obrnejo hrbet in vsakdo na sebi spremeni tri stvari, ki naj bi jih partner s pozornim opazovanjem odkril. Cilj in namen je posvečati se sočloveku z natančnim opazovanjem. b) Igra z ruto Izbranec ima zavezane oči in tako skuša pre- poznati identiteto vsaj enega člana skupine. Pomaga si lahko le z dotikanjem. Grobi dotiki seveda niso dovoljeni. Igra je lahko precej težavna, zaradi vključenih dotikov, lahko bi marsikomu pomenila izziv, ki bi ga lažje ali težje presegel. c) Verižna zgodba Skupina se zbere v krogu, tri do pet članov skupine zapusti prostor. Skupini pripovedu- jemo ali preberemo zgodbo. Nekdo, ki je zgodbo poslušal, jo skuša posredovati naprej prvemu, ki je poklican noter. Ta jo po spo- minu pove naslednjemu. Zadnja pripoved je precej popačena. Na koncu spet vse seznani- mo z originalno zgodbo. Cilj in namen je spoznanje, kako spre - menljive so besede, kako hitro lahko nastanejo opravljive zgodbe, ki koga prizadenejo … To je hkrati tudi vaja v obna- vljanju, urjenju kratkoročnega spomina in koncentracije. d) Opazovanje Učenci imajo dodeljenega vsak svojega ali vsi istega člana skupine in ga morajo opazovati en teden. Nato na korekten način poročajo, kaj so opazili. Cilj in namen je opazovanje vedenja drugih ter pridobitev informacij, kako posameznika vidi(jo) drugi. e) Kolaž Učenci s slikovnim materialom skušajo pri- kazati svoj notranji in zunanji jaz. Na eno stran lista skušajo upodobiti z lepljenjem, kako mislijo, da jih vidijo drugi in kako se vidijo sami oz. kako izgleda tisto, česar drugi ne morejo videti … Cilj in namene je samoopazovanje in spod- bujanje abstraktnega mišljenja. f) Električni impulz Učenci so posedeni v krogu in se držijo za roke. Nekdo gre na sredo in zapre oči. Med- tem med ostalimi teče elektrini impulz, kar pomeni rahel stik roke levemu sosedu. Vod- ja določi, kdo impulz začenja. Ko učenec v sredini lahko pogleda in ugotovi, kdo je vir elektrike, pride na sredino slednji in ugibanje se začne znova. Cilj in namen je opazovanje neverbalne ko- munikacije, spretnost, pozornost in hitrost. Vaja je uporabna tudi, če želimo člane skupi- ne bolj povezati in zbližati (npr. ko se nekaj časa niso videli). 27 didakta november 2013 Šolska praksa 4. Faza vživljanja in identifikacije a) Uprizarjanje fotografij Vodja igre skupini pokaže fotografije, na katerih so ljudje v najrazličnejših spora- zumevalnih vlogah. Vsak par si izbere ali dobi eno fotografijo na način, da ostali ne vedo, katero si je kdo izbral. Dvojica upri- zarja komunikacijo iz določene fotogra- fije, ostali pa ugibajo, katero fotografijo uprizarjata. Cilj in namen je igranje vlog, vaje komu- nikacije ter spodbujanje ustvarjalnosti in domiselnosti. b) Menjanje vlog Na listu učenec dobi ime nekoga drugega, ki ga mora potem predstaviti v 1. osebi ednine, npr. »Rad/-a … Pogosto govorim o … Doma imam … V razredu sem … Moj najboljši pri- jatelj je … Skupina mora uganiti, za koga gre. Cilj in namen je vživljanje v drugega. c) Gremo na izlet »Popotnik« odide iz razreda, ostali mu tačas pripravljajo prtljago tako, da na list napišejo, kaj bi mu želeli s seboj. To so bodisi lastnosti, ki jih že ima in so pozitivne, bodisi lastno- sti, ki jih pri njem pogrešajo, npr. kozarec zdravja, nahrbtnik dobre volje, pločevinko preprostosti itd. Ko se učenec vrne, mu nekdo prebere, kaj so mu poklonili. Popotnik skuša ugotoviti, kaj mu je kdo napisal. Cilj in namen je samospoznavanje in vživlja- nje v drugega. Pokaže se tudi to, kako si kdo predstavlja, da ga drugi vidijo. d) Kaj bi naredil Vodja igre vsem članom postavlja vpraša- nja, kot so: kaj bi naredil, če bi imel mi - lijon dolarjev, če bi te obiskal predsednik države, če bi te poklicali za igranje v filmu, katero deželo bi najraje obiskal, kateri letni čas ti je najlepši itd. Učenci pišejo odgovore na list. Nato jih vodja glasno prebere, čla- ni skupine pa ugibajo, čigav je posamezen odgovor. Cilj je razmišljanje o sebi ter vživljanje v druge. e) Kaj bi bil, če bi bil … Eden od članov si zamisli nekoga drugega in potem učencem odgovarja na vprašanja v njegovem imenu. Ugotoviti morajo, koga si je zamislil. Postavljajo mu vprašanja, kot so: Če bi se ta oseba spremenila v barvo, katera bi bila? Kakšna bi bila ta oseba, če bi bila pokrajina? Kakšna bi bila ta oseba, če bi bila prevozno sredstvo/država/glasbeni instrument/ pokrajina/ žival … Cilj in namen je poglobitev poznanstva, vživljanje v drugega ter krepitev domišljije in spodbujanje abstraktnega mišljenja, za- radi česar je primernejša za učence višjih razredov. f) Tihi sociogram ali kdo je koga izbral Razdelijo se v dve skupini, zaradi tega se lahko igro večkrat ponovi. Eni se posedejo v krog, zraven vsakega je prazen prostor, drugi odidejo ven. Dogovorijo se, koga od tistih zunaj si bo kdo izbral. Nato se v prostor vrnejo člani ter poskušajo ugotoviti, kdo si jih je izbral. Presedajo se toliko časa, dokler se ne usedejo k pravemu. Lahko si kdo izbere več članov, drugi pa nobenega, čemur je treba prilagoditi navodila in vodenje. Cilj in namen je odkrivati priljubljenost med učenci. Smotrno se je o tem pogovoriti z nji- mi, recimo zakaj tega ni nihče izbral in kaj vam je na njem tako všeč, da ste si ga večinsko izbirali. Naučimo jih, kakšno vedenje je pri soljudeh bolj zaželeno … g) Kaj mi je v tem prostoru najbolj/najmanj všeč Vsakdo si poišče detajl iz prostora, ki mu je najbolj in najmanj všeč. Kdor to prvi stori, ga 28 didakta november 2013 Šolska praksa ostali sprašujejo: Ali so ti najbolj všeč Sofijine vezalke? Ti je najmanj všeč lijak? Cilj in namen je občutenje in vživljanje v dru- gega ter spoznavanje na intuitivnem nivoju. Hkrati se jim usmeri pozornost v prostor, okolje, v katerem se nahajajo. h) Drevo Vsakdo na svoj list naslika drevo (ali karkoli drugega) tako, da se poglobi v svoje trenutno razpoloženje in ga skuša izraziti. Vsi imajo na voljo iste barve. Sliko potem lahko ne- komu podari in ta skuša razvozlati, kakšno razpoloženje prikazuje. Lahko pa na vsako risbo ali sliko vsakdo napiše na hrbtno stran svoje videnje upodobljenega razpoloženja. To učenci preberejo celotni skupini, lahko tudi avtor slike komentira oz. razodene »pravi« odgovor. Cilj in namen je poleg krepitve likovne in literarne ustvarjalnosti, samopazovanje (svo- jega razpoloženja, počutja) in vživljanje na verbalnem in neverbalnem področju. i) Harmonika želja Učenci naj zložijo list papirja v harmoniko ter na rob napišejo svoje ime. Vse harmonike zaokrožijo v krogu. Vsakdo vsakemu nekaj napiše, željo, misel, pohvalo, spodbudo … dokler vsakdo ne dobi harmonike s svojim imenom. Vsebin ne beremo na glas. Cilj in namen je vživljanje v drugega, raz- vijanje pozitivnosti v odnosih in izražanje naklonjenosti. Poudariti je treba, da karkoli bodo napisali, morajo biti iskreni. 5. Faza agresivnosti in samoobrambe a) Samoobramba Vsi člani se objamejo in oblikujejo trden krog. Borec na sredini se skuša prebiti ven. Posameznik jasno izrazi svoje interese pred dokaj močno skupino ter se z njo sooči. Učen- ci lahko to igro vzamejo zelo zares in kot posledico občutijo različen spekter čustev. Možna je jeza, nemoč, zmagoslavje, bojevi- tost, šibkost, obupanost itd. To je le vaja, ki nam omogoča soočiti se s temi (sicer ume- tno izzvanimi, a zato nič manj resničnimi) občutki. b) Premikanje drug drugega Dva člana skupine se primeta za roke in skušata drug drugega premakniti iz mesta. Imeti morata dovolj prostora. Z bojem lahko prekineta, kadar hočeta. Cilj in namen je spoznati občutja na obeh straneh, ki lahko nastanejo v konfliktnih si- tuacijah. Vodja mora presoditi, ali je ta igra za določeno skupino primerna ali ne. c) Reševanje konfliktne situacije preko igre vlog Člani skupine skušajo odigrati različne kon- fliktne situacije:  Stranka ni zadovoljna s popravilom zlate verižice  Učenec se pritoži razredniku zaradi ne- sramnega odnosa sošolca do njega  Mama se ne strinja s ponočevanjem svoje hčerke.  Oče je opazil, da je sin kadil.  Učenec se pritoži zaradi ocene.  Gospa ni zadovoljna z napravljeno priče- sko.  Gostu v restavraciji hrana ne odgovar- ja.  Sodnik je dobil obtoženca na laži … Vodja se za igranje vlog v konfliktnih si- tuacijah lahko odloči na različne načine: npr. kako razdeli skupino ali pare, vnaprej pripravi besedilo ali to prepusti učencem, naroči, da pogovor pelje k rešitvi ali se zgolj zaostruje … O vseh konfliktnih situacijah in njihovem igranju se je potrebno pogovoriti. Cilj in na- men je, da se učenci učijo vedenja in reakcij v konfliktnih situacijah, strpnosti, pogajanja, taktnosti ter tudi, kako se postaviti zase, ko imaš svoj prav. zaključek Pravzaprav me vsakič znova žalosti, ko na plačilni listi vidim 0,80 evra neto za razredni- štvo! Zdi se mi žaljivo, ponižujoče in narobe. Dozdeva se mi, da pri nas še vedno ni pravega zavedanja o vlogi učiteljev in razrednikov ter o pomenu njihovega dela, … pravzaprav je celo čedalje slabše! Zato plačilnih listin sploh ne gledam več. Raje se posvečam učencem, ki so dragocena, živa bitja – in to vlaganje vanje ter dobivanje od njih nazaj ni opredeljivo ne s številkami ne z denarjem. literatura Bregant, A., Primc, B., Pheifer, K., Franković, R. (2007) Moje pravice – didaktični pripomoček za učenje otrokovih pra- vic. V: Uresničevanje vzgojnega načrta šole: 21 kratkih aktivnosti učiteljicam in učiteljem v pomoč (ur. Begant, A. E.). Maribor: EIP Slovenija – Šola za mir. 7. Gray, J. (2010). Otroci so iz nebes: veščine pozitiv- nega starševstva za vzgojo sodelujočih, samozavestnih in razumevajočih otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga. Virk-Rode, J., Belak-Ožbolt, J. (1990). Razred kot socialna skupina in socialne igre. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.